Na podlagi četrtega odstavka 153. člena in tretjega odstavka 218. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 21. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19, 30/19 – popr. in 34/19) in 14. člena Statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 57/10 – UPB in 27/16) je Občinski svet Občine Semič na 9. redni seji dne 3. 12. 2019 sprejel
o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Semič
(1) S tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za celotno območje Občine Semič.
(2) Odlok določa:
– oskrbna območja za posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na območju občine,
– stroške za posamezne vrste obstoječe komunalne opreme,
– preračun stroškov posameznih vrst obstoječe komunalne opreme na enoto mere,
– merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo,
– določbe o olajšavah in oprostitvah plačila komunalnega prispevka in
– upoštevanje preteklih vlaganj v komunalno opremo.
(3) Podlaga za pripravo odloka je »Elaborat za pripravo odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Semič«, ki ga je v avgustu 2019 izdelalo podjetje Espri d.o.o. iz Novega mesta.
(predmet komunalnega prispevka)
Komunalni prispevek za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme se odmeri, kadar:
– se obstoječ ali načrtovan objekt posredno ali neposredno priključi na posamezno vrsto komunalne opreme oziroma prične bremeniti posamezno vrsto komunalne opreme oziroma obstaja možnost priključitve ali bremenitve komunalne opreme, katere uporaba je s predpisom obvezna,
– se obstoječemu objektu povečuje bruto tlorisna površina oziroma
– se obstoječemu objektu spreminja namembnost.
II. MERILA IN PODLAGE ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA
V tem odloku uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
a) Komunalna oprema je po tem odloku:
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja,
– objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine v javni lasti.
b) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo je prispevek za obremenitev obstoječe komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini. Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja na komunalno opremo.
c) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na obstoječo komunalno opremo, ali ki povečuje zmogljivost objekta ali spreminja njegovo namembnost.
d) Obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme je območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme oziroma območje njene uporabe.
e) Skupni stroški posamezne vrste nove komunalne opreme obsegajo vse stroške, ki so povezani s projektiranjem in gradnjo nove komunalne opreme za opremljanje stavbnih zemljišč na posameznem območju opremljanja.
f) Gradbena parcela stavbe je zemljišče, ki je trajno namenjeno redni rabi te stavbe.
g) Zmogljivost objekta je bruto tlorisna površina stavbe, določena v skladu s standardom SIST ISO 9836, površina gradbenega inženirskega objekta, določena kot bruto tlorisna površina, izračunana s smiselno uporabo standarda SIST ISO 9836, ali površina drugega gradbenega posega, določena kot bruto tlorisna površina, izračunana s smiselno uporabo standarda SIST ISO 9836.
h) Stavbno zemljišče je zemljišče, ki je s prostorskimi akti namenjeno graditvi objektov.
(oskrbna območja obstoječe komunalne opreme)
(1) Oskrbna območja po tem odloku so določena za posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na območju občine in so prikazana v grafičnem delu elaborata iz tretjega odstavka 1. člena tega odloka. Gre za naslednje grafične prikaze:
– Karta 1 – Vodovod – Pregledna karta oskrbnega območja javnega vodovoda;
– Karta 2 – Kanalizacija – Pregledna karta oskrbnega območja javne kanalizacije;
– Karta 3 – Ceste – Pregledna karta oskrbnega območja javnega cestnega omrežja;
– Karta 4 – Ravnanje z odpadki – Pregledna karta oskrbnega območja izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z odpadki.
(2) Če je ob odmeri komunalnega prispevka ugotovljeno, da objekt, ki je predmet odmere, nima možnosti priključka na posamezno komunalno opremo, ki je s programom opremljanja določena za oskrbno območje, na katerem objekt leži, ali te ni mogoče uporabljati, se komunalni prispevek odmeri glede na dejansko opremljenost objekta s komunalno opremo.
(3) V primeru, da se objekt, ki se priključuje na posamezno komunalno opremo, nahaja izven oskrbnega območja te komunalne opreme, se obračunsko območje razširi na parcelo tega objekta.
(merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo)
Za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se upoštevajo naslednja merila:
– površina gradbene parcele stavbe;
– bruto tlorisna površina stavbe ali površina gradbenega inženirskega objekta ali površina drugih gradbenih posegov;
– razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (Dto) pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo;
– opremljenost parcele z obstoječo komunalno opremo;
– faktor namembnosti objekta Fn;
– prispevna stopnja zavezanca psz(i).
(površina gradbene parcele stavbe)
(1) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi gradnje objekta oziroma zaradi objekta, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, se podatki o površini parcele povzamejo iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev.
(2) Če gradbena parcela v dokumentaciji iz prejšnjega odstavka ni določena oziroma ni prikazana, se za površino gradbene parcele upošteva površina, kot je opredeljena v ustreznem prostorskem izvedbenem aktu.
(3) Če površine gradbene parcele ni mogoče dobiti na način iz prejšnjih dveh odstavkov, se za površino gradbene parcele šteje površina zemljiške parcele ali več zemljiških parcel, na katerih je načrtovana stavba oziroma druge ureditve, ki so namenjene trajni rabi te stavbe, pri čemer se upošteva samo tisti del zemljiške parcele, na katerem je v skladu s prostorskim aktom dovoljeno graditi stavbo.
(4) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča ali površine gradbene parcele ni mogoče določiti na način iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka tega člena, se za izračun komunalnega prispevka namesto površine gradbene parcele stavbe upošteva površina, ki se določi kot zmnožek površine zemljišča pod stavbo in računskega faktorja površine Fp, pri čemer velja, da Fp znaša 2,5.
(5) Fp se uporablja tudi pri odmeri komunalnega prispevka, če ni na voljo natančnejših podatkov, v primerih ko se objekt naknadno priključuje na obstoječo komunalno opremo, za katero mu komunalni prispevek še ni bil odmerjen in pri odmeri komunalnega prispevka za stavbe, ki se jim ne določajo gradbene parcele, ker se gradijo na zemljiščih, ki niso stavbna.
(bruto tlorisna površina objekta)
(1) Bruto tlorisna površina objekta se določi po standardu SIST ISO 9836.
(2) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi gradnje objekta, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, se podatki o bruto tlorisni površini objekta povzamejo iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov.
(3) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča, se za izračun komunalnega prispevka bruto tlorisna površina objekta določi tako, da se upošteva neto tlorisna površina iz uradnih evidenc po predpisih o evidentiranju nepremičnin, pomnožena s faktorjem 1,2. Če zavezanec za plačilo komunalnega prispevka dokaže, da je dejanska bruto tlorisna površina objekta manjša od izračunane na način iz prejšnjega stavka, se upošteva dejanska bruto tlorisna površina objekta.
(4) Način določanja bruto tlorisne površine objekta iz prejšnjega odstavka se uporablja tudi pri odmeri komunalnega prispevka v primerih, ko se objekt naknadno priključuje na obstoječo komunalno opremo, za katero mu komunalni prispevek še ni bil odmerjen.
8. člen
(razmerje med deležem gradbene parcele in deležem površine objekta)
Razmerje med deležem gradbene parcele (Dpo) in deležem površine objekta (Dto) je enako za vse vrste obstoječe komunalne opreme na območju cele občine in znaša Dpo = 0,3 ter Dto = 0,7.
(opremljenost parcele z obstoječo komunalno opremo)
Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se odmeri samo za tiste vrste obstoječe komunalne opreme, na katere lahko zavezanec priključi svoj objekt oziroma mu je omogočena njihova uporaba.
(faktor namembnosti objekta)
(1) Namembnost objekta se upošteva z uporabo faktorjev namembnosti objekta (Fn) in se določi v skladu s predpisom, ki določa klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov.
(2) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi objekta, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, se podatki o namembnosti objekta povzamejo iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelane po predpisih o gradnji objektov.
(3) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča, se upošteva dejanska namembnost objekta.
(4) Za posamezne vrste objektov se določijo naslednji faktorji namembnosti objekta:
Preglednica 1: Določitev faktorjev namembnosti glede na vrsto objekta
Vrsta objekta | Fn | Oznaka v klasifikaciji objektov CC-SI |
Enostanovanjske stavbe – enostanovanjske stavbe | 0,70 | 111 11100 |
Večstanovanjske stavbe – dvostanovanjske stavbe – tri- in večstanovanjske stavbe – stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji | 0,70 1,30 0,70 | 112 11210 11221 11222 |
Stanovanjske stavbe za posebne namene – stanovanjske stavbe za posebne namene | 0,70 | 113 11300 |
Gostinske stavbe – hotelske in podobne gostinske stavbe – gostilne, restavracije in točilnice – druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev | 1,00 1,00 1,00 | 121 12111 12112 12120 |
Upravne in pisarniške stavbe – stavbe javne uprave – stavbe bank, pošt, zavarovalnic – druge upravne in pisarniške stavbe | 1,30 1,30 1,30 | 122 12201 12202 12203 |
Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti – trgovske stavbe – sejemske dvorane, razstavišča – bencinski servisi – stavbe za druge storitvene dejavnosti | 1,30 1,30 1,30 1,30 | 123 12301 12302 12303 12304 |
Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij – postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe – garažne stavbe | 1,00 1,00 | 124 12410 12420 |
Industrijske stavbe in skladišče – industrijske stavbe – rezervoarji, silosi in skladišča | 1,00 1,00 | 125 12510 12520 |
Stavbe splošnega družbenega pomena – stavbe za kulturo in razvedrilo – muzeji in knjižnice – športne dvorane | 0,80 0,80 0,80 | 126 12610 12620 12650 |
Druge nestanovanjske stavbe – stavbe za rastlinsko pridelavo – stavbe za spravilo pridelka – druge nestanovanjske kmetijske stavbe – stavbe za opravljanje verskih obredov – pokopališke stavbe in spremljajoči objekti – kulturni spomeniki – druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje | 0,70 0,70 0,70 0,70 0,70 0,70 0,70 | 127 12711 12713 12714 12721 12722 12730 12740 |
(5) Za ostale vrste stavb, ki v prejšnjem odstavku niso navedene, je Fn enak 1. Za vse vrste gradbenih inženirskih objektov (oznaka 2 v CC-SI) in za druge gradbene posege je Fn enak 0,5.
(stroški obstoječe komunalne opreme)
Stroški posameznih vrst obstoječe komunalne opreme, upoštevane v tem odloku na ustreznih oskrbnih območjih so sledeči:
Preglednica 2: Prikaz stroškov obstoječe komunalne opreme v EUR
Vrsta obstoječe komunalne opreme | Stroški obstoječe komunalne opreme v EUR |
1. Vodovodno omrežje | 7.012.065 |
2. Kanalizacijsko omrežje | 3.175.091 |
3. Cestno omrežje | 17.546.774 |
4. Ravnanje z odpadki | 166.630 |
(stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere)
Stroški posameznih vrst obstoječe komunalne opreme na ustreznem oskrbnem območju, preračunani na enoto mere, tj. na m2 gradbene parcele stavbe CpO(i) in na m2 bruto tlorisne površine objekta CtO(i), znašajo:
Preglednica 3: Stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere (EUR/m2)
Komunalna oprema | Cp (v EUR/m2) | Ct (v EUR/m2) |
1. Vodovodno omrežje | 1,886 | 6,837 |
2. Kanalizacijsko omrežje | 2,306 | 7,256 |
3. Cestno omrežje | 4,464 | 16,151 |
4. Ravnanje z odpadki | 0,042 | 0,153 |
(prispevna stopnja zavezanca)
Za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme se določi naslednja prispevna stopnja zavezanca psz(i):
| – za vodovodno omrežje | 85 %, |
| – za kanalizacijsko omrežje | 90 %, |
| – za cestno omrežje | 80 %, |
| – za ravnanje z odpadki | 100 %. |
III. IZRAČUN KOMUNALNEGA PRISPEVKA
(izračun komunalnega prispevka)
(1) Komunalni prispevek se izračuna tako, da se na podlagi oskrbnih območij ugotovi, na katero vrsto komunalne opreme lahko zavezanec priključi svoj objekt oziroma mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme. Za vsako posamezno vrsto komunalne opreme posebej se izračuna komunalni prispevek, pri čemer se uporabi naslednja formula za izračun:
KPobstoječa(i) = ((AGP x Cpo(i) x Dpo) + (ASTAVBA x Cto(i) x Dto x Fn)) x psz(i)
(2) V tem odloku uporabljene kratice imajo naslednji pomen:
KPobstoječa(i) | znesek dela komunalnega prispevka za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme, |
AGP | površina gradbene parcele stavbe, |
Cpo(i) | stroški posamezne vrste obstoječe komunale opreme na m2 gradbene parcele stavbe, |
Dpo | delež gradbene parcele stavbe pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, |
ASTAVBA | bruto tlorisna površina stavbe, |
Cto(i) | stroški posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na m2 bruto tlorisne površine objekta, |
Dto | delež površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, |
Fn | faktor namembnosti objekta glede na njegov namen uporabe, |
psz(i) | prispevna stopnja zavezanca za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme ( %), |
i | posamezna vrsta obstoječe komunalne opreme. |
(izračun celotnega komunalnega prispevka)
(1) Skupni komunalni prispevek se izračuna kot vsota vseh komunalnih prispevkov za posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na naslednji način:
KP = Σ KPi
(2) Seštevek zneskov je komunalni prispevek, ki se ga odmeri zavezancu.
(posebni primeri obračuna komunalnega prispevka)
(1) V primeru spremembe namembnosti obstoječega objekta, gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega obstoječega objekta ali spremembe obstoječega objekta (nadzidave, dozidave, rekonstrukcije ipd.) se za izračun komunalnega prispevka upošteva razliko med novim in starim stanjem objekta. Če je vrednost pozitivna, se za objekt obračuna komunalni prispevek, v nasprotnem primeru pa se izda odločba z navedbo, da je komunalni prispevek že poravnan.
Komunalni prispevek se izračuna na naslednji način:
KPi = KPnovo stanje objekta – KPstaro stanje objekta
(2) V primeru legalizacije obstoječega objekta se komunalni prispevek zanj obračuna enako kot za novogradnjo.
(3) Če o plačilu komunalnega prispevka dokumentacija ne obstaja, se šteje, da so lastniki vseh zgradb, zgrajenih pred letom 1967 in vseh zgradb, ki jim je bilo gradbeno dovoljenje izdano do uveljavitve tega odloka, plačali komunalni prispevek za vso infrastrukturo, zgrajeno na lokaciji, na katero je objekt že bil priključen ob uveljavitvi tega odloka. Starost objekta lastniki dokazujejo z uporabnim dovoljenjem ali drugo dokumentacijo. Za vso javno infrastrukturo, na katero se objekt priključuje na novo, zavezanec plača komunalni prispevek po veljavnem odloku.
(4) V primeru gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega obstoječega objekta je breme dokazovanja že plačanih obveznosti iz naslova komunalnega prispevka na strani investitorja. Dokazila se upoštevajo največ pet let po odstranitvi objekta. Investitor mora ob tem tudi predložiti vso s področnimi predpisi zahtevano dokumentacijo za odstranitev starega objekta.
IV. ODMERA KOMUNALNEGA PRISPEVKA
(odmera komunalnega prispevka)
(1) Komunalni prispevek odmeri pristojni občinski organ z odmerno odločbo na zahtevo zavezanca ali ko od upravne enote v zavezančevem imenu prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja ali po uradni dolžnosti.
(2) Če se postopek odmere komunalnega prispevka začne na zahtevo zavezanca, mora biti zahtevi priložen tisti del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je potrebna za odmero komunalnega prispevka. Če taka dokumentacija ne obstaja, je zavezanec nima ali njena izdelava ni zahtevana po veljavni zakonodaji, lahko zavezanec namesto nje predloži drugo tehnično in ostalo dokumentacijo, iz katere bodo razvidni podatki, potrebni za odmero komunalnega prispevka.
(3) Če občina v fazi odmere komunalnega prispevka ugotovi, da nima vseh podatkov, potrebnih za odmero ali dvomi o pravilnosti razpoložljivih podatkov, lahko sproži ugotovitveni postopek z namenom ugotovitve pravilnega stanja.
(izdaja odločbe o odmeri)
(1) Rok za izdajo odmerne odločbe je 15 dni po prejemu popolne vloge.
(2) Zoper odločbo o odmeri komunalnega prispevka je dovoljena pritožba, o kateri odloča župan. Rok za odločitev o pritožbi je 15 dni.
(plačilo komunalnega prispevka)
(1) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka mora plačati komunalni prispevek v enkratnem znesku v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe, razen če ni med občino in zavezancem sklenjena pogodba o medsebojnih razmerjih, v kateri je navedeno drugače. V tem primeru se podrobnosti glede plačila navedejo na odločbi.
(2) Komunalni prispevek se zavezancem za plačilo komunalnega prispevka lahko odmeri kot obročno plačilo, vendar mora zavezanec za plačilo še pred pravnomočnostjo izdane odločbe podati na občino pisno prošnjo. V tem primeru se lahko komunalni prispevek plača na največ šest mesečnih obrokov. Izjemoma lahko način plačila tudi odstopa od navedenega, če župan izda ustrezen sklep. V vsakem primeru pa občina sklene z zavezancem pogodbo o medsebojnih razmerjih, v katerem poleg načina plačila obvezno opredeli tudi način zavarovanja plačila.
(3) Če investitor plača komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo zaradi gradnje, pa mu gradbeno dovoljenje preneha veljati, objekta, za katerega je plačal komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo, pa dejansko ni začel graditi, je upravičen do vračila komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo v nerevaloriziranem znesku. Investitor lahko zahteva vračilo komunalnega prispevka v roku pet let po prenehanju veljavnosti gradbenega dovoljenja. Vračilo plačanega komunalnega prispevka se na vlogo zavezanca izvede v roku 30 dni od pravnomočnosti odločbe o vračilu. Zavezanec mora k vlogi priložiti ustrezno dokazilo, iz katerega je razvidno, da ni vložil vloge za izdajo gradbenega dovoljenja ali da mu gradbeno dovoljenje ni bilo izdano ali da mu je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati, vendar le v primeru, če si pristojni organ občine tega dokazila ne more pridobiti sam po uradni dolžnosti.
(4) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka, ki je vlagal lastna sredstva v ureditev lokalne javne komunalne opreme na območju Občine Semič, lahko ob predložitvi ustreznega dokazila uveljavlja znižanje komunalnega prispevka za komunalno opremo, na katero se vložek nanaša do višine svojega revaloriziranega vložka. Znižanje se lahko uveljavlja največ 20 let po izdaji dokazila. Revalorizacija se izvede glede na stopnjo inflacije, kot jo je objavil Statistični urad Republike Slovenije za obdobje od meseca nastanka vložka do meseca izdaje odločbe.
(5) Dokazilo, ki ga predloži zavezanec za plačilo komunalnega prispevka, ki uveljavlja znižanje glede na določila četrtega odstavka tega člena, mora imeti jasno navedbo zneska vložka, datum, komunalno opremo na katero se vložek nanaša ter podpis osebe, ki je dokazilo izdala. Kot dokazilo o lastnih vlaganjih v posamezno infrastrukturno omrežje šteje tudi dokazilo o plačanem krajevnem samoprispevku. Vsako dokazilo se lahko uveljavlja samo enkrat in je prenosljivo med dediči prvega dednega reda.
Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo poravnani vsi stroški priključevanja objekta na obstoječo komunalno opremo, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti. Stroški izvedbe priključkov niso predmet odmere komunalnega prispevka in v celoti bremenijo investitorja.
V. OPROSTITVE IN OLAJŠAVE PLAČILA KOMUNALNEGA PRISPEVKA
(oprostitve in olajšave plačila komunalnega prispevka)
(1) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se ne plača za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, ki za svoje delovanje ne potrebuje komunalne opreme oziroma ki nima samostojnih priključkov na komunalno opremo.
(2) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se ne plača za gradnjo enostavnih objektov in tistih nezahtevnih objektov, ki nimajo samostojnih priključkov na komunalno opremo in se gradijo kot pomožni objekti ter tako dopolnjujejo funkcijo osnovnega objekta.
(3) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se ne plača v primeru nadomestitve objektov zaradi naravne nesreče, v obsegu nadomeščenega objekta, pri čemer je lahko lokacija nadomeščenega objekta v primeru, ko nadomestitev na obstoječem stavbnem zemljišču oziroma gradbeni parceli ni možna, tudi na drugi, nadomestni lokaciji.
(4) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se ne plača tudi za gradnjo neprofitnih stanovanj in gradnjo posameznih vrst stavb, ki so v javnem interesu in katerih investitor je občina ali država in so namenjene za izobraževanje, znanstveno-raziskovalno delo, zdravstvo in gasilske domove po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov.
(5) Plačilo komunalnega prispevka se v celoti (100 %) oprosti za gradnjo gasilskih domov (del oznake 1242 v klasifikaciji CC-SI) in stavb za rejo živali (oznaka 12712 v klasifikaciji CC-SI), višini 80 % pa za gradnjo industrijskih stavb in skladišč (oznaka 125 v klasifikaciji CC-SI). Če gre za zavezanca, ki pri oprostitvi komunalnega prispevka zapade pod pravilo »de minimis«, se pri odmeri komunalnega prispevka upošteva tudi predpis, ki ureja pomoč po pravilu »de minimis«.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(obravnava že prejetih vlog za odmero komunalnega prispevka)
Postopki za odmero komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po predpisih, veljavnih v času vložitve vloge za odmero komunalnega prispevka.
Z uveljavitvijo tega odloka prenehata veljati Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Semič (Uradni list RS, št. 36/14) in Sklep o oprostitvi plačila komunalnega prispevka za gradnjo industrijskih stavb in skladišč (Uradni list RS, št. 37/14).
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-06/2019-11
Semič, dne 3. decembra 2019
