Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 24/16 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 10. seji dne 16. decembra 2019 sprejel

S tem odlokom Mestna občina Ljubljana za leto 2020 določa proračun, postopke izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).

S proračunom se zagotavljajo sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakonom izvaja Mestna občina Ljubljana.

V splošnem delu proračuna so prejemki in izdatki proračuna Mestne občine Ljubljana izkazani v bilanci prihodkov in odhodkov, v računu finančnih terjatev in naložb ter v računu financiranja.

V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.

Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:

		v EUR
A.	BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
Skupina/Podskupina kontov		Proračun 2020
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)	411.346.792
70	DAVČNI PRIHODKI	254.792.605
	700 Davki na dohodek in dobiček	160.318.805
	703 Davki na premoženje	82.436.000
	704 Domači davki na blago in storitve	12.037.800
	706 Drugi davki in prispevki	0
71	NEDAVČNI PRIHODKI	75.414.093
	710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	25.992.008
	711 Takse in pristojbine	375.000
	712 Globe in druge denarne kazni	4.563.000
	713 Prihodki od prodaje blaga in storitev	468.085
	714 Drugi nedavčni prihodki	44.016.000
72	KAPITALSKI PRIHODKI	31.157.603
	720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	5.025.588
	721 Prihodki od prodaje zalog	0
	722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	26.132.015
73	PREJETE DONACIJE	3.896.580
	730 Prejete donacije iz domačih virov	3.896.580
	731 Prejete donacije iz tujine	0
74	TRANSFERNI PRIHODKI	45.937.009
	740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	9.260.488
	741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije in iz drugih držav	36.676.521
78	PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV	148.903
	786 Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije	0
	787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij in iz drugih držav	148.903
	788 Prejeta vračila sredstev iz proračuna Evropske unije	0
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	406.625.149
40	TEKOČI ODHODKI	50.941.184
	400 Plače in drugi izdatki zaposlenim	17.638.883
	401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost	2.765.960
	402 Izdatki za blago in storitve	26.673.181
	403 Plačila domačih obresti	1.303.161
	409 Rezerve	2.560.000
41	TEKOČI TRANSFERI	180.107.134
	410 Subvencije	10.125.000
	411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom	62.294.512
	412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam	14.504.808
	413 Drugi tekoči domači transferi	93.182.814
	414 Tekoči transferi v tujino	0
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	157.540.342
	420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	157.540.342
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	18.036.489
	431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	7.683.176
	432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	10.353.314
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I.-II.)	4.721.643
B.	RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0
	750 Prejeta vračila danih posojil	0
	751 Prodaja kapitalskih deležev	0
	752 Kupnine iz naslova privatizacije	0
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	2.200.000
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	2.200.000
	440 Dana posojila	0
	441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb	0
	442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0
	443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih pravnih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti	2.200.000
VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	–2.200.000
C.	RAČUN FINANCIRANJA
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	10.000.000
50	ZADOLŽEVANJE	10.000.000
	500 Domače zadolževanje	10.000.000
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	12.521.643
55	ODPLAČILA DOLGA	12.521.643
	550 Odplačila domačega dolga	12.521.643
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	0
X.	NETO ODPLAČILO DOLGA (VIII.-VII.)	2.521.643
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.)	–4.721.643

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti proračunskih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določene s predpisanim enotnim kontnim načrtom.

Posebni del proračuna se objavi do ravni proračunskih postavk – kontov.

V Načrtu razvojnih projektov se prikazujejo načrtovani izdatki za projekte in programe Mestne občine Ljubljana po virih financiranja in posameznih letih za celovito izvedbo projektov oziroma programov.

Stanje denarnih sredstev na računu proračuna na koncu preteklega leta je sestavni del proračuna za tekoče leto.

Proračun Mestne občine Ljubljana za leto 2020 se določa v višini 421.346.792 eurov.

Prihodki proračuna se pobirajo in vplačujejo v proračun v skladu s predpisi.

Prihodki, ki jih oddelki mestne uprave ustvarijo s svojo dejavnostjo, so prihodek proračuna.

Prihodek proračuna so tudi donacije, ki jih Mestna občina Ljubljana prejme od domače ali tuje pravne in fizične osebe.

Kupnina od prodaje finančnega in stvarnega premoženja Mestne občine Ljubljana je prejemek proračuna.

Kupnina, najemnina in odškodnina za občinsko stvarno premoženje se uporabi samo za gradnjo, nakup in vzdrževanje stvarnega premoženja občine.

Načrt ravnanja s premičnim premoženjem Mestne občine Ljubljana sprejme župan.

Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Ljubljana v vrednosti pod 200.000 eurov sprejme župan.

Namenski prejemki proračuna so donacije, namenski prejemki proračunskega sklada, prihodki od lastne dejavnosti neposrednih proračunskih uporabnikov, prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj, prihodki, pridobljeni iz sredstev, danih v upravljanje Javnemu stanovanjskemu skladu Mestne občine Ljubljana, koncesijske dajatve od posebnih iger na srečo, transferi iz državnega proračuna in Evropske unije, turistična taksa, okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, namenski prejemki ožjih delov občin, komunalni prispevek ter najemnina gospodarske javne infrastrukture iz naslova obveznih gospodarskih javnih služb.

Okoljske dajatve, ki so na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, predpisane zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami in zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, ki so infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne občinske gospodarske službe varstva okolja, se lahko porabijo le za:

1. gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi s predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ravnanj s komunalnimi odpadki in odlaganja odpadkov, in

2. zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb okolja.

Če so namenski prihodki vplačani v proračun v večjem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu, proračunski uporabnik prevzema in plačuje obveznosti samo v višini načrtovanih pravic porabe v finančnem načrtu sprejetega proračuna.

Če so namenski prihodki vplačani v proračun v nižjem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu, proračunski uporabnik prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih prihodkov.

Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, razen sredstev, ki jih proračunski uporabnik doseže z lastno dejavnostjo, se prenesejo v proračun za tekoče leto.

Proračunska sklada sta:

1. evidenčni račun proračunske rezerve, oblikovane po Zakonu o javnih financah (v nadaljnjem besedilu: ZJF),

2. evidenčni račun proračunskega sklada za odpravo posledic obremenitve okolja v Mestni občini Ljubljana, ustanovljen na podlagi Odloka o ustanovitvi proračunskega sklada za realizacijo okoljskih sanacijskih projektov v Mestni občini Ljubljana.

Proračunska rezerva se v letu 2020 oblikuje v višini 1.000.000 eurov.

Na predlog Oddelka za finance in računovodstvo odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 300.000 eurov župan in o tem obvešča mestni svet. V primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega navedeni znesek, odloča na predlog župana mestni svet.

Četrtnim skupnostim Mestne občine Ljubljana se v letu 2020 za izvajanje nalog zagotavljajo finančna sredstva v višini 501.009 eurov.

Terjatve iz naslova zapadlih in neplačanih davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev dolžnika do občine v postopkih prisilne poravnave v skladu z zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji se lahko zamenjajo za lastniške deleže.

O zamenjavi terjatev za lastniške deleže v postopku prisilne poravnave odloča mestni svet na predlog župana.

Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan odpiše ali delno odpiše plačilo dolga do višine 600 eurov, ki ga ima posamezen dolžnik do Mestne občine Ljubljana, vendar največ do skupne višine 60.000 eurov vseh dolgov v posameznem letu.

Kot dolg iz predhodnega odstavka se ne šteje dolg do občine iz naslova obveznih dajatev.

Z včlanitvijo ali sodelovanjem Mestne občine Ljubljana v organizaciji, ki zahteva plačilo članarine v višini nad 5.000 eurov ali druge oblike nepovratnih sredstev, mora soglašati mestni svet.

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.

Obseg izvedenih prerazporeditev pravic porabe se računa po neto načelu, ki je sešteta razlika med prerazporeditvami na in z njih.

Proračunski uporabnik lahko samostojno razporeja proračunska sredstva znotraj svojega finančnega načrta med konti v okviru iste proračunske postavke v sistemu MFERAC.

Župan lahko na predlog proračunskega uporabnika ob predhodnem soglasju Oddelka za finance in računovodstvo odloča o prerazporeditvah pravic porabe:

– v okviru istega podprograma v finančnem načrtu proračunskega uporabnika oziroma med različnimi finančnimi načrti proračunskih uporabnikov brez omejitev;

– med podprogrami v okviru finančnega načrta proračunskega uporabnika oziroma med različnimi finančnimi načrti proračunskih uporabnikov, pri čemer sprememba posameznega podprograma ne sme preseči 15 % zneska podprograma v sprejeti programski klasifikaciji tekočega proračunskega leta.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka prerazporeditve niso dovoljene:

– iz plačnih kontov na druge podskupine kontov,

– iz postavk lastne udeležbe Mestne občine Ljubljana pri projektih v izvajanju, sofinanciranih z namenskimi sredstvi EU in namenskimi sredstvi finančnih mehanizmov,

– iz oziroma med postavkami namenskih sredstev EU ter postavkami namenskih sredstev finančnih mehanizmov in slovenske udeležbe,

– iz oziroma med postavkami drugih namenskih sredstev.

Ne glede na omejitve prerazporejanja pravic porabe iz tega člena lahko župan izjemoma na predlog Oddelka za finance in računovodstvo odobri prerazporeditev sredstev:

– za plačila obveznosti na podlagi izvršljivih sodnih in upravnih odločb, ki niso vključene v sprejeti proračun;

– iz sredstev, predvidenih za lastno udeležbo pri projektu, kjer Mestni občini Ljubljana ni uspelo pridobiti sredstev sofinanciranja na razpisu in projekt ne bo izveden v tekočem proračunskem letu;

– na proračunsko postavko lastne udeležbe za projekt, s katero se zagotavlja sredstva za financiranje projekta, ki ni bil uspešen na razpisu za pridobitev sredstev sofinanciranja, vendar ga MOL že izvaja oziroma ga bo izvedla zaradi zagotavljanja javnega interesa;

– za plačila obveznosti za preprečitev gospodarske škode Mestni občini Ljubljana.

Župan o izvršenih prerazporeditvah polletno poroča mestnemu svetu.

Sredstva proračuna se med letom zagotavljajo neposrednim in posrednim proračunskim uporabnikom.

Odhodki in drugi izdatki proračuna Mestne občine Ljubljana po finančnih načrtih proračunskih uporabnikov so izkazani v posebnem delu proračuna.

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom, ko so opravljena vsa predhodna predpisana dejanja in pridobljena dokumentacija, dovoljenja ali druga predpisana pravna podlaga.

Uporabnikom se za delovanje zagotavljajo sredstva za plače in prispevke, za druge osebne prejemke, za plačilo blaga in storitev in za investicijske izdatke.

Med odhodki proračuna se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.

Sredstva splošne proračunske rezervacije v višini 560.000 eurov se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih v proračunu ni bilo mogoče načrtovati.

O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan, ki o tem polletno poroča pristojnemu Odboru za finance mestnega sveta.

Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije Oddelek za finance in računovodstvo razporedi v finančni načrt proračunskega uporabnika, na ustrezne proračunske postavke in konte.

V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.

Subvencije se dodeljujejo za točno določene namene, pod vnaprej določenimi pogoji in na podlagi pravil s področja dodeljevanja državnih pomoči.

Proračunski uporabniki zagotovijo sredstva za obveznosti iz preteklih let, ki niso predvidene v proračunu za tekoče leto, v okviru sredstev proračuna tekočega leta.

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.

Župan predpiše Navodilo o postopkih pridobivanja soglasij ter za vplačila in izplačila iz proračuna Mestne občine Ljubljana.

Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.

Četrtna skupnost izvršuje svoj finančni načrt skladno s predpisom iz drugega odstavka tega člena.

Vsi pravni posli, ki jih sklepa četrtna skupnost, so veljavni brez predhodnega soglasja župana za namene in v višinah, določenih v veljavnem finančnem načrtu četrtne skupnosti.

Po predhodni županovi potrditvi programa zbiranja namenskih sredstev so vsi pravni posli za pridobivanje, prevzemanje in plačevanje obveznosti v višini namenskih prejemkov četrtne skupnosti veljavni brez predhodnega soglasja župana.

Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta četrtne skupnosti Mestne občine Ljubljana je predsednik sveta oziroma oseba, ki jo predsednik sveta pooblasti.

Pogodba za nabavo blaga, naročilo storitev in oddajo gradenj v breme proračunskih sredstev se lahko sklene samo skladno s predpisi o javnem naročanju.

Proračunska sredstva proračunski uporabniki med letom uporabljajo za plačevanje že opravljenih dobav in storitev. Pri tem je potrebno upoštevati zapadlost uporabnikovih obveznosti in likvidnostni položaj proračuna.

Dogovarjanje o predplačilih je možno le izjemoma ob primernem zavarovanju predplačil ter na podlagi predhodnega soglasja župana.

Vsak izdatek iz proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za izplačilo.

Sredstva proračuna se proračunskim uporabnikom prednostno zagotavljajo za namene, ki so določeni z zakoni oziroma občinskimi odloki in še omogočajo minimalni obseg delovanja uporabnikov.

Neposredni proračunski uporabnik lahko v tekočem letu za investicijske odhodke in investicijske transfere razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na postavkah sprejetega proračuna. Neposredni proračunski uporabnik lahko v letu 2020 sklene pogodbe, katerih obveznosti zapadejo v plačilo v naslednjih letih največ do skupne višine 80 % predvidenih sredstev v sprejetem načrtu razvojnih programov, če ima načrtovane pravice porabe v tekočem proračunskem letu.

Investicijsko dokumentacijo potrdi župan.

Skupni obseg prevzetih obveznosti proračunskega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu proračunskega uporabnika, razen izjemoma ob predhodnem soglasju župana.

Omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.

Prevzete obveznosti se načrtujejo v finančnem načrtu proračunskega uporabnika in načrtu razvojnih programov.

Če prejemki proračuna ne pritekajo v predvideni višini, lahko župan na predlog Oddelka za finance in računovodstvo največ za 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov, vendar ne več kot za 10 % vseh planiranih izdatkov proračuna.

Če župan oceni, da bodo prihodki za več kot 5.000.000 eurov nižji glede na načrtovane v sprejetem proračunu leta 2020, lahko poleg ukrepov za uravnoteženje proračuna iz 40. člena ZJF uporabi ukrep proporcionalnega zmanjšanja pravic porabe.

Ukrepi zmanjšanja pravic porabe se za posameznega neposrednega proračunskega uporabnika določijo v enakem odstotku glede na postavke, iz katerih se financirajo blago in storitve, subvencije, transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči transferi in investicijski odhodki ter investicijski transferi, in sicer pri vseh neposrednih proračunskih uporabnikih. Z navedenimi ukrepi se zmanjša skupni obseg odhodkov v sprejetem proračunu leta 2020 za 5.000.000 eurov.

Med izvrševanjem proračuna Mestne občine Ljubljana se lahko na predlog proračunskega uporabnika ter s soglasjem Oddelka za finance in računovodstvo odpre nov konto za izdatke, ki jih pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti oziroma se je med letom izkazalo, da konto ne ustreza ekonomskemu namenu porabe. Sredstva se razporedijo na novo odprti konto.

Nov konto se odpre v okviru že odprte proračunske postavke oziroma nove proračunske postavke v okviru sredstev posameznega proračunskega uporabnika.

Oddelek za finance in računovodstvo:

– izvaja finančno poslovanje,

– spremlja in nadzira porabo sredstev pri proračunskih uporabnikih in o morebitnih nepravilnostih obvešča župana ter mu predlaga ustrezne ukrepe,

– usklajuje dinamiko proračunske porabe s posameznimi proračunskimi uporabniki v mejah planirane porabe zaradi zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna,

– obvešča župana o začasnih likvidnostnih presežkih proračuna in predlaga začasno uporabo prostih denarnih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti.

Proračunski uporabnik lahko samostojno razporedi sredstva med podkonti v okviru istega NRP v sistemu MFERAC. V primeru prerazporejanja sredstev med posameznimi NRP v sistemu MFERAC odloča župan po predhodnem soglasju Oddelka za finance in računovodstvo.

Posamezni projekt NRP, katerega zaključek financiranja se zaradi še ne zapadlih obveznosti iz predhodnega leta prestavi v tekoče proračunsko leto, se vključi v proračun tekočega leta.

O spremembi vrednosti projekta NRP, kadar veljavna vrednost in vrednost po predvideni spremembi posameznega NRP presega 20 % izhodiščne vrednosti v NRP in je izhodiščna vrednost višja od 100.000 eurov, odloča mestni svet.

Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2020 lahko zadolži do višine 10.000.000 eurov.

Občina lahko uporablja tudi izvedene finančne instrumente za uravnavanje tečajnih in obrestnih tveganj, povezanih z občinskim dolgom, po predhodnem soglasju Ministrstva za finance.

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana se lahko v letu 2020 dolgoročno zadolži pod naslednjimi pogoji:

– zadolžitev ne sme preseči 10.150.000 eurov,

– za obdobje največ do petindvajset let,

– za namen: izvajanje pridobivanja neprofitnih najemnih stanovanj,