Na podlagi drugega odstavka 270. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) v zvezi s prvim odstavkom 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 57/12) in v zvezi z drugim odstavkom 11. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr., 57/12 in 61/17 – ZUreP-2) Vlada Republike Slovenije izdaja
o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R51C Kozarje–Vevče
(podlaga državnega prostorskega načrta)
(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 61/17 – ZUreP-2) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 61/17 – ZUreP-2) sprejme državni prostorski načrt za gradnjo prenosnega plinovoda R51C Kozarje–Vevče (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot Priloga sestavni del te uredbe.
(3) Državni prostorski načrt je v novembru 2019 pod številko projekta 7899 izdelalo podjetje Ljubljanski urbanistični zavod, d. d., Ljubljana.
(1) Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobrega ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja in nadzor.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v Mestni občini Ljubljana in občinah Dobrova - Polhov Gradec in Škofljica.
(3) Za ta državni prostorski načrt je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo narave.
(4) Postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden, ker se s tem državnim prostorskim načrtom niso načrtovali posegi v okolje, za katere je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, treba izvesti presojo vplivov na okolje. Investitor mora pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti sklep ministrstva, pristojnega za presojo vplivov na okolje, o ugotovitvi, ali je za nameravani poseg v okolje treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
(5) Oznake, navedene v 3. do 7., 9. do 12., 14., 16., 31., 33., 39., 40., 46. in 50. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
(6) Oznake, navedene v 18. do 25. členu te uredbe, so oznake namenskih rab in so razvidne iz Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 – DPN, 22/11 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 53/12 – obv. razl., 9/13, 23/13 – popr., 72/13 – DPN, 71/14 – popr., 92/14 – DPN, 17/15 – DPN, 50/15 – DPN, 88/15 – DPN, 95/15, 38/16 – avtentična razlaga, 63/16, 12/17 – popr., 12/18 – DPN in 42/18) (v nadaljnjem besedilu: OPN MOL ID).
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
(načrtovane prostorske ureditve)
S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo naslednje prostorske ureditve:
– gradnja prenosnega plinovoda R51C (v nadaljnjem besedilu: plinovod R51C) od merilne regulacijske postaje Kozarje (v nadaljnjem besedilu: MRP Kozarje) do načrtovane merilne regulacijske postaje MRP Dobrunje (v nadaljnjem besedilu: MRP Dobrunje);
– razširitev obstoječe MRP Kozarje (v nadaljnjem besedilu: MRP Kozarje Z);
– gradnja sekcijske zaporne postaje BS1 Ljubljana Rudnik (v nadaljnjem besedilu: BS1 Ljubljana Rudnik);
– gradnja sprejemne oddajne čistilne postaje na platoju načrtovane MRP Dobrunje (v nadaljnjem besedilu: SOČP–R51C Dobrunje);
– prestavitev trase načrtovanega prenosnega plinovoda M3/1 Kalce–Vodice (v nadaljnjem besedilu: plinovod M3/1) na območju MRP Kozarje in MRP Kozarje Z;
– izvedba sistema katodne zaščite;
– gradnja kabelske kanalizacije za vgradnjo optičnega kabla;
– ureditev pripadajoče in prilagoditev obstoječe prometne, energetske in komunalne infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij;
– odstranitev, začasna odstranitev ali prestavitev enostavnih objektov, odstranitev rastja, krajinska ureditev ter ureditev površin po izgradnji plinovoda R51C;
– izvedba drugih ureditev, ki so nujno potrebne za gradnjo in nemoteno delovanje načrtovanih ureditev.
III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(območje državnega prostorskega načrta)
(1) Območje državnega prostorskega načrta za gradnjo plinovoda R51C in objektov na njem ter prestavitev plinovoda M3/1 na območju MRP Kozarje, vključno z delovnim pasom ob plinovodu, sistemi katodne zaščite, začasnimi dostopnimi potmi, priključki na infrastrukturna omrežja, preureditvami obstoječe energetske in komunalne infrastrukture, krajinskimi ureditvami, gradbišči, začasnimi odlagališči materiala ter območji odstranitve ali prestavitve enostavnih objektov, v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parc. št. v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Karlovško predmestje (1695): 246/16, 246/17, 246/18, 246/19, 246/20, 246/62, 246/63, 246/64, 246/65, 246/70, 246/71, 246/72, 246/73, 246/74, 246/75, 246/76, 246/77, 246/82, 246/83, 246/84, 246/85, 246/88, 246/89, 246/94, 246/95, 246/98, 246/99, 246/100, 246/101, 246/106, 246/107, 246/108, 246/109, 246/110, 246/111, 246/112, 246/113, 246/118, 246/119, 246/120, 246/121, 246/122, 246/123, 246/124, 246/125, 246/130, 246/131, 246/132, 246/133, 246/134, 246/135, 246/136, 246/137, 246/142, 246/143, 246/144, 246/145, 246/146, 246/147, 246/148, 246/152, 246/153, 246/154, 246/155, 246/156, 246/157, 246/158, 246/159, 246/160, 246/161, 246/162, 246/163, 246/186, 247/1, 247/2, 247/3, 247/31, 247/32, 247/33, 247/34, 247/35, 247/36, 248/3, 248/4, 248/5, 248/6, 248/7, 248/8, 248/9, 248/12, 248/13, 248/14, 248/15, 248/16, 248/17, 248/18, 248/19, 248/20, 248/21, 248/22, 248/23, 248/58, 248/59, 248/66, 248/67, 248/68, 248/69, 248/76, 248/77, 248/78, 248/79, 248/87, 248/88, 248/89, 248/90, 248/94, 248/95, 248/96, 248/97, 248/101, 248/102, 248/107, 248/108, 248/112, 248/113, 248/116, 248/117, 248/120, 248/122, 248/123, 248/124, 350/1, 350/65, 350/203, 350/204, 350/205, 350/214, 350/239, 350/259, 350/677, 350/687, 350/688, 350/689, 350/690, 350/691, 350/692, 350/693, 350/694, 350/701, 350/703, 350/704, 350/709, 350/710, 350/711, 350/712, 350/713, 350/717, 350/718, 350/719, 350/720, 350/721, 350/722, 350/723, 350/730, 534/12, 535/17, 535/24, 535/26, 535/27, 535/30, 535/31, 535/32, 535/33, 535/34, 536/12, 536/17, 536/18, 536/19, 536/30, 536/31, 536/36, 536/37, 536/38, 536/39, 536/42, 536/43, 536/44, 536/45, 536/46, 536/55, 536/56, 536/57, 536/58, 536/59, 536/60, 536/68, 536/69, 536/70, 536/71, 539/5, 539/6, 539/7, 539/9, 539/10, 539/11, 539/12, 539/13, 539/14, 541/1, 541/2, 541/3, 541/5, 541/8, 541/9, 541/10, 541/13, 541/16, 541/18, 542/2, 542/3, 542/12, 542/13, 542/14, 542/15, 542/16, 542/17, 542/20, 542/21, 543/2, 543/14, 543/15, 543/16, 543/17, 543/19, 548/3, 550/3, 550/4, 551/3, 551/4, 551/5, 552/3, 552/4, 552/6, 553/2, 553/5, 554/2, 554/5, 555/2, 556/2, 557/2, 558/2, 559/2, 560/2, 562/2, 562/6, 562/7, 562/8, 563/1, 564/3, 565/3, 565/4, 566/2, 567/2, 567/3, 567/15, 569/1, 569/5, 569/10, 571/2, 571/3, 571/7, 571/15, 572/2, 572/3, 572/7, 572/13, 573/2, 573/5, 574/2, 574/5, 575/2, 575/5, 576/2, 576/4, 576/7, 576/12, 577/1, 577/4, 577/7, 577/12, 578/2, 578/5, 579/2, 579/6, 580/2, 580/5, 581/2, 581/5, 582/2, 582/4, 582/7, 582/12, 583/1, 583/5, 584/8, 584/10, 584/11, 584/14, 584/15, 584/16, 585/5, 585/6, 585/7, 586/4, 586/16, 587/5, 587/10, 587/22, 588/5, 588/6, 588/14, 589/5, 590/2, 591/2, 591/3, 592/4, 592/6, 592/7, 592/10, 592/12, 592/14, 592/16, 592/18, 592/33, 592/35, 592/36, 592/37, 592/40, 592/44, 592/45, 592/46, 592/47, 592/48, 592/49, 592/50, 592/69, 623/8, 623/17, 623/23, 626/9, 626/35, 626/36, 626/39, 626/40, 626/41, 627/8, 627/32, 627/33, 627/38, 627/39, 627/70, 627/72, 633/3, 633/9, 633/10, 635/1, 635/6, 635/7, 635/12, 635/13, 667/2, 667/4, 668/1;
– k. o. Rudnik (1696): 49/3, 49/5, 49/13, 49/15, 49/25, 49/26, 49/55, 51/1, 51/14, 51/15, 52/1, 52/2, 52/3, 52/4, 52/6, 52/7, 52/8, 52/9, 54/1, 54/2, 54/3, 56/1, 56/3, 203/2, 203/3, 203/4, 203/5, 203/9, 203/10, 203/11, 203/14, 205/1, 205/2, 205/3, 205/4, 209/3, 209/4, 209/7, 216/9, 216/11, 216/12, 235/2, 240/2, 254/1, 254/2, 255/1, 255/2, 255/3, 256, 257, 259, 285, 286, 287/1, 287/2, 287/10, 287/12, 294/1, 294/4, 294/6, 294/7, 294/11, 294/13, 294/18, 294/26, 294/42, 294/45, 294/46, 294/48, 294/49, 294/50, 294/51, 294/52, 294/61, 295/2, 296/2, 296/4, 296/9, 308/1, 308/2, 310/1, 311/1, 311/3, 312/1, 312/2, 312/3, 312/5, 312/6, 312/9, 312/10, 312/11, 313/2, 313/4, 313/6, 313/7, 314/3, 314/5, 314/8, 314/9, 314/11, 315/3, 315/6, 316/4, 1639/2, 1640/3, 1640/4, 1640/6, 1642/1, 1642/2, 1643/1, 1643/2, 1644/2, 1645/2, 1647/2, 2270/9, 2273/1, 2273/5, 2273/7, 2273/8, 2273/9, 2304/7, 2327/1, 2327/2, 2334/2, 2334/4;
– k. o. Trnovsko predmestje (1722): 505/4, 505/5, 508/2, 508/6, 508/8, 508/9, 508/10, 508/11, 508/12, 509/2, 509/4, 509/5, 516, 517/3, 517/9, 562/3, 664/1, 664/2, 664/4, 664/7, 664/8, 664/9, 664/10, 664/11, 714/5, 730/3, 730/4, 730/5, 730/8, 730/9, 730/10, 730/20, 730/21, 743/3, 743/4, 792/4, 792/5, 799/2, 799/5, 799/6, 799/7, 800/2, 800/3, 800/4, 809/3, 809/4, 812/2, 812/3, 812/4, 832/141, 832/142, 841/4, 841/9, 841/13, 841/17, 841/19, 841/23, 841/24, 841/25, 841/30, 841/34, 841/35, 841/36, 841/37, 841/39, 841/40, 982/3, 982/7, 982/15, 987/2, 987/3, 988/2, 988/3, 989/2, 989/3, 990/1, 990/2, 990/11, 990/12, 991/1, 991/9, 992/1, 992/9, 993/1, 993/5, 995/1, 995/3, 995/7, 995/14, 995/15, 995/16, 995/23, 995/24, 995/25, 995/31, 996/5, 996/6, 996/7, 996/14, 996/15, 997/2, 997/4, 997/5, 997/6, 998/2, 998/4, 998/5, 999/3, 999/4, 999/5, 999/6, 1000/35, 1515, 1699/1, 1699/5, 1699/9, 1699/20, 1699/21, 1699/22, 1699/24, 1699/25, 1700/8, 1706/2, 1709/7, 1709/8, 1709/15, 1709/16, 1709/17, 1746, 1747, 1749, 1751, 1752, 1753, 1754, 1755, 1756/1, 1760, 1766, 1767, 1771;
– k. o. Vič (1723): 1459/3, 1459/4, 1459/5, 1460/1, 1460/2, 1461/1, 1461/4, 1462/1, 1462/2, 1462/3, 1463/1, 1463/2, 1465, 1466/1, 1466/2, 1466/3, 1466/4, 1949/1, 1949/3, 1950/1, 1950/2, 1954/8, 1954/9, 1954/13, 1957/1, 1957/3, 1958/1, 1964/3, 1966/2, 1967/1, 1967/2, 1967/3, 1969, 1971/1, 1973/5, 1974/1, 1974/6, 1976/5, 1977/1, 1977/3, 1978, 1979/1, 1979/2, 1980/1, 1980/2, 1981/2, 1983/2, 1983/11, 1983/14, 1983/16, 1988/1, 1988/2, 1988/4, 1988/6, 1988/8, 1988/10, 2004/2, 2004/19, 2009/6, 2009/9, 2009/14, 2011/1, 2011/2, 2024/8, 2024/13, 2024/14, 2024/17, 2024/34, 2025/1, 2025/3, 2172/1, 2172/4, 2174/1, 2175/1, 2175/3, 2176/3, 2176/4, 2176/11, 2176/12, 2176/13, 2176/15, 2176/19, 2177/1, 2177/3, 2177/4, 2180;
– k. o. Bizovik (1733): 546, 547, 548/1, 549/1, 550/1, 557/1, 558, 559/2, 559/3, 561/1, 573/1, 683, 684, 685, 695/1, 695/2, 697, 698, 699, 700, 701/1, 702, 719, 720, 1049/3, 1050/3;
– k. o. Dobrunje (1773): 726, 731, 735, 738, 741, 745/1, 748, 751, 756/1, 762, 763, 764, 770, 771/1, 773/1, 776, 778, 785, 791, 792, 798, 802, 828, 829, 833, 834/1, 834/2, 834/3, 849, 850, 853/5, 861, 868, 870, 874, 876, 879, 880, 894, 896, 1085/3, 1085/6, 1086/1, 1086/5, 1089/1, 1089/3, 1090/1, 1093/1, 1094/1, 1097/1, 1098/1, 1101/1, 1102/1, 1104/1, 1105, 1106/1, 1106/2, 1109/2, 1111/1, 1112/1, 1115/1, 1116/1, 1119/1, 1120/1, 1123/1, 1124/1, 1126/1, 1128/1, 1129/1, 1129/3, 1132/1, 1132/3, 1133/1, 1133/3, 1137/1, 1138, 1139/1, 1141, 1142, 1143/1, 1444, 1445, 1446, 1456, 1457, 1458, 1459/1, 1464, 1465/1, 1465/2, 1465/3, 1465/4, 1465/6, 1467/1, 1467/2, 1468/1, 1468/6, 1472, 1499/1, 1501, 1502/1, 1504, 1505, 1507, 1508, 1509, 1510, 1511, 1512, 1807, 1834/4, 1840/1, 1841/1, 1842/1;
– k. o. Šujica (1982): 2172/35;
– k. o. Dobrova (1994): 1574/1, 1577/1, 1577/2, 1577/3, 1578/2, 1578/4, 1582/1, 1582/2, 1582/3, 1583/1, 1583/2, 1585/1, 1585/3, 1589, 1591/5, 1591/12, 1591/13, 1593, 1596/13, 1607/1, 1631, 1632/1, 1635/2, 1635/4, 1658/9, 1658/10, 1661/1, 1661/4, 1664/2, 1665, 1669/1, 1673/4, 1673/5, 1673/7, 1673/8, 1673/9, 1673/11, 1673/12, 1673/17, 1673/18, 1680/1, 1682/1, 1682/4, 1682/5, 1708/2, 1709/2, 1711/3, 1711/4, 1732/1, 1732/2, 1732/4, 1733/1, 1733/2, 1737/2, 1771, 1777/1, 1780/1, 1780/2, 1783/1, 1783/2, 1788/2, 1788/3, 1794, 1800/1, 1800/2, 1800/3, 1804, 1805/2, 1907/1, 1907/2, 1907/3, 1908, 1911, 1912, 1915/1, 1915/2, 1959/1, 1959/2, 1959/3, 1959/4, 1959/5, 1960/1, 1960/6, 1960/7, 1960/8, 1961, 1964/1, 2015/1, 2015/2, 2016/1, 2016/2, 2021/5, 2021/8, 2024/1, 2024/5, 2024/15, 2024/29, 2024/30, 2024/31, 2024/37, 2024/38, 2024/39, 2024/40, 2025/2, 2025/15, 2025/27, 3080/5, 3080/11, 3084/2, 3086/1, 3088/3, 3095/5, 3096/3, 3097/5, 3115, 3117, 3184, 3186/2, 3187, 3188;
– k. o. Podsmreka (1995): 962/8, 962/9, 963/1, 963/2, 963/3, 963/4, 1059/1, 1059/5, 1062/3, 1062/6.
(2) Območje izključne rabe za MRP Kozarje Z in BS1 Ljubljana Rudnik obsega zemljišča ali dele zemljišč s parc. št. v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Rudnik (1696): 259, 285, 2273/8;
– k. o. Dobrova (1994): 1582/3, 1583/1, 1585/1, 1589.
(3) Območje omejene rabe obsega zemljišča ali dele zemljišč s parc. št. v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Karlovško predmestje (1695): 246/63, 246/64, 246/65, 246/70, 246/72, 246/73, 246/75, 246/76, 246/77, 246/82, 246/83, 246/84, 246/88, 246/95, 246/99, 246/100, 246/107, 246/108, 246/111, 246/112, 246/113, 246/118, 246/119, 246/120, 246/123, 246/124, 246/131, 246/132, 246/135, 246/136, 246/143, 246/144, 246/146, 246/147, 246/152, 246/153, 246/154, 246/155, 246/156, 246/157, 246/158, 246/159, 246/186, 247/31, 247/32, 247/33, 247/34, 248/5, 248/6, 248/12, 248/13, 248/14, 248/15, 248/16, 248/17, 248/18, 248/19, 248/20, 248/21, 248/22, 248/23, 248/59, 248/66, 248/78, 248/87, 248/90, 248/94, 248/96, 248/97, 248/101, 248/102, 248/107, 248/108, 248/113, 248/116, 248/117, 248/120, 248/122, 248/123, 248/124, 350/1, 350/65, 350/687, 350/688, 350/689, 350/693, 350/694, 350/703, 350/704, 350/709, 350/710, 350/712, 350/717, 350/718, 350/719, 350/721, 350/722, 350/723, 350/730, 534/12, 535/17, 535/24, 535/26, 535/30, 535/31, 535/32, 535/33, 535/34, 536/18, 536/19, 536/30, 536/36, 536/38, 536/39, 536/42, 536/43, 536/44, 536/45, 536/46, 536/57, 536/58, 536/59, 536/69, 536/70, 539/9, 539/10, 539/11, 539/12, 539/14, 541/2, 541/3, 541/8, 541/9, 541/16, 542/20, 542/21, 548/3, 550/3, 550/4, 551/3, 551/5, 552/6, 553/2, 554/2, 555/2, 556/2, 557/2, 558/2, 559/2, 560/2, 562/2, 562/6, 562/7, 563/1, 564/3, 565/3, 565/4, 566/2, 567/2, 567/3, 569/1, 569/10, 571/2, 571/3, 572/2, 572/3, 573/2, 574/2, 575/2, 576/2, 576/4, 577/1, 577/4, 578/2, 579/2, 580/2, 581/2, 582/2, 582/4, 583/1, 584/8, 584/10, 584/15, 584/16, 585/5, 585/6, 585/7, 586/4, 586/16, 587/5, 587/10, 587/22, 588/5, 588/6, 588/14, 589/5, 590/2, 591/2, 591/3, 592/4, 592/6, 592/7, 592/10, 592/12, 592/14, 592/16, 592/35, 592/36, 592/37, 592/44, 592/45, 592/47, 592/48, 592/69, 623/8, 623/23, 626/9, 626/35, 626/36, 626/39, 626/40, 627/33, 627/39, 633/9, 633/10, 635/1, 635/6, 635/12, 635/13, 667/4;
– k. o. Rudnik (1696): 51/1, 51/14, 51/15, 52/1, 52/2, 52/3, 52/4, 52/6, 52/7, 52/8, 52/9, 54/1, 56/1, 56/3, 203/2, 203/3, 203/4, 203/5, 203/9, 203/10, 203/11, 203/14, 205/1, 205/2, 205/3, 209/3, 209/4, 209/7, 216/9, 216/11, 216/12, 240/2, 254/1, 254/2, 255/1, 255/2, 256, 257, 259, 285, 287/1, 287/10, 287/12, 294/1, 294/4, 294/6, 294/13, 294/26, 294/42, 294/45, 294/46, 294/52, 295/2, 296/2, 296/4, 296/9, 308/1, 308/2, 310/1, 311/1, 311/3, 312/1, 312/2, 312/3, 312/6, 312/10, 312/11, 313/2, 314/3, 315/3, 316/4, 1639/2, 1640/3, 1640/4, 1642/1, 1642/2, 1644/2, 1645/2, 1647/2, 2270/9, 2273/1, 2273/5, 2273/7, 2273/8, 2273/9, 2304/7, 2327/1, 2334/2, 2334/4;
– k. o. Trnovsko predmestje (1722): 505/5, 508/2, 508/6, 508/9, 508/11, 508/12, 509/2, 509/4, 516, 517/3, 664/1, 664/2, 664/4, 664/9, 664/10, 664/11, 730/3, 730/4, 730/5, 730/20, 730/21, 743/3, 799/2, 832/141, 841/4, 841/9, 841/13, 841/17, 841/19, 841/23, 841/24, 841/25, 841/30, 841/34, 841/35, 841/36, 982/7, 982/15, 987/2, 987/3, 988/2, 989/2, 990/1, 990/2, 990/11, 991/1, 991/9, 992/1, 992/9, 993/1, 993/5, 995/1, 995/3, 995/7, 995/14, 995/15, 995/16, 995/23, 995/24, 995/25, 995/31, 996/5, 996/14, 996/15, 997/4, 998/4, 999/4, 999/5, 1000/35, 1515, 1699/20, 1699/24, 1699/25, 1700/8, 1706/2, 1709/7, 1709/8, 1709/16, 1746, 1747, 1749, 1753, 1754, 1755, 1756/1, 1760;
– k. o. Vič (1723): 1459/4, 1459/5, 1460/1, 1460/2, 1462/1, 1462/2, 1463/1, 1465, 1466/1, 1466/2, 1949/1, 1949/3, 1950/1, 1950/2, 1958/1, 1964/3, 1966/2, 1967/1, 1967/2, 1967/3, 1969, 1973/5, 1974/1, 1974/6, 1977/1, 1977/3, 1978, 1979/1, 1980/1, 1983/2, 1983/16, 1988/1, 1988/2, 1988/4, 1988/10, 2004/2, 2004/19, 2009/6, 2009/9, 2009/14, 2011/1, 2011/2, 2024/8, 2024/13, 2024/14, 2024/17, 2024/34, 2025/1, 2172/1, 2172/4, 2174/1, 2175/1, 2176/4, 2176/11, 2176/12, 2176/13, 2176/15, 2176/19, 2177/1, 2177/3, 2177/4;
– k. o. Bizovik (1733): 546, 547, 548/1, 549/1, 550/1, 557/1, 558, 559/2, 559/3, 561/1, 684, 685, 695/1, 695/2, 697, 698, 699, 700, 701/1, 720, 1049/3, 1050/3;
– k. o. Dobrunje (1773): 731, 735, 738, 741, 745/1, 748, 751, 756/1, 763, 764, 770, 771/1, 773/1, 776, 778, 785, 791, 792, 798, 802, 828, 829, 833, 834/1, 834/3, 849, 850, 853/5, 861, 868, 870, 874, 876, 879, 880, 1085/3, 1085/6, 1086/1, 1086/5, 1089/1, 1089/3, 1090/1, 1093/1, 1094/1, 1097/1, 1098/1, 1101/1, 1102/1, 1104/1, 1105, 1106/1, 1106/2, 1109/2, 1111/1, 1112/1, 1115/1, 1116/1, 1119/1, 1120/1, 1123/1, 1124/1, 1126/1, 1128/1, 1129/1, 1132/1, 1133/1, 1137/1, 1138, 1139/1, 1141, 1142, 1444, 1446, 1456, 1457, 1458, 1459/1, 1464, 1465/1, 1465/3, 1465/6, 1467/1, 1467/2, 1468/1, 1468/6, 1499/1, 1501, 1502/1, 1504, 1505, 1507, 1508, 1509, 1510, 1511, 1512, 1807, 1834/4, 1840/1, 1841/1, 1842/1;
– k. o. Šujica (1982): 2172/35;
– k. o. Dobrova (1994): 1574/1, 1577/1, 1577/2, 1577/3, 1578/2, 1582/1, 1582/2, 1582/3, 1583/1, 1583/2, 1585/1, 1585/3, 1589, 1591/12, 1591/13, 1593, 1596/13, 1607/1, 1631, 1632/1, 1635/2, 1658/9, 1658/10, 1661/1, 1661/4, 1664/2, 1665, 1669/1, 1673/4, 1673/5, 1673/7, 1673/8, 1673/9, 1673/11, 1673/12, 1673/17, 1673/18, 1680/1, 1682/1, 1682/5, 1708/2, 1709/2, 1733/1, 1733/2, 1737/2, 1777/1, 1780/1, 1780/2, 1783/1, 1783/2, 1788/3, 1800/1, 1800/2, 1800/3, 1804, 1805/2, 1907/1, 1907/2, 1907/3, 1908, 1911, 1912, 1915/1, 1915/2, 1959/1, 1959/2, 1959/3, 1959/4, 1959/5, 1960/1, 1960/6, 1964/1, 2015/1, 2015/2, 2016/2, 2021/5, 2024/1, 2024/5, 2024/15, 2024/29, 2024/30, 2024/31, 2024/37, 2024/38, 2024/39, 2024/40, 3080/5, 3080/11, 3086/1, 3088/3, 3095/5, 3096/3, 3097/5, 3115, 3184, 3186/2, 3187;
– k. o. Podsmreka (1995): 962/8, 962/9, 963/1, 963/2, 963/3, 963/4, 1059/5, 1062/3, 1062/6.
(4) Prestavitev plinovoda na območju MRP Kozarje poteka po zemljiščih s parc. št. v katastrski občini Dobrova (1994): 1582/1, 1583/1, 1585/1, 1589, 1596/13, 3080/11, 3096/3.
(5) Sistemi katodne zaščite, elektroenergetskega priključka za katodno zaščito in prestavitev obstoječe energetske in komunalne infrastrukture na območju državnega prostorskega načrta potekajo po zemljiščih s parc. št. v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Vič (1723): 1460/2, 1463/1, 1465, 1466/1, 1466/2, 2009/14, 2025/1, 2177/4;
– k. o. Dobrunje (1773): 731, 735, 745/1, 748, 756/1, 763, 764, 770, 771/1, 773/1;
– k. o. Dobrova (1994): 1574/1, 1577/1, 1577/2, 1578/2, 1582/1, 1582/2, 1582/3, 1583/1, 1583/2, 1585/1, 1589, 3080/11.
(6) Območje odstranitev, začasnih odstranitev ali prestavitev enostavnih objektov na območju državnega prostorskega načrta obsega zemljišča ali dele zemljišč s parc. št. v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Karlovško predmestje (1695): 246/63, 246/64, 577/1, 577/4;
– k. o. Trnovsko predmestje (1722): 664/1;
– k. o. Vič (1723): 2177/4.
(7) Območje državnega prostorskega načrta, območje izključne rabe, trasa plinovoda R51C in plinovoda M3/1 so določeni s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje teh območij in potek tras v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja načrta s prikazom parcel, listi št. 3.1–3.6.
(1) Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedenost zemljišč ali omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:
| 1. | območje izključne rabe iz druge in tretje alineje 3. člena te uredbe na območju MRP Kozarje Z in BS1 Ljubljana Rudnik. |
| 2. | območje omejene rabe: |
– zemljišča na območju 5 m na vsako stran od osi plinovoda R51C in osi trase prestavitve plinovoda M3/1 zunaj območij izključne rabe;
– zemljišča za ureditev pripadajoče energetske, komunalne in elektronske komunikacijske infrastrukture zunaj območij izključne rabe;
– zemljišča za prestavitev obstoječe energetske in komunalne infrastrukture zunaj območij izključne rabe;
– zemljišča za ureditev sistemov katodne zaščite zunaj območij izključne rabe.
3. območje občasne rabe so zemljišča na območju gradbišč, začasnih dostopnih poti, začasnih odlagališč materiala in krajinskih ureditev zunaj območij izključne in omejene rabe.
(2) Zemljiščem na območju izključne rabe za MRP Kozarje Z in BS1 Ljubljana Rudnik se določi namenska raba E območja, namenjena proizvodnji energije in oskrbi z njo. Ta zemljišča so namenjena izključno za gradnjo, obratovanje in vzdrževanje prenosnega plinovoda in spremljajočih objektov.
(3) Zemljiščem na območju omejene in občasne rabe se namenska raba ne spreminja.
(4) Območja izključne, omejene in občasne rabe so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja načrta s prikazom parcel, listi št. 3.1–3.6, kjer so območja izključne in omejene rabe prikazana kot zaključena območja, vsa zemljišča zunaj zaključenih območij izključne in omejene rabe pa so določena kot območja občasne rabe.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
IV.1 POGOJI ZA GRADNJO PLINOVODA IN SPREMLJAJOČIH OBJEKTOV
(1) Trasa plinovoda R51C v dolžini 17.023 m poteka od načrtovane MRP Kozarje Z v km 0 + 000, kjer se naveže na obstoječi prenosni plinovod M3, do načrtovane SOČP–R51C Dobrunje na območju načrtovane MRP Dobrunje v km 17 + 024, kjer se naveže na načrtovani prenosni plinovod R51B TE-TOL–Fužine/Vevče (v nadaljnjem besedilu: plinovod R51B). Na odseku ob avtocesti A1 Kozarje–Malence poteka v neposredni bližini obstoječega glavnega distribucijskega plinovoda JE 250 V200, pri prečkanju Golovca in ob avtocesti A1 Malence–Zadobrova v neposredni bližini načrtovanega daljnovoda 2 × 110 kV RTP Polje–RTP Vič na desnem bregu Ljubljanice, v Dobrunjah pa vzporedno s plinovodom R51B. Plinovod R51C poteka po območju mestne občine Ljubljana ter občin Dobrova - Polhov Gradec in Škofljica.
(2) Trasa plinovoda R51C poteka od MRP Kozarje na Razorih, ki se za potrebe priključitve plinovoda R51C razširi proti jugovzhodu (MRP Kozarje Z) in jugu po levem bregu vodotoka Horjulke. Po prečkanju vodotoka Horjulke in regionalne ceste R3-641 Ljubljana–Dobrova (Cesta Dolomitskega odreda) trasa plinovoda R51C poteka po kmetijskih površinah severno od severnega roba naselja Žeje, kjer se usmeri proti vzhodu in nato poteka po travniških površinah južno med objekti na Poti na Gmajno ter severno od obstoječega gozdnega otoka. Po ponovnem prečkanju regionalne ceste R3-641 (Cesta na Ključ) trasa plinovoda R51C po kmetijskih zemljiščih poteka do avtoceste A2 Ljubljana Brdo–Kozarje in jo prečka na severnem delu avtocestnega razcepa Kozarje. Nato trasa plinovoda R51C poteka severno od avtoceste po travniških površinah, prek manjšega gozdnega otoka s poudarjeno socialno vlogo, južno od površin športnega centra Dolgi most, prečka vodotok Mali graben, glavno železniško progo Ljubljana–Sežana, zahodni del območja parkirišča P + R Dolgi most ter regionalno cesto R2-409 Ljubljana Vič–Brezovica (Tržaška cesta). Po prečkanju Tržaške ceste trasa plinovoda R51C poteka ob nasipu avtoceste A1 Kozarje–Malence, kjer se približa trasi obstoječega daljnovoda 2 × 110 kV Kleče–Vič in nato poteka vzporedno z njim, prečka uvozno/izvozno rampo avtocestnega priključka Ljubljana zahod (Vič), Pot spominov in tovarištva ter ponovno Mali graben ter se nadaljuje severno od avtoceste A1 Kozarje–Malence po južnem robu površin, namenjenih gospodarskim conam, do Ceste dveh cesarjev. Po prečkanju nasipa nadvoza Ceste dveh cesarjev se trasa plinovoda R51C odmakne od daljnovoda 2 × 110 kV Kleče–Vič ter avtoceste A1 Kozarje–Malence in poteka južno od Ceste dveh cesarjev prek površin vrtičkov in travniških površin do vzhodnega roba avtocestnega počivališča Barje (severni del). Na vzhodni strani počivališča se trasa plinovoda R51C usmeri proti jugu, prečka avtocesto A1 Kozarje–Malence ter se na južni strani avtoceste nadaljuje do Dolenjske ceste. Na južni strani avtoceste se prilagaja trasi načrtovanega 2 × 110 kV daljnovoda RTP Polje–RTP Vič in trasi obstoječega distribucijskega plinovoda JE 250 V200 v upravljanju Energetike, d. o. o. Ljubljana. Na tem odseku trasa plinovoda R51C prečka vzhodni del avtocestnega počivališča Barje (južni del), avtocestni priključek Ljubljana Center (Barjanska cesta) in vodotok Ljubljanica v sotočju Ljubljanice in Iščice ter nato poteka v zelo ozkem koridorju med obstoječimi stanovanjskimi objekti in avtocesto (v nadaljnjem besedilu: AC) A1 Kozarje–Malence, prečka avtocestni priključek Ljubljana Rudnik (Peruzzijeva cesta) in načrtovani podzemni kabel 2 × 110 kV za vključitev načrtovane RTP Rudnik ter se pred železniško progo Ljubljana–Novo mesto–Metlika pod nadvozom avtoceste A1 Kozarje–Malence usmeri proti severu. Po prečkanju železniške proge Ljubljana–Novo mesto–Metlika, glavne ceste G2-106 (Dolenjska cesta) in avtocestnega priključka Ljubljana jug (Dolenjska cesta) se trasa plinovoda R51C nadaljuje po dolini vodotoka Malence, kjer je na severnem robu doline pod pobočjem Golovca načrtovana zaporna postaja BS1 Ljubljana Rudnik kot sestavni del plinovoda R51C. Od zaporne postaje BS1 Ljubljana Rudnik se trasa plinovoda R51C nadaljuje v smeri avtocestnega razcepa Malence, ki ga prečka na severnem delu, nato pa na vzhodni strani avtocestnega predora Malence prečka Golovec. Potek trase plinovoda R51C prek Golovca se do prečnega grebena izvede v neposredni bližini načrtovanega 2 × 110 kV daljnovoda RTP Polje–RTP Vič, nato pa se trasa plinovoda usmeri po zahodnem grebenu Golovca (Dobrunjski hrib) med Orlami in Dobrunjami ter spusti na dobrunjske travniške in kmetijske površine, kjer najprej poteka v ozkem koridorju med obstoječimi stanovanjskimi objekti na Devcah pri Dobrunjah neposredno vzhodno od avtoceste A1 Malence–Zadobrova, nato pa se nadaljuje po kmetijskih površinah vzhodno od avtoceste A1 Malence – Zadobrova do regionalne ceste R3-645 (Litijska cesta). Trasa plinovoda R51C od Devc do Litijske ceste poteka tik ob načrtovanem podzemnem kablu 2 × 110 kV daljnovoda RTP Polje–RTP Vič. Pred Litijsko cesto se trasa usmeri proti vzhodu, tik pred prečkanjem Litijske ceste pa se trasa plinovoda R51C usmeri proti severu, prečka Litijsko cesto in poteka ob stanovanjskih objektih na ulici Novo naselje ob Litijski cesti. V delu ob Litijski cesti poteka trasa vzporedno in križa načrtovani podzemni kabel 2 × 110 kV za vključitev načrtovane RTP Vevče. Trasa plinovoda R51C se nato nadaljuje do trase plinovoda R51B, kjer se usmeri proti vzhodu in poteka ob trasi plinovoda R51B in trasi obstoječega prenosnega plinovoda L10000 MRP Ljubljana–MRP Vevče do načrtovane MRP Dobrunje na severovzhodnem robu Papirniške poti v Dobrunjah, ki je načrtovana v skladu z določili Državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod R51B TE-TOL–Fužine/Vevče (Uradni list RS, št. 88/15) v bližini načrtovane RTP Vevče.
(1) Plinovod R51C ima premer cevi do vključno 300 mm in tlačno stopnjo do vključno 30 barov. Zgradi se iz jeklenih cevi, izdelanih v skladu z veljavnimi standardi in z ustrezno debelino sten, izračunano z upoštevanjem različnih faktorjev glede na varnostni razred plinovoda. Povečana varnost je zahtevana na vseh prečkanjih cest, železnic, vodotokov, pri poteku v bližini obstoječih objektov, čez dvorišča, parkirišča ali druge delovne površine, vodovarstvena območja ter na morfološko zahtevnem terenu. Povečana varnost se predvidi tudi pri poteku prek območij z namensko rabo za območja stanovanj, centralnih in proizvodnih dejavnosti. Kadar plinovod poteka na oddaljenosti od območij, namenjenih gradnji stavb, ki je manjša od 65 m, mora biti grajen s takimi varnostnimi oziroma zaščitnimi ukrepi, da bo gradnja objektov v teh območjih možna brez omejitev do oddaljenosti 5 m od osi plinovoda. Pri vgradnji cevi oziroma plinovoda na območju AC-počivališča Barje sever in parkirišča vzhodno od AC-počivališča Barje jug je treba zagotoviti take varnostne oziroma zaščitne ukrepe, da plinovod ne bo omejeval rabe počivališča oziroma parkirišča za vsa vozila, ki potujejo po avtocestnem omrežju.
(2) Višina nadkritja med končno urejenim terenom in temenom cevi znaša najmanj 1,0 m. Na območju pozidav, pri prečkanju objektov gospodarske javne infrastrukture, vodotokov in na obdelovalnih površinah glede na vrsto kulture se globina nadkritja ustrezno poveča.
(3) Za objekte in naprave na trasi plinovoda R51C se izvede sistem zaščite pred delovanjem strele v skladu s predpisi, ki urejajo zaščito stavb pred delovanjem strele.
(4) Za zaščito pred korozijo se s katodno zaščito ščitijo plinovodna cev in vse napeljave, ki so vkopane v zemljo na območju MRP Kozarje Z in SOČP–R51C Dobrunje, na območju načrtovane MRP Dobrunje. S katodno zaščito se plinovod ščiti tudi pred vplivi visokonapetostnih elektroenergetskih vodov. Sistem katodne zaščite vsebuje merilno sondo, tokovno zaščito s pripadajočo omarico, anodni kabel in anodno ležišče s pripadajočimi horizontalnimi ali vertikalnimi anodami. Naprave za katodno zaščito se izvedejo tudi na lokaciji križanja plinovoda R51C z železniško progo Ljubljana–Sežana v km 3 + 053. Naprava za katodno zaščito na območju MRP Kozarje Z se priključi in napaja z električno energijo iz obstoječega razdelilnika električne energije MRP Kozarje. Za napajanje naprave za katodno zaščito na območju križanja trase plinovoda z železniško progo Ljubljana–Sežana v km 3 + 053 se izvede nov nizkonapetostni elektroenergetski priključek, ki se naveže na obstoječe elektroenergetsko omrežje v obstoječem kabelskem jašku na zemljiški parceli s parc. št. 1460/2, k. o. Vič. Naprava za katodno zaščito na območju SOČP–R51C Dobrunje se priključi in napaja z električno energijo iz načrtovanega razdelilnika električne energije načrtovane MRP Dobrunje, ki se v skladu z določili Državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod R51B TE-TOL–Fužine/Vevče (Uradni list RS, št. 88/15) priključi na nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje na prostostoječi omarici ob objektu na Papirniški poti 9. Lokacije anodnih ležišč s kabelskimi trasami do naprave katodne zaščite so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija, listi št. 2.1.1–2.1.6. Za nadziranje in vzdrževanje sistema katodne zaščite se na cevovodu vgradijo stalna merilna mesta vzdolž celotne trase plinovoda R51C.
(5) Lega cevovodov in vseh drugih njihovih elementov v zemlji mora biti posebej označena, da je mogoč nadzor plinovoda. Zračne oznake se postavijo vzdolž celotne trase na okvirni razdalji 0,5 km in na lomnih točkah plinovoda. Oznake se postavijo tudi pri vseh prečkanjih cest in vodotokov. Pri potekih plinovoda v zaščitnih ceveh se oznake postavijo na oddušne cevi.
(6) Za izvajanje nadzora in upravljanje plinovodnega sistema ter podatkovno povezovanje nadzemnih objektov plinovoda (MRP Kozarje Z, BS1 Ljubljana Rudnik in SOČP–R51C Dobrunje) se po celotni dolžini položi optični kabel za prenos podatkov. Kabel se položi v dvojni zaščitni PEHD-cevi v skupni jarek ob plinovodni cevi. Na mestih odcepov kablov ali kabelskih spojk se vgradijo kabelski jaški.
(7) Zaradi gradnje MRP Kozarje Z se prestavi trasa plinovoda M3/1, ki je načrtovan z Državnim prostorskim načrtom za prenosni plinovod M3/1 Kalce–Vodice (Uradni list RS, št. 17/15). Trasa plinovoda M3/1 se prestavi v skupni dolžini 169 m. Plinovod M3/1 je iz jeklenih cevi in ima premer cevi do vključno 1100 mm ter tlačno stopnjo do vključno 100 barov.
(gradbenotehnični ukrepi)
(1) Pri prečkanju Malega grabna se plinovod izvede tako, da ne onemogoča izvedbe oziroma delovanja protipoplavnih ureditev za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec.
(2) Na območju med regionalno cesto R2-409 Ljubljana Vič–Brezovica (Tržaška cesta) in avtocestnim priključkom Ljubljana–Vič plinovod R51C poteka vzdolž avtocestnega nasipa. Izkop jarka za plinovodno cev se izvede tako, da ne pride do vpliva na nasip. Če tega ni mogoče doseči z zadostnim odmikom roba izkopanega jarka od vznožja nasipa, se izvede izkop z zaščito brežin.
(3) Na posameznih krajših odsekih med km 4 + 965 in km 5 + 370 plinovod R51C poteka prek načrtovanega avtocestnega priključka na območju avtocestnega postajališča Barje. V primeru gradnje plinovoda pred začetkom gradnje avtocestnega priključka se cev plinovoda ustrezno zaščiti.
(4) Pri poteku plinovoda R51C prek območja obstoječega melioracijskega namakalnega sistema Bizovik–Dobrunje od km 15 + 075 do 16 + 000 ter obstoječih melioracijskih osuševalnih sistemov Jesenkova in Vnanje Gorice ter Rakova Jelša od km 4 + 240 do 6 + 000 se zaradi čiščenja jarkov plinovodne cevi dodatno zaščitijo z betonskimi ploščami ali betonskimi jahači.
(5) Na južnem pobočju doline Bizoviškega potoka med km 12 + 705 in 12 + 755 plinovod R51C poteka prek strmega labilnega območja z morfološkimi znaki pobočnega prenašanja materiala. Plinovodna cev se na tem odseku vkoplje v kamninsko podlago.
(6) V km 12 + 790 plinovoda R51C poteka prek usada v vkopu kolovoza. Po izgradnji plinovoda se usad sanira s kamnito zložbo ali armirano zemljino.
(7) Med km 12 + 790 in 12 + 860 ter med km 12 + 955 in 13 + 055 plinovod R51C poteka prek labilnih območij. Predvidi se izvedba prečnih drenaž za odvajanje zaledne vode.
(8) Pri poteku plinovoda R51C po območjih poplavne ogroženosti se cevi obtežijo proti vzgonu.
(9) Pri poteku plinovoda R51C po poteh pod viadukti ali nadvozi avtoceste ali drugih državnih cest se plinovod zaščiti za potrebe vzdrževanja viadukta ali nadvoza. Plinovod se vkoplje tako, da je višina nadkritja nad temenom cevi najmanj 2,0 m, in zaščiti z armiranobetonskimi ploščami.
(1) Na razširjenem platoju jugovzhodno od platoja obstoječe MRP Kozarje se na območju izključne rabe zgradi MRP Kozarje Z.
(2) Obstoječi plato MRP Kozarje se zaradi gradnje MRP Kozarje Z razširi. Velikost razširjenega platoja na koti 303,00 m n. m. je 29,5 × 32,5 m in 13,0 × 7,3 m. Obstoječa ograja med platojem obstoječe MRP Kozarje in MRP Kozarje Z se zaradi povezave med obema platojema odstrani. Plato MRP Kozarje Z se ogradi z mrežno panelno ograjo višine do 2,5 m in poveže z obstoječo ograjo MRP Kozarje. Pohodne površine na platoju se tlakujejo z betonskimi tlakovci ali betonskimi pralnimi ploščami, delovne in transportne poti se asfaltirajo, druge površine pa se posujejo s prodom.
(3) Za dostop do skupnega platoja MRP Kozarje in MRP Kozarje Z se zgradi asfaltirana krožna dostopna pot, ki se delno izvede kot preureditev obstoječe dostopne poti do MRP Kozarje. Krožna dostopna pot se neposredno navezuje na javno pot na zemljišču s parc. št. 3080/11, k. o. Dobrova (1994). Parkirna mesta za vzdrževalna vozila se uredijo pri vhodu na zunanji strani ograje.
(4) Na razširjenem platoju se zgradijo naslednji objekti:
– MRP Kozarje Z;
– sprejemno-oddajna čistilna postaja.
(5) Objekt MRP Kozarje Z s kotlovnico ima tlorisne gabarite 18,0 × 7,0 m, višina slemena je do 4,5 m. Konstrukcija objekta je armirano betonska. Streha je dvokapnica z naklonom 10 %.
(6) Padavinska voda s strešine objekta MRP Kozarje Z se ponika prek peskolovov. Odvodnjavanje povoznih in parkirnih površin se izvede s ponikanjem prek lovilcev olj. Ponikovalnice se umestijo na območje povezanih platojev MRP Kozarje in MRP Kozarje Z.
(7) Za MRP Kozarje Z se zagotovijo napajanje z električno energijo, telekomunikacijski priključek, katodna zaščita ter sistem daljinskega vodenja in nadzora postaje. Priključitev na nizkonapetostno električno in telekomunikacijsko omrežje se izvede prek priključkov obstoječe MRP Kozarje. V objektu se predvidi postavitev novega razdelilnika električne energije.
(8) Lokacija in velikost MRP Kozarje Z sta razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija, list št. 2.1.1 in Prikaz nadzemnih objektov plinovoda – MRP Kozarje Z, list 2.2.1.
(1) Na plinovodu R51C se na območju izključne rabe v km 11 + 150 na travniku ob gozdnem robu zahodno od avtocestnega razcepa Malence zgradi zaporna postaja z oznako BS1 Ljubljana Rudnik.
(2) Plato zaporne postaje BS1 Ljubljana Rudnik je velik 7,0 × 8,0 m in je deloma nasut in deloma vkopan v pobočje. Kota ureditve platoja je 306,20 m n. m. Površine platoja se tlakujejo z betonskimi tlakovci ali betonskimi pralnimi ploščami. Plato se ogradi z mrežno panelno ograjo višine do 2,5 m.
(3) Za dostop do platoja se izvede makadamska dostopna pot širine 3,0 z bankinami širine 0,5 m, ki se navezuje na javno pot na zemljišču s parc. št. 2273/8, k. o. Rudnik (1696). Parkirna mesta za vzdrževalna vozila se uredijo pri vhodu na zunanji strani ograje.
(4) Ob severovzhodni strani platoja se v vznožju vkopne brežine predvidi odvodni jarek globine 20 cm za preusmeritev padavinske vode s pobočja nad zaporno postajo izven platoja zaporne postaje. V dnu izkopa za plato se za odvajanje zaledne vode ob trasi plinovoda R51C vgradi drenažna cev z iztokom v obcestni jarek javne poti na zemljišču s parc. št. 2273/8, k. o. Rudnik. Padavinska voda s platoja se odvaja v okolico, kjer pronica v teren.
(5) Lokacija in velikost BS1 Ljubljana Rudnik sta razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija, list št. 2.1.4 in Prikaz nadzemnih objektov plinovoda – zaporna postaja BS1 Ljubljana Rudnik, list 2.2.2.
(1) SOČP–R51C Dobrunje se zgradi na jugozahodni strani platoja načrtovane MRP Dobrunje.
(2) Dostop do SOČP–R51C Dobrunje se predvidi po načrtovani dostopni poti do MRP Dobrunje.
(3) Lokacija in velikost SOČP–R51C Dobrunje sta razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija, list 2.1.6.
(1) Delovni pas, potreben za gradnjo plinovoda R51C, sega 8 m na eno stran od osi plinovoda (za odlaganje izkopanega materiala) in 12 m na drugo stran od osi plinovoda (za prehod gradbenih strojev, varjenje plinovodnih cevi in polaganje plinovoda v jarek). Pri poteku skozi gozd je delovni pas širok 8 m na eno stran od osi plinovoda in 9 m na drugo stran od osi plinovoda.
(2) Na območjih, na katerih se plinovod R51C približa objektom, prečka varovana območja, labilna zemljišča, vodotoke in infrastrukturne objekte ali poteka vzporedno z njimi, na območju začasnega skladiščenja plinovodnih cevi med gradnjo ter na območjih drugih ovir na trasi ali ob njej, je širina delovnega pasu zaradi prilagajanja dejanskim razmeram lahko tudi večja ali manjša od navedenih v tem členu.
(3) Pri poteku plinovoda R51C prek Golovca se od km 12 + 790 do 12 + 860 in od km 12 + 955 do km 13 + 055 delovni pas razširi zaradi izvedbe drenaž za odvajanje zaledne vode. Na območju razširitve delovnega pasu zaradi izvedbe drenaž se drenaže prilagodijo vegetaciji tako, da ne bo potreben posek obstoječih dreves.
(4) Pri poteku plinovoda R51C prek gozdnega območja Golovca se v km od 11 + 155 do km 12 + 080 in od km 14 + 160 do km 14 + 190 delovni pas razširi zaradi ureditve začasne pešpoti v času gradnje.
(5) Delovni pas, potreben za gradnjo objektov na plinovodu R51C (MRP Kozarje Z, zaporna postaja BS1 Ljubljana Rudnik in SOČP–R51C Dobrunje), se pri objektih razširi glede na prostorske možnosti lokacije in potrebe gradnje nadzemnega objekta.
(6) Delovni pas za dostopne poti in ceste sega 1 m levo in desno od roba dostopne poti in ceste.
(7) Delovni pas za izvedbo sistema katodne zaščite sega 3 m levo in desno od osi posameznega sistema.
(8) Delovni pas se razširi tudi za potrebe prestavitve srednje napetostnega nadzemnega voda ob MRP Kozarje Z.
(9) Zemljišča v območju delovnega pasu, razen zemljišč nadzemnih objektov na plinovodu R51C, se po končani gradnji vrnejo v stanje in kakovost kot pred gradbenim posegom.
(10) Delovni pas je razviden iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija, listi št. 2.1.1–2.1.6.
(dostopne poti in ureditev obstoječih pešpoti)
(1) Dostopnost do trase plinovoda R51C se zagotavlja z vzdolžnimi prevozi ob trasi na območju delovnega pasu. Za dostop do delovnega pasu se za gradnjo in morebitna poznejša vzdrževanja plinovoda R51C uredijo začasne dostopne poti, ki se po končani gradnji oziroma vzdrževalnih delih vrnejo v stanje in kakovost kot pred gradbenim posegom. Začasne dostopne poti od javnih državnih ali lokalnih cest in poti se uredijo v širini 3 m. Dovozi in priključki na javne ceste se izvedejo tako, da ni oviran promet na njih. Obstoječe ceste in poti ter mostove, namenjene za začasni dostop do trase plinovoda R51C, je treba pred uporabo preveriti in jih po potrebi dodatno utrditi in razširiti.
(2) Na območjih, kjer začasne dostopne poti potekajo prek manj nosilnih ali zamočvirjenih območij, se teren pod dostopnimi potmi predhodno utrdi. Utrditev dostopnih poti se izvede glede na višino talne vode v času gradnje bodisi z nasutjem nosilnega tamponskega materiala na geotekstil bodisi s polaganjem lesenih kolov. V primeru zelo zamočvirjenih tal se utrditev izvede s polaganjem geotekstila in lesenih kolov ter naknadnim gramoznim nasutjem med in nad lesenimi koli.
(3) Obstoječe pešpoti na Golovcu, ki se prekinejo zaradi gradnje plinovoda, se po končani gradnji uredijo kot utrjena peščena pot širine 2,5 m.
(4) Pri poteku plinovoda R51C prek gozdnega območja Golovca se v času gradnje v km od 11 + 155 do km 12 + 080 in od km 14 + 160 do km 14 + 190 uredijo začasne pešpoti širine 1,5 m za zagotavljanje neprekinjene povezave med obstoječimi pešpotmi na Golovcu. Začasna pešpot je oddaljena od ograje gradbišča vsaj 0,5 m.
(5) Vse dostopne poti in začasne pešpoti so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija, listi št. 2.1.1–2.1.6.
(krajinsko-arhitekturna ureditev)
(1) Pred gradnjo se vegetacija v delovnem pasu odstrani. Obvodna vegetacija, vegetacija na območjih ohranjanja narave, vegetacija v gozdu ter drevesne in grmovne živice na Ljubljanskem barju se odstranijo le tam, kjer je to nujno zaradi gradnje in delovanja plinovoda. Sečnja se opravi selektivno tako, da se kar najbolj ohranijo srednje velika in velika drevesa. Posamezna večja drevesa ob robu delovnega pasu se ohranijo in med gradnjo zaščitijo pred gradbenimi posegi.
(2) Med gradnjo se preprečita nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti.
(3) Zasaditve in zatravitve, s katerimi se utrjujejo tla, varuje gozdni rob in zasajajo posekana gozdna območja in območja drevesnih in grmovnih živic na Ljubljanskem barju, se izvedejo čim prej po končanih gradbenih delih na posameznih odsekih trase. Na brežinah z erozijo se za zatravitev zagotovijo biološko-inženirski ukrepi. Zatravitve se izvedejo z avtohtonimi vrstami. Pri poteku trase skozi gozdove ter območja drevesnih in grmovnih živic na Ljubljanskem barju se zagotovita zasaditev in obnova gozdnega roba z zasaditvijo avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. Na območju Golovca in Dobrunjskega hriba od km 13 + 600 do km 14 + 650 se po končani gradnji izvede ponovna vzpostavitev zeliščnega pokrova iz borovnic. Pri zasaditvah se upošteva, da se varnostni pas na obeh straneh od osi plinovoda v širini 5 m ne sme zasaditi z visokodebelnim rastjem, v pasu od 2,5 do 5 m od osi plinovoda se lahko zasadijo grmovnice. Trajno izgubljene drevesne in grmovne živice na območju Ljubljanskega barja, ki jih v varovalnem pasu ni dopustno ponovno zasaditi, se zaradi njihove vloge v krajini zasadijo na drugi lokaciji na območju državnega prostorskega načrta.
(4) Na območju razširjenega platoja MRP Kozarje se za ustvarjanje členitve pogledov na objekte pri pogledih iz okolice med ograjo razširjenega platoja MRP Kozarje in obstoječo javno potjo na zemljišču s parc. št. 3080/11, k. o. Dobrova (1994) predvidi prekinjena zasaditev velikih grmovnic. Zasaditev velikih grmovnic je razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz nadzemnih objektov plinovoda – MRP Kozarje Z, list 2.2.1.
(5) Na območju BS1 Ljubljana Rudnik se kot protierozijski ukrep predvidi zasaditev vkopane brežine z nižjimi plodonosnimi grmovnicami. Ob robu travnika se na območju navezave dostopne poti do BS1 Ljubljana Rudnik predvidi zasaditev osamelega sadnega drevesa. Zasaditev grmovnic in drevesa je razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz nadzemnih objektov plinovoda – zaporna postaja BS1 Ljubljana Rudnik, list 2.2.2.
(6) Vse zasaditve se izvedejo na podlagi načrta krajinske arhitekture.
(odstranitev in prestavitev objektov)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta se pred gradnjo plinovoda R51C v območju delovnega pasu začasno ali trajno odstranijo vsi enostavni objekti:
– na območju vrtičkov ob Cesti dveh cesarjev od km 4 + 250 do km 4 + 520 (vrtne lope);
– v km 8 + 168 (lope);
– v km 7 + 060 (mrežna ograja).
(2) Mrežna ograja se po izgradnji plinovoda postavi na prvotno lokacijo. Druge odstranjene objekte je po izgradnji dopustno prestaviti na drugo ali isto lokacijo na razdaljo najmanj 5 m od osi plinovoda R51C.
(3) Električno omarico v km 3 + 975 se prestavi proti severu ob rob delovnega pasu.
(4) Enostavni objekti, predvideni za odstranitev, začasno odstranitev ali prestavitev, so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija, listi št. 2.1.1–2.1.6.
IV.2 POGOJI ZA DRUGE DOPUSTNE POSEGE IN DEJAVNOSTI NA OBMOČJU OMEJENE IN OBČASNE RABE
(drugi dopustni posegi in dopustne dejavnosti)
(1) Na območju omejene in občasne rabe so poleg ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom, dopustni tudi naslednji posegi, če ne onemogočajo prostorskih ureditev po tem državnem prostorskem načrtu:
– rekonstrukcija obstoječih in gradnja novih linijskih infrastrukturnih objektov in prometne infrastrukture ter gradnja črpališča za odpadno komunalno vodo v območju z namensko rabo O, ki pomeni okoljska infrastruktura ob Vidičevi ulici na Dolgem mostu;
– urejanje vodotokov in izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda;
– izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih ob upoštevanju omejitev iz 40. člena te uredbe v 5-metrskem pasu levo in desno od osi plinovoda;
– vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih objektov ter opravljanje obstoječih dejavnosti, pri čemer se namembnost objektov ne sme spremeniti;
– zunanja ureditev stavbnih zemljišč, urejanje odprtih površin in urejanje dvorišč;
– urejanje vrtičkov brez gradnje enostavnih objektov na njih;
– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov.
(2) Na območju omejene rabe ni dopustna gradnja novih nadzemnih stavb in objektov, pri katerih so potrebni podzemni ali nadzemni nosilni elementi, razen ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom.
(3) Na območju CDd1 na Dolgem mostu je poleg ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom, dopustna tudi gradnja:
– dostopne ceste v trasi, kot je vrisana na grafični prilogi št. 2.1.2,
– ureditev zelenih površin in zasaditev grmovnic južno od dostopne ceste iz prve alineje tega odstavka,
– ureditev tlakovanih, zelenih in parkirnih površin ob objektu severno od dostopne ceste iz prve alineje tega odstavka,
– ureditev infrastrukturnih vodov v dostopni cesti iz prve alineje tega odstavka in na območju severno od nje.
(4) Na območjih z namensko rabo SSse (splošne eno- in dvostanovanjske površine), SK (površine podeželskega naselja), CU (osrednja območja centralnih dejavnosti), CDd (območja centralnih dejavnosti brez stanovanj) in IG (gospodarske cone je na območju zunaj pasu 5 m levo in desno od plinovoda), je poleg ureditev in dejavnosti iz prvega odstavka tega člena po zgraditvi plinovoda R51C dopustna tudi gradnja stavb, vključno z ureditvijo zunanjega prostora ob stavbah v skladu z določili za posamezno namensko rabo in poselitveno območje iz OPN MOL ID.
(5) Kmetijska zemljišča na območju omejene in občasne rabe so namenjena kmetijski dejavnosti. Poleg dopustnih objektov, gradnje in drugih del, določenih v tem in 40. členu te uredbe, so na kmetijskih zemljiščih dopustni kmetijski prostorsko-ureditveni posegi po predpisih, ki urejajo varstvo kmetijskih zemljišč.
(6) Gozdna zemljišča na območju občasne rabe so namenjena gozdnogospodarski dejavnosti. Poleg dopustnih objektov, gradenj in drugih del, določenih v tem in 40. členu te uredbe, so v gozdovih dopustni sečnja ter posegi in ureditve v skladu z gozdnogospodarskimi načrti.
(7) Za vse posege v prostor v varovalnem pasu plinovoda R51C je treba pridobiti soglasje operaterja prenosnega sistema v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter pogoje za posege v območjih njihovih varovalnih pasov.
(prostorski izvedbeni pogoji za določene ureditve na posameznih zemljiščih)
(1) Na delu parcele s parc. št. 1746, k. o. Trnovsko predmestje (1722), se poleg s to uredbo načrtovanih ureditev lahko izvedejo odstranitev ali prestavitev obstoječih naprav in objektov, gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture, urejanje zelenih in utrjenih zunanjih površin ter redna in investicijska vzdrževalna dela iz Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena za bencinski servis na počivališču Barje (Uradni list RS, št. 101/09 in 78/10).
(2) Na parcelah ali delih parcel s parc. št. 49/3, 49/5, 49/13, 49/15, 49/25, 49/26, 49/55, 52/1, 52/3, 52/4, 52/8, 54/2, 54/3, 2327/2, 2334/2, vse k. o. Rudnik (1696), se poleg s to uredbo načrtovanih ureditev lahko izvede gradnja železnice, mestne železnice z obračališčem avtobusnega postajališča in parkirišča P + R za ureditev primarne prestopne točke javnega potniškega prometa, gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture ter vodnogospodarskih ureditev za odvajanje poplavnih, zalednih in padavinskih vod s pripadajočimi površinami za vzdrževanje odvodnih jarkov iz Odloka o zazidalnem načrtu za območje urejanja VP1/2 Rudnik (Uradni list RS, št. 94/02, 57/10 in 78/10).
(3) Na parcelah ali delih parcel s parc. št. 876, 879, 896, 1139/1, 1141, 1142, 1143/1, 1840/1, vse k. o. Dobrunje (1773), se poleg s to uredbo načrtovanih ureditev lahko izvede gradnja ceste s pripadajočimi ureditvami cestnih priključkov, dovoznih poti, kolesarskih stez, pločnikov za pešce, avtobusnih postajališč, komunalne infrastrukture, drevoredov in prometne opreme iz Odloka o lokacijskem načrtu za Litijsko cesto med Pesarsko cesto v Štepanjskem naselju in Cesto II. grupe odredov v Dobrunjah – MT6/2 in MT9/1 ter za podaljšek Chengdujske ceste med Litijsko cesto in Trpinčevo ulico – MT6/3 (Uradni list RS, št. 79/99, 78/10 in 88/15).
(4) Na parcelah ali delih parcel s parc. št. 1966/2, 1967/1, 1967/3, 1973/5, 1974/1, 1974/6, 1978, 1979/1, 1979/2, 1980/1, 1980/2, 1983/16, 2024/13, 2024/14, 2024/34, vse k. o. Vič (1723), se poleg s to uredbo načrtovanih ureditev lahko izvedejo gradnja dostopne ceste, urejanje zelenih in utrjenih zunanjih površin in ureditev drevoredov iz Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 1 AC-pentlja – del in 279 Tržaška (Trg MDB–Dolgi most) – del (Uradni list RS, št. 71/18).
(5) Na parcelah ali delih parcel s parc. št. 876, 879, 880, 894, 1840/1 in 1842/1, vse k. o. Dobrunje (1773), se poleg s to uredbo načrtovanih ureditev lahko izvede gradnja ceste s pripadajočimi ureditvami cestnih priključkov, dovoznih poti, kolesarskih stez, pločnikov za pešce, avtobusnih postajališč, komunalne infrastrukture, drevoredov in prometne opreme iz Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 147 – območje ob vzhodni obvoznici in Litijski cesti (Uradni list RS, št. 69/19).
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje pretežno eno- in dvostanovanjskih površin – SSse, površin podeželskega naselja – SK, osrednjih območij centralnih dejavnosti – CU, območij centralnih dejavnosti brez stanovanj – CDd in gospodarskih con – IG v mestni občini Ljubljana)
(1) Dopustni objekti in dela na stavbnih zemljiščih za urejanje pretežno eno- in dvostanovanjskih površin – SSse, površin podeželskega naselja – SK, osrednjih območij centralnih dejavnosti – CU, območij centralnih dejavnosti brez stanovanj – CDd in gospodarskih con – IG v mestni občini Ljubljana so:
– na območjih pretežno eno- in dvostanovanjskih površin – SSse: vsi objekti in dejavnosti, ki so dopustni v območju namenske rabe pretežno eno- in dvostanovanjske površine v OPN MOL ID. Gradnja stavb in nadzemnih objektov je dopustna le izven območja omejene rabe;
– na območjih površin podeželskega naselja – SK: vsi objekti in dejavnosti, ki so dopustni v območju namenske rabe površine podeželskega naselja v OPN MOL ID. Gradnja stavb in nadzemnih objektov je dopustna le izven območja omejene rabe;
– na osrednjih območjih centralnih dejavnosti – CU: vsi objekti in dejavnosti, ki so dopustni v območju namenske rabe osrednja območja centralnih dejavnosti v OPN MOL ID. Gradnja stavb in nadzemnih objektov je dopustna le izven območja omejene rabe;
– na območjih centralnih dejavnosti brez stanovanj – CDd: vsi objekti in dejavnosti, ki so dopustni v območju namenske rabe območja centralnih dejavnosti brez stanovanj v OPN MOL ID. Gradnja stavb in nadzemnih objektov je dopustna le izven območja omejene rabe;
– na območjih gospodarskih con – IG: vsi objekti in dejavnosti, ki so dopustni v območju namenske rabe gospodarske cone v OPN MOL ID. Gradnja stavb in nadzemnih objektov je dopustna le izven območja omejene rabe;
– gradnja ograj izven območja omejene rabe;
– rekonstrukcija obstoječih objektov izven območja omejene rabe;
– odstranitev objektov;
– ureditev zunanjega prostora ob stavbah;
– komunalni objekti, vodi in naprave, pri čemer so lahko nadzemni deli teh objektov, ki lahko zaradi teže vplivajo na stabilnost plinovoda, samo izven območja omejene rabe;
– parkirne površine za osebna motorna vozila za lastne potrebe;
– pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste do objektov;
– dostopi za funkcionalno ovirane osebe (tudi gradnja zunanjih dvigal na obstoječih objektih);
– parkovne površine, površine za pešce, trgi, otroška igrišča in biotopi;
– drevoredi, posamezna drevesa izven območja omejene rabe;
– vodnogospodarske ureditve;
– objekti za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti na stavbnih zemljiščih za urejanje pretežno eno- in dvostanovanjskih površin – SSse, površin podeželskega naselja – SK, osrednjih območij centralnih dejavnosti – CU, območij centralnih dejavnosti brez stanovanj – CDd in gospodarskih con – IG v mestni občini Ljubljana so:
– pomožni objekt v javni rabi (razen cestni silos), pri čemer so lahko nadzemni deli teh objektov, ki lahko zaradi teže vplivajo na stabilnost plinovoda, samo izven območja omejene rabe;
– ograja do višine 1,8 m izven območja omejene rabe;
– podporni zid do višine 1,5 m z ograjo do višine 1,5 m izven območja omejene rabe;
– nadzemni rezervoar do 5 m3, podzemni rezervoar do 100 m3 izven območja omejene rabe;
– vodnjak (vrtina) in vodomet izven območja omejene rabe;
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture;
– parkirišče do 200 m²;
– kolesarska pot, pešpot;
– športno igrišče na prostem do 1.000 m²;
– čebelnjak do 40 m² in višine do 3 m na mestih iz registra čebelnjakov izven območja omejene rabe;
– pomožni komunalni objekt izven območja omejene rabe;
– pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov izven območja omejene rabe;
– majhna stavba, ki ni namenjena prebivanju, do 50 m2 izven območja omejene rabe, razen na območjih gospodarskih con – IG;
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe zazidave do 20 m2 izven območja omejene rabe, razen na območjih gospodarskih con – IG;
– rastlinjak izven območja omejene rabe, razen na območjih gospodarskih con – IG;
– objekt do višine 6 m za rejo živali izven območja omejene rabe in samo na območjih površin podeželskega naselja – SK;
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekt in oprema za kmetijsko predelavo, gozdarska opravila in vrtnarjenje izven območja omejene rabe in samo na območjih površin podeželskega naselja – SK;
– objekt za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost izven območja omejene rabe in samo na območjih površin podeželskega naselja – SK;
– garaža, drvarnica ali pokrita skladišča za lesna goriva, ki ni namenjena ali niso namenjena prebivanju, do 50 m2 izven območja omejene rabe in samo na območjih gospodarskih con – IG;
– lopa, nadstrešek in vratarnica kot dopolnitev obstoječe zazidave do 20 m2 izven območja omejene rabe in samo na območjih gospodarskih con – IG;
– bazen do 60 m3 izven območja omejene rabe, razen na območjih gospodarskih con – IG;
– bazen, ki ni namenjen za kopanje, do 60 m3 izven območja omejene rabe in samo na območjih gospodarskih con – IG.
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje območij parkov – ZPp, Poti spominov in tovarištva – ZPps, drugih zelenih površin – ZDd, zelenega obvodnega pasu – ZDo in površin za vrtičkarstvo – ZV v mestni občini Ljubljana)
(1) Dopustni objekti in ureditve na zelenih površinah za urejanje območij parkov – ZPp, Poti spominov in tovarištva – ZPps, drugih zelenih površin – ZDd, zelenega obvodnega pasu – ZDo in površin za vrtičkarstvo – ZV v mestni občini Ljubljana so:
– na območjih urejanja parkov – ZPp: vsi objekti in dejavnosti, ki so dopustni v območju namenske rabe parki v OPN MOL ID. Gradnja stavb in nadzemnih objektov je dopustna le izven območja omejene rabe;
– na območjih Poti spominov in tovarištva – ZPps: vsi objekti in dejavnosti, ki so dopustni v območju namenske rabe Pot spominov in tovarištva v OPN MOL ID. Gradnja stavb in nadzemnih objektov je dopustna le izven območja omejene rabe;
– na območjih drugih zelenih površin – ZDd: vsi objekti in dejavnosti, ki so dopustni v območju namenske rabe druge zelene površine v OPN MOL ID. Gradnja stavb in nadzemnih objektov je dopustna le izven območja omejene rabe;
– na območjih zelenega obvodnega pasu – ZDo: vsi objekti in dejavnosti, ki so dopustni v območju namenske rabe zeleni obvodni pas v OPN MOL ID. Gradnja stavb in nadzemnih objektov je dopustna le izven območja omejene rabe;
– na območjih površin za vrtičkarstvo – ZV: vsi objekti in dejavnosti, ki so dopustni v območju namenske rabe površine za vrtičkarstvo v OPN MOL ID. Gradnja stavb in nadzemnih objektov je dopustna le izven območja omejene rabe;
– rekonstrukcija obstoječih objektov izven območja omejene rabe;
– odstranitev objektov;
– ureditev zunanjega prostora;
– komunalni objekti, vodi in naprave samo v podzemni izvedbi;
– pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste do objektov;
– dostopi za funkcionalno ovirane osebe (tudi gradnja zunanjih dvigal na obstoječih objektih);
– parkovne površine, površine za pešce, trgi, otroška igrišča in biotopi;
– drevoredi, posamezna drevesa izven območja omejene rabe;
– vodnogospodarske ureditve;
– objekti za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, samo na območjih urejanja parkov – ZPp, Poti spominov in tovarištva – ZPps drugih zelenih površin – ZDd, zelenega obvodnega pasu – ZDo in površin za vrtičkarstvo – ZV;
– javne sanitarije na javnih površinah izven območja omejene rabe in samo na območjih Poti spominov in tovarištva – ZPps drugih zelenih površin – ZDd, zelenega obvodnega pasu – ZDo in površin za vrtičkarstvo – ZV;
– parkirne površine za osebna motorna vozila za lastne potrebe in samo na območjih površin za vrtičkarstvo – ZV.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti na zelenih površinah za urejanje območij parkov – ZPp, Poti spominov in tovarištva – ZPps, drugih zelenih površin – ZDd, zelenega obvodnega pasu – ZDo in površin za vrtičkarstvo – ZV v mestni občini Ljubljana so:
– uta, senčnica in nadstrešek do 20 m2 izven območja omejene rabe;
– pomožni objekti v javni rabi, samo gostinski vrt in sanitarna enota do 60 m2 in samo na območjih urejanja parkov – ZPp;
– pomožni objekti v javni rabi, samo spominska obeležja, oprema za trimske steze, vadbena oprema in otroška igrala do višine 10 m, pri čemer so lahko nadzemni deli teh objektov, ki lahko zaradi teže vplivajo na stabilnost plinovoda, samo izven območja omejene rabe samo na območjih Poti spominov in tovarištva – ZPps, drugih zelenih površin – ZDd in zelenega obvodnega pasu – ZDo;
– pomožni objekti v javni rabi, samo javne kolesarnice in sanitarna enota do 60 m2 in otroška igrala do višine 10 m ter pomožni cestni objekti (razen cestni silos), pri čemer so lahko nadzemni deli teh objektov, ki lahko zaradi teže vplivajo na stabilnost plinovoda, samo izven območja omejene rabe in samo na območjih površin za vrtičkarstvo – ZV;
– lesena lopa za vrtnarjenje in skupni objekt do 20 m2 in ograja do višine 1,6 m, izven območja omejene rabe, samo na območjih površin za vrtičkarstvo – ZV;
– ograja do višine 1,8 m, izven območja omejene rabe, samo na območjih urejanja parkov – ZPp, drugih zelenih površin – ZDd in zelenega obvodnega pasu – ZDo;
– podporni zid do višine 1,5 m z ograjo do višine 1,5 m, izven območja omejene rabe, samo na območjih urejanja parkov – ZPp, drugih zelenih površin – ZDd in zelenega obvodnega pasu – ZDo;
– podporni zid do višine 1,5 m z ograjo do višine 1,6 m, izven območja omejene rabe, samo na območjih površin za vrtičkarstvo – ZV;
– podzemni rezervoar do 100 m3 izven območja omejene rabe, samo na območjih urejanja parkov – ZPp, drugih zelenih površin – ZDd in površin za vrtičkarstvo – ZV;
– nadzemni rezervoar do 5 m3 samo na območjih površin za vrtičkarstvo – ZV;
– vodnjak kot urbana oprema izven območja omejene rabe, samo na območjih urejanja parkov – ZPp;
– vodnjak (vrtina) in vodomet izven območja omejene rabe, samo na območjih drugih zelenih površin – ZDd, zelenega obvodnega pasu – ZDo ikn površin za vrtičkarstvo – ZV;
– urbana oprema, samo na območjih urejanja parkov – ZPp, Poti spominov in tovarištva – ZPps, drugih zelenih površin – ZDd in zelenega obvodnega pasu – ZDo;
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture;
– parkirišče do 200 m², samo na območjih urejanja parkov – ZPp, drugih zelenih površin – ZDd in površin za vrtičkarstvo – ZV;
– kolesarska pot, pešpot, samo na območjih urejanja parkov – ZPp, drugih zelenih površin – ZDd, zelenega obvodnega pasu – ZDo in površin za vrtičkarstvo – ZV;
– športno igrišče na prostem do 1.000 m², samo na območjih urejanja parkov – ZPp, drugih zelenih površin – ZDd in površin za vrtičkarstvo – ZV;
– bazen, ki ni namenjen za kopanje, do 60 m3 izven območja omejene rabe, samo na območjih urejanja parkov – ZPp;
– čebelnjak do 40 m² in višine do 3 m na mestih iz registra čebelnjakov izven območja omejene rabe;
– pomožni komunalni objekt izven območja omejene rabe, samo na območjih urejanja parkov – ZPp, drugih zelenih površin – ZDd, zelenega obvodnega pasu – ZDo, površin za vrtičkarstvo – ZV;
– podzemni pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov izven območja omejene rabe. Na območjih površin za vrtičkarstvo – ZV je lahko objekt tudi nadzemni.
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje površin cest – PC, površin železnic – PŽ in površin za mirujoči promet – POg v mestni občini Ljubljana)
(1) Dopustni objekti in ureditve na prometnih površinah za urejanje površin cest – PC, površin železnic – PŽ in površin za mirujoči promet – POg v mestni občini Ljubljana so:
– na območjih urejanja površin cest – PC: vsi objekti in dejavnosti, ki so dopustni v območju namenske rabe: površine cest v OPN MOL ID. Gradnja stavb in nadzemnih objektov, pri katerih bi zagotavljanje stabilnosti in varnosti onemogočilo gradnjo plinovoda, je dopustna le izven območja omejene rabe;
– na območjih površin železnic – PŽ: vsi objekti in dejavnosti, ki so dopustni v območju namenske rabe: površine železnic v OPN MOL ID. Gradnja stavb in nadzemnih objektov je dopustna le izven območja omejene rabe;
– na območjih površin za mirujoči promet – POg: vsi objekti in dejavnosti, ki so dopustni v območju namenske rabe: površine za mirujoči promet v OPN MOL ID. Gradnja stavb in nadzemnih objektov, pri katerih bi zagotavljanje stabilnosti in varnosti onemogočilo gradnjo plinovoda, je dopustna le izven območja omejene rabe;
– gradnja ograj z obvezno prilagoditvijo podzemnih delov ograje poteku plinovoda;
– rekonstrukcija obstoječih objektov in naprav;
– odstranitev objektov;
– ureditev zunanjega prostora, urbana oprema;
– komunalni objekti, vodi in naprave, pri čemer so lahko nadzemni deli teh objektov, ki lahko zaradi teže vplivajo na stabilnost plinovoda, samo izven območja omejene rabe;
– dostopi za funkcionalno ovirane osebe;
– drevoredi, posamezna drevesa izven območja omejene rabe;
– vodnogospodarske ureditve;
– objekti za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda;
– podhodi in nadhodi za pešce izven območja omejene rabe in samo na območjih urejanja površin cest – PC in površin za mirujoči promet – POg;
– parkirne površine samo na območjih urejanja površin cest – PC in površin za mirujoči promet – POg;
– pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste do objektov;
– parkirne površine za osebna motorna vozila za lastne potrebe samo na območjih urejanja površin železnic – PŽ;
– parkovne površine, površine za pešce, trgi, otroška igrišča in biotopi samo na območjih urejanja površin železnic – PŽ in površin za mirujoči promet – POg;
– avtobusna postajališča s potrebnimi ureditvami samo na območjih urejanja površin za mirujoči promet – POg.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti na prometnih površinah za urejanje površin cest – PC, površin železnic – PŽ in površin za mirujoči promet – POg v mestni občini Ljubljana so:
– pomožni objekt v javni rabi, pri čemer so lahko nadzemni deli teh objektov, ki lahko zaradi teže vplivajo na stabilnost plinovoda, samo izven območja omejene rabe;
– ograja do višine 1,8 m izven območja omejene rabe z obvezno prilagoditvijo podzemnih delov ograje poteku plinovoda;
– podporni zid do višine 1,5 m z ograjo do višine 1,5 m izven območja omejene rabe z obvezno prilagoditvijo podzemnih delov zidu poteku plinovoda;
– vodomet kot del urbane opreme izven območja omejene rabe;
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture;
– parkirišče do 200 m²;
– kolesarska pot, pešpot;
– pomožni komunalni objekt izven območja omejene rabe;
– pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov izven območja omejene rabe;
– garaže do 50 m² izven območja omejene rabe samo na območjih urejanja površin za mirujoči promet – POg;
– nadstrešek do 4 m² izven območja omejene rabe samo na območjih urejanja površin za mirujoči promet – POg;
– športno igrišče na prostem do 1.000 m² samo na območjih urejanja površin za mirujoči promet – POg;
– čebelnjak do 40 m² in višine do 3 m na mestih iz registra čebelnjakov izven območja omejene rabe in samo na območjih urejanja površin za mirujoči promet – POg;
– namakalni sistem, če je potreben za zagotavljanje povezanosti namakalnega sistema, samo na območjih urejanja površin cest – PC in površin železnic – PŽ.
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje kmetijskih zemljišč – K1, drugih kmetijskih zemljišč – K2, gozdnih zemljišč – Go in celinskih vod – VC v mestni občini Ljubljana)
(1) Dopustni objekti in ureditve na območjih urejanja kmetijskih zemljišč – K1, drugih kmetijskih zemljišč – K2, gozdnih zemljišč – Go in celinskih vod – VC v mestni občini Ljubljana so:
– na območjih urejanja kmetijskih zemljišč – K1: vsi objekti in dejavnosti, ki so dopustni v območju namenske rabe: najboljša kmetijska zemljišča v OPN MOL ID;
– na območjih urejanja drugih kmetijskih zemljišč – K2: vsi objekti in dejavnosti, ki so dopustni v območju namenske rabe: druga kmetijska zemljišča v OPN MOL ID;
– na območjih urejanja gozdnih zemljišč – Go: vsi objekti in dejavnosti, ki so dopustni v območju namenske rabe: gozdna zemljišča v OPN MOL ID;
– na območjih urejanja celinskih vod – VC: vsi objekti in dejavnosti, ki so dopustni v območju namenske rabe: celinske vode v OPN MOL ID;
– rekonstrukcija obstoječih objektov izven območja omejene rabe;
– odstranitev objektov;
– komunalni objekti, vodi in naprave, pri čemer lahko v vodnih zemljiščih potekajo samo v podzemni izvedbi, nadzemni deli objektov, ki lahko zaradi teže vplivajo na stabilnost plinovoda, pa so lahko samo izven območja omejene rabe;
– pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste do objektov, pri čemer so lahko v vodnih zemljiščih namenjeni samo prečkanju vodotoka na brveh in mostovih;
– dostopi za funkcionalno ovirane osebe, pri čemer v vodnih zemljiščih le na urejenih javnih dostopih do vode;
– vodnogospodarske ureditve;
– objekti za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda;
– naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov, opazovalnice), pri čemer so lahko nadzemni deli teh objektov, ki lahko zaradi teže vplivajo na stabilnost plinovoda, samo izven območja omejene rabe;
– ureditev zunanjega prostora samo na območjih urejanja kmetijskih zemljišč – K1 in drugih kmetijskih zemljišč – K2;
– ureditev biotopov samo na območjih urejanja gozdnih zemljišč – Go in celinskih vod – VC;
– ureditev gozdnega prostora samo na območjih urejanja gozdnih zemljišč – Go;
– parkirne površine za osebna motorna vozila za obiskovalce samo na območjih urejanja gozdnih zemljišč – Go;
– ureditev vodnega in obvodnega prostora samo na območjih urejanja celinskih vod – VC;
– brvi in mostovi, pri čemer morajo biti nosilni deli konstrukcij prilagojeni poteku plinovoda, samo na območjih urejanja celinskih vod – VC.
(2) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti na območjih urejanja kmetijskih zemljišč – K1, drugih kmetijskih zemljišč – K2 in gozdnih zemljišč – Go v mestni občini Ljubljana so:
– majhna stavba do 50 m² na parceli, ki pripada obstoječemu objektu razpršene gradnje, h kateremu se majhna stavba gradi izven območja omejene rabe;
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe zazidave do 20 m² na parceli, ki pripada obstoječemu objektu razpršene gradnje, h kateremu se majhna stavba gradi izven območja omejene rabe;
– pomožni objekti v javni rabi – nadkrita čakalnica na postajališču kot enostavni objekt ob rekonstrukciji občinskih ali državnih cest in pomožni cestni objekti (razen cestni silos) ob rekonstrukciji občinskih ali državnih cest, pri čemer so lahko nadzemni deli teh objektov, ki lahko zaradi teže vplivajo na stabilnost plinovoda, samo izven območja omejene rabe;
– ograja do višine 1,8 m na parceli, ki pripada obstoječemu objektu razpršene gradnje, h kateremu se ograja gradi izven območja omejene rabe, in protihrupne ograje ob rekonstrukciji občinskih in državnih cest;
– podporni zid do višine 1,5 m z ograjo do višine 1,5 m v primeru agromelioracije, sanacije usadov, plazov, stabilizacije brežin vodotokov, ob rekonstrukciji občinskih in državnih cest in na parceli, ki pripada obstoječemu objektu razpršene gradnje;
– podzemni rezervoar do 100 m3 izven območja omejene rabe za zakonito zgrajene objekte, na katerih se izvaja komunalna sanacija, kadar gradnja ni mogoča na območju stavbnih zemljišč;
– vodnjak (vrtina) izven območja omejene rabe za zakonito zgrajene objekte, na katerih se izvaja komunalna sanacija, kadar gradnja ni mogoča na območju stavbnih zemljišč in gre za lastni sistem za oskrbo s pitno vodo;
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture;
– kolesarska pot in pešpot, če je vrisana v občinskem prostorskem načrtu;
– bazen do 60 m3 na parceli, namenjeni gradnji obstoječega objekta razpršene gradnje izven območja omejene rabe;
– namakalni sistemi;
– čebelnjak do 40 m² in višine do 3 m na mestih iz registra čebelnjakov izven območja omejene rabe;
– pomožna kmetijsko-gozdarska oprema;
– pomožni komunalni objekt izven območja omejene rabe;
– podzemni pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov izven območja omejene rabe;
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – stavbe do 150 m² izven območja omejene rabe pod pogoji, ki so za te objekte navedeni v občinskem prostorskem načrtu, samo na območjih urejanja kmetijskih zemljišč – K1 in drugih kmetijskih zemljišč – K2;
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, kakor so stolpni silosi, gradbeno-inženirski objekti, zbiralnik gnojnice ali gnojevke do 1000 m3 izven območja omejene rabe, samo na območjih urejanja kmetijskih zemljišč – K1 in drugih kmetijskih zemljišč – K2;
– staja do 100 m² izven območja omejene rabe samo na območjih urejanja kmetijskih zemljišč – K1 in drugih kmetijskih zemljišč – K2;
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, tj. stavbe do 40 m² v skladu z gozdno-gospodarskim načrtom izven območja omejene rabe in samo na območjih urejanja gozdnih zemljišč – Go;
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti in gradbeno-inženirski objekti (samo obore za rejo divjadi, krmišča in gozdne prometnice) samo na območjih urejanja gozdnih zemljišč – Go;
– samostojno parkirišče do 200 m² in samo na območjih urejanja gozdnih zemljišč – Go.
(3) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti na območjih urejanja celinskih vod – VC v mestni občini Ljubljana po pridobitvi soglasja organa, pristojnega za upravljanje voda, so:
– ograja do višine 1,8 m;
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture;
– samostojno parkirišče do 200 m²;
– kolesarska pot in pešpot;
– namakalni sistem;
– pomožni komunalni objekt izven območja omejene rabe;
– podzemni pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov izven območja omejene rabe.
(prostorski izvedbeni pogoji za umeščanje dopustnih oziroma dovoljenih objektov v mestni občini Ljubljana)
V mestni občini Ljubljana se za umeščanje dopustnih oziroma dovoljenih objektov iz 18. do 21. člena te uredbe upoštevajo merila in prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja ter druga merila in pogoji za umeščanje teh objektov v prostor, določenih v 13. do 91. členu OPN MOL ID.
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje kmetijskih zemljišč – K1 in K2 v občini Dobrova - Polhov Gradec)
(1) Dopustni objekti in dela na območjih urejanja kmetijskih zemljišč – K1 in K2 v občini Dobrova - Polhov Gradec so:
– kmetijske dejavnosti in spremljajoče oziroma druge dejavnosti, namenjene kmetijskim območjem;
– začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– rekonstrukcija obstoječih objektov izven območja omejene rabe;
– ureditev zunanjega prostora ob stavbah, pri čemer v območju omejene rabe niso dovoljeni podzemni nosilni elementi;
– kmetijske operacije in sistemi za namakanje, če ne onemogočajo gradnje, obratovanja in vzdrževanja plinovoda;
– pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža) izven območja omejene rabe, razen če so izvedeni brez podzemnih nosilnih elementov;
– premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik) izven območja omejene rabe;
– opazovalnica, tj. netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica) izven območja omejene rabe.
(2) Merila in pogoji za oblikovanje in drugi pogoji na območjih urejanja kmetijskih zemljišč – K1 in K2 v občini Dobrova - Polhov Gradec so:
– ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti po celotnem kompleksu oblikovno poenoteni in smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij;
– pri oblikovanju objektov in njihovem umeščanju v prostor se ohranja značilni stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur;
– ohranja se tudi razgled na naprivlačne dele krajine in vedute oziroma kakovostni pogledi;
– navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da ne ovirajo opravljanja osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi kmetijstva;
– gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom kmetijskih zemljišč dostop do kmetijskih zemljišč. Če poseg prekine obstoječi dostop do kmetijskih zemljišč, ga je treba nadomestiti;
– dopustni objekti, gradnja in druga dela ne smejo bistveno vplivati na obdelovanje kmetijskih zemljišč. Poškodbe je treba sanirati in zemljišča rekultivirati;
– posegi na kmetijska zemljišča, predvsem postavitev ograj, ne smejo prekinjati koridorjev gibanja prostoživečih živali;
– na kmetijskih zemljiščih, ki neposredno mejijo na območja stanovanj, naj se ne izvajajo dejavnosti, ki škodljivo vplivajo na zdravje ljudi, predvsem škropljenje.
(3) Dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti na območjih urejanja kmetijskih zemljišč – K1 in K2 v občini Dobrova - Polhov Gradec so:
– podporni zid v primeru agromelioracije, sanacije usadov in plazov ter stabilizacije brežin vodotokov izven območja omejene rabe;
– kolesarska pot in pešpot ob rekonstrukcijah občinskih cest;
– grajeni rastlinjak, napajalno korito, grajena obora, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja ter opora za trajne nasade izven območja omejene rabe;
– grajena poljska pot;
– druge pomožne kmetijsko-gozdarske objekte je dopustno graditi v pasu 100 m od roba EUP, v katerih so že stavbe in gospodarska poslopja kmetij, kozolce pa tudi izven prej določenega pasu, če ima investitor v lasti oziroma zakupu najmanj 1 ha zemljišč, ki so v evidenci dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali najmanj 5.000 m2 zemljišč, ki so v evidenci dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade;
– priključki na gospodarsko javno infrastrukturo;
– čebelnjak BTP do 40 m² in višine do 3 m izven območja omejene rabe.
(4) Pri oblikovanju objektov za rejo živali, pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov in objektov za kmetijske proizvode in dopolnilne dejavnosti je na območjih urejanja kmetijskih zemljišč – K1 in K2 v občini Dobrova - Polhov Gradec treba upoštevati naslednja merila in pogoje:
– tlorisni gabarit stavb zazidane površine do 40 m² mora biti podolgovat;
– višinski gabarit je lahko največ pritličen z izkoriščenim podstrešjem;
– strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice; štiri- in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene; naklon streh je dovoljen v razponu od 30° do 45° (razen za enote kulturne dediščine, kjer je dopusten v naklonu med 35° in 45°); strešna kritina mora biti temne barve (sive, rjave ali opečne barve, razen na območjih enot kulturne dediščine, kjer mora biti temno sive ali opečno rdeče barve);
– ne glede na prejšnja določila mora biti tloris dvojnega kozolca (toplarja) podolgovate oblike v razmerju stranic vsaj 1: 2 (npr. kozolec s tremi okni); širina toplarja mora biti od 7 do 9 m, višina kapa pa je lahko do 6 m nad raščenim terenom (razdalja se meri od najnižjega dela terena); streha mora biti dvokapna z naklonom od 38° do 45°, sive ali opečne barve in izvedena z majhnimi strešniki; kozolci so lahko opaženi le v zatrepih, med podpornimi stebri morajo biti položene late.
(5) Za umeščanje objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena se upoštevajo merila in prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja iz Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 63/13, 56/14, 37/15 – obv. razl., 17/18 – obv. razl. in 73/18).
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje najboljših kmetijskih zemljišč – K1 v občini Škofljica)
(1) Dopustni objekti in dela na območjih urejanja najboljših kmetijskih zemljišč – K1 v občini Škofljica so:
– kmetijske dejavnosti in spremljajoče oziroma druge dejavnosti, namenjene kmetijskim območjem;
– kmetijske operacije (komasacije, agromelioracije, hidromelioracije, vodni zadrževalniki za namakanje kmetijskih zemljišč) v skladu s predpisi s področja kmetijstva;
– gradbeno-inženirski objekti, ki so omrežja ali deli omrežij gospodarske javne infrastrukture, s pripadajočimi objekti in napravami, pri čemer so lahko nadzemni deli teh objektov, ki lahko zaradi teže vplivajo na stabilnost plinovoda, samo izven območja omejene rabe;
– posegi za začasne ureditve in gradnje za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter sanacijo njihovih posledic;
– pomožni komunalni objekti;
– priključki na omrežja, naprave, površine in objekte gospodarske javne infrastrukture;
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam – kiosk ali tipski zabojnik, gostinski vrt, oder z nadstreškom, začasna tribuna za gledalce na prostem iz montažnih elementov, odprt in pokrit prireditveni prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažni izvedbi izven območja omejene rabe, stojnice;
– rekonstrukcije državnih in lokalnih (občinskih) cest, vključno z objekti, potrebnimi zaradi načrtovane rekonstrukcije, pri čemer so lahko nadzemni deli teh objektov, ki lahko zaradi teže vplivajo na stabilnost plinovoda, samo izven območja omejene rabe;
– rekonstrukcije drugih cest in poti, s katerimi se zagotavlja dostopnost do kmetijskih zemljišč;
– pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora (razen obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst), ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade) izven območja omejene rabe;
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti in objekti za kmetijske proizvode ter dopolnilno dejavnost, ki niso namenjeni bivanju (premični čebelnjaki, krmišče, napajalno korito, rastlinjak (plastenjak), kmečka lopa, opora za protitočni sistem v trajnih nasadih) izven območja omejene rabe;
– kozolec, skedenj, senik, kašča, gnojišče, koruznjak, pokrito skladišče za lesna goriva, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, hlevski izpust izven območja omejene rabe.
(2) Za umeščanje dopustnih objektov iz prvega odstavka tega člena se upoštevajo merila in prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja ter druga merila in pogoji za umeščanje teh objektov v prostor, ki so določeni v 37. do 41. členu Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 56/15).
(prostorski izvedbeni pogoji za urejanje površin cest – PC v občini Škofljica)
(1) Na območjih urejanja površin cest – PC so v občini Škofljica dopustni gradnja in rekonstrukcija vseh vrst cest, ureditev površin cest s prometnimi ureditvami ter spremljajočimi objekti in ureditvami ter gradnja vseh objektov, vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture, če ne onemogočajo izvedbe in delovanja cest in prometnih ureditev.
(2) Na območjih urejanja površin cest – PC so v občini Škofljica dovoljeni le začasni objekti v zvezi z vzdrževanjem cest. Ob morebitnih vzporednih zaporah so dovoljeni začasni objekti, tehnične naprave in ureditve za javne prireditve (osvetlitev, ozvočenje, varnostni sistemi, sanitarije, klopi in mize itd. Uporabljajo se lahko le tipske, atestirane naprave. Prireditelj mora zagotoviti postavitev, vzdrževanje in odstranitev v skladu s predpisi s področja zagotavljanja varnosti na javnih površinah in podrejene rabe javnih površin ter s soglasjem upravljavca javne površine).
V. POGOJI GLEDE KRIŽANJ OZIROMA PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBREGA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE
(1) Skupni pogoji za gradnjo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobrega so:
– projektiranje in gradnja posameznih križanj in vzporednih potekov, morebitnih začasnih ali trajnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo se izvedejo v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del obveznih prilog državnega prostorskega načrta, ter v skladu z geološko-hidrološkimi razmerami območja;
– med gradnjo se zagotovi stalni dostop do obstoječih objektov, vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture zaradi kontrole njihovega obratovanja, vzdrževanja in popravila morebitnih okvar;
– če se med gradnjo plinovoda R51C ugotovi, da je treba posamezni infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali začasno ali trajno prestaviti, se to naredi v skladu s soglasjem lastnika ali upravljavca tega voda;
– trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur;
– gospodarska javna infrastruktura se ne sme prestavljati na območja kulturne dediščine, križanja pa morajo biti izvedena tako, da ne vplivajo na dediščino;
– pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem;
– odstranijo se priključki objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, ki se ne uporabljajo več za svoj namen.
(2) Vsa križanja in vzporedni poteki plinovoda R51C z objekti gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobrega, prestavitve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobrega ter priključki nanjo so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija, listi št. 2.1.1–2.1.6.
(1) Križanje plinovoda R51C z avtocesto in drugimi državnimi cestami se izvede s podvrtavanjem v čim krajši razdalji in na globini najmanj 2,0 m, merjeno od temena plinovodne cevi. Križanje se izvede čim bolj pravokotno na cesto, plinovodna cev pa se višinsko prilagaja cestnemu telesu in infrastrukturi v cesti. Pri križanju z avtocesto in vzporednem poteku z njo se upošteva širitev avtoceste za en vozni pas, kar je najmanj 7,0 m od meje cestnega sveta obstoječe AC, pri čemer mora biti v tem območju plinovod glede na znane podatke širitve AC načrtovan tako, da bo zagotovljen ustrezni faktor varnosti plinovoda, ki bo omogočal širitev AC za dodatni vozni pas.
(2) Križanje plinovoda R51C z načrtovanim avtocestnim priključkom na Koprsko cesto na območju avtocestnega počivališča Barje se v primeru gradnje plinovoda R51C pred gradnjo načrtovane ceste izvede s klasičnim vkopom pod načrtovano cesto. Če se bo gradnja plinovoda izvajala po izgradnji avtocestnega priključka, se gradnja plinovoda izvede s podvrtavanjem.
(3) Križanje lokalnih oziroma občinskih cest se izvede s prekopom. Plinovod R51C se položi v cestno telo brez zaščitne cevi. Višina nadkritja nad temenom cevi je najmanj 1,5 m. Po položitvi cevi se cestno telo sanira v enaki obliki in kakovosti, kakršni sta bili pred gradbenim posegom.
Križanje plinovoda R51C z glavno železniško progo Ljubljana–Sežana v km 3 + 053 in regionalno železniško progo Ljubljana–Novo mesto–Metlika v km 10 + 456 se izvede s podvrtavanjem z vgradnjo zaščitne cevi. Teme zaščitne cevi se izvede najmanj 2,0 m pod ravnino tirnic in najmanj 1,0 m pod dnom jarkov za odvajanje padavinske vode ter sega najmanj 8,0 m na vsako stran od osi skrajnih tirov železniške proge, pri čemer je treba upoštevati obstoječo železniško progo ter načrtovano hitro progo Ljubljana–Sežana in načrtovani 2. tir železniške proge Ljubljana–Grosuplje. Za vse posege v progovnem pasu, ki je prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 8 m, ter prostor nad ravnino tirnic do višine 10 m in prostor pod ravnino tirnic do globine 30 m, je treba upoštevati določila predpisov v zvezi z varnostjo v železniškem prometu.
Vodoravna križanja plinovoda in vodovoda se izvedejo praviloma pod pravim kotom. Kadar tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. V višinskem pogledu poteka križanje izvennivojsko. Plinovodna cev se položi najmanj 0,5 m nad ali pod vodovodom. Na križanjih, kjer ni višinskih podatkov o vodovodu, se med gradnjo izvedeta sondiranje in medsebojna višinska uskladitev.
Vodoravna križanja plinovoda in kanalizacije se izvedejo praviloma pod pravim kotom. Kadar tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. V višinskem pogledu poteka križanje izvennivojsko. Plinovodna cev se položi najmanj 0,5 m nad kanalizacijo. Kadar je kanalizacija nad plinovodom, mora biti za plin neprepustna, bližnji jaški morajo biti dobro prezračevani ali pa imeti odprtine.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Zaradi gradnje načrtovane MRP Kozarje Z se prestavi in pokabli obstoječi srednje napetostni nadzemni vod, ki poteka prek območja načrtovane MRP Kozarje Z. Stojno mesto srednje napetostnega nadzemnega voda vzhodno od javne poti s parc. št. 3080/11, k. o. Dobrova (1994) se prestavi 14 m vzdolžno po osi obstoječega srednje napetostnega daljnovoda.
(2) Napajanje naprave za katodno zaščito na območju križanja trase plinovoda z železniško progo Ljubljana–Sežana v km 3 + 053 se izvede v obstoječem kabelskem jašku na zemljiški parceli s parc. št. 1460/2, k. o. Vič, do katerega se izvede nov nizkonapetostni elektroenergetski priključek, ki se naveže na obstoječe elektroenergetsko omrežje. Nova prostostoječa elektroenergetska merilna omarica se izvede na severni strani železniške proge.
(3) Pri križanju ali približevanju plinovoda visokonapetostnim elektroenergetskim nadzemnim vodom in kablovodom se upoštevajo naslednji pogoji:
– izkopi v bližini temeljev obstoječih stojnih mest daljnovodov se izvedejo najmanj 2 m od temelja;
– pri križanju plinovoda R51C z ozemljili stebra nadzemnega elektroenergetskega voda znaša razmik med obstoječim ozemljilnim trakom in plinovodom najmanj 3 m;
– na mestu križanja daljnovoda z nadzemnim delom plinovoda se nadzemni del plinovoda ustrezno ozemlji. Pri vzporednem poteku nadzemnega dela plinovoda z daljnovodom varnostna oddaljenost do daljnovoda ne sme biti manjša od višine stebra, povečane za 3,75 m;
– pri vzporednem poteku z visokonapetostnim elektroenergetskim vodom se ugotovita potek in vpliv inducirane napetosti na plinovodu; če je inducirana napetost na plinovodu večja od dovoljene, se na plinovodu vgradi ustrezna zaščita na ogroženih mestih;
– pri nasutju materiala pod razpetino nadzemnega voda se predpisana varnostna višina ne sme zmanjšati.
(4) Pri križanju ali približevanju plinovoda R51C srednje in nizkonapetostnim elektroenergetskim vodom se upoštevajo naslednji pogoji:
– vodoravna križanja plinovoda in kablovoda morajo biti pod pravim kotom; kadar tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°; navpični svetli razmik med plinovodom in kablovodom mora biti najmanj 0,5 m;
– vodoravni razmik pri vzporednem polaganju cevi plinovoda poleg elektroenergetskega kabla oziroma ozemljila mora biti najmanj 1,5 m;
– če minimalnih odmikov pri vzporednem polaganju cevi plinovoda s kablom ni mogoče doseči, se kabli mehansko zaščitijo s cevjo, ki sega vsaj 3 m na vsako stran od križanja;
– oddaljenost od roba izkopanega jarka za polaganje plinovodne cevi do stojnih mest mora biti zunaj naselja večja od 5 m in v naselju večja od 1,5 m;
– pri izkopu jarka za polaganje plinovodne cevi, ki je globlji od vzporednega kablovoda, se na predpisani način zavaruje posedanje zemlje pod kablovodom;
– pri nasutju materiala pod razpetino nadzemnega voda se predpisana varnostna višina ne sme zmanjšati.
(5) Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja investitor plinovoda zagotovi izdelavo poročila o elektromagnetnih vplivih, križanjih, vzporednem poteku in bližini plinovoda iz te uredbe za naslednje visokonapetostne elektroenergetske objekte, vode in stojna mesta (v nadaljnjem besedilu: SM):
– obstoječi daljnovod 2 × 110 kV Kleče–Vič,
– daljnovod, načrtovan z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za daljnovod 2 × 110 kV RTP Polje–RTP Vič (Uradni list RS, št. 50/10),
– načrtovana RTP Rudnik s 110 kV vključitvijo in
– načrtovana RTP Vevče s 110 kV vključitvijo.
(6) Investitor plinovoda mora izvesti katodno zaščito:
– na mestih približevanja obstoječemu nadzemnemu daljnovodu 2 × 110 kV Kleče–Vič oziroma SM 31, 32, 33 in 34,
– na mestih križanja z obstoječimi visoko napetostnimi daljnovodi,
– na mestih križanja, vzporednega poteka in bližine plinovoda in daljnovoda 2 × 110 kV RTP Polje–RTP Vič oziroma njegovih SM,
(7) Investitor plinovoda mora preveriti potrebnost izvedbe katodne zaščite plinovoda zaradi približevanja načrtovanima RTP Rudnik s 110 kV vključitvijo in RTP Vevče s 110 kV vključitvijo. Vse druge ureditve, ki bi nastale na plinovodu kot posledica vplivov križanj daljnovoda, vzporednega poteka in bližine visokonapetostnih objektov ter elektromagnetnih vplivov, so obveznost investitorja plinovoda iz te uredbe.
(8) Če podzemni del daljnovoda 2 × 110 kV RTP Polje–RTP Vič v času priprave gradnje plinovoda še ne bo zgrajen, mora investitor plinovoda najmanj šest mesecev pred začetkom gradnje obvestiti investitorja gradnje daljnovoda o nameravanem začetku del, da se zagotovi možnost hkratne gradnje.
(9) Plinovod mora biti načrtovan tako, da v nobeni točki ne onemogoča izvedbe načrtovanih elektroenergetskih objektov. V času gradnje daljnovoda 2 × 110 kV RTP Polje–RTP Vič, RTP Rudnik s 110 kV vključitvijo in RTP Vevče s 110 kV vključitvijo je dovoljen poseg v delovni pas prenosnega plinovoda. Investitor plinovoda mora zagotoviti označbo in zaščito prenosnega plinovoda, če bo ta zgrajen pred visoko napetostnimi objekti.
(10) Med gradnjo se omeji doseg gradbenih strojev in njihovih delov ob upoštevanju najmanjše varnostne razdalje približevanja delom pod napetostjo ter se omogoči neovirani dostop do vseh daljnovodov s pripadajočimi stojnimi mesti. Izkop v bližini stojnih mest nadzemnih vodov, s katerim bi bila zmanjšana njihova statična stabilnost, ni dovoljen.
(elektronsko komunikacijsko omrežje)
Vodoravna križanja plinovoda in elektronskega komunikacijskega omrežja se izvedejo praviloma pod pravim kotom. Kadar tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. Medsebojni navpični odmik telekomunikacijske infrastrukture in plinovoda je najmanj 0,5 m, pri čemer se plinovod izvede pod podzemnim telekomunikacijskim vodom. Vodoravna razdalja med elektronskimi komunikacijskimi vodi in plinovodom mora biti najmanj 1 m. Na mestu križanja se izvede zaščita telekomunikacijskega voda z zaščitno cevjo, ki sega 3 m na vsako stran plinovodne cevi. V bližini elektronskih komunikacijskih napeljav ni dovoljen strojni izkop ali miniranje. Na celotni trasi so za čas gradnje dopustne začasne prestavitve elektronskih komunikacijskih vodov.
(1) Pri postavitvi objektov na platoju MRP Kozarje Z se upošteva potek obstoječega prenosnega plinovoda M3 in plinovoda M3/1. Zaradi gradnje MRP Kozarje Z se načrtovana trasa plinovoda M3/1 prestavi v smeri proti jugu izven načrtovanega platoja za MRP Kozarje Z.
(2) V območju državnega prostorskega načrta od km 3 + 826 do km 4 + 142 poteka trasa prestavitve visokotlačnega distribucijskega plinovoda V200 v upravljanju JP Energetika Ljubljana, d. o. o., katerega prestavitev je načrtovana s projektom: Zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec – etapa 1A, IZVO-R, d. o. o, št. projekta H34-FR/15. Če se bo plinovod R51C gradil pred načrtovano prestavitvijo distribucijskega visokotlačnega plinovoda V200, se plinovod R51C izvede tako, da ne bo onemogočal prestavitve obstoječega distribucijskega visokotlačnega plinovoda V200.
(3) Plinovod R51C se na delu trase, ki poteka vzporedno s plinovodom R51B, položi v svetli oddaljenosti vsaj 1,5 m od plinovoda R51B, ki je načrtovan z Državnim prostorskim načrtom za prenosni plinovod R51B TE-TOL–Fužine/Vevče (Uradni list RS, št. 88/15).
(4) Plinovod R51C križa prenosni plinovod L10000 MRP Ljubljana–MRP Vevče.
(5) Zaradi gradnje objekta MRP Kozarje Z se prestavi obstoječi srednjetlačni plinovod S2700 v upravljanju JP Energetika Ljubljana, d. o. o.
(6) Plinovod R51C križa ali poteka vzporedno in se približuje obstoječim distribucijskih plinovodom v upravljanju JP Energetika Ljubljana, d. o. o. Gradnja plinovoda R51C ne sme onemogočiti ali drugače ogroziti delovanja obstoječih distribucijskih plinovodov, predvsem glavnega visokotlačnega plinovoda JE250 V200, ki poteka ob avtocesti A1 Kozarje–Malence. Pri vseh prečkanjih in približevanjih se zagotovi ustrezni varnostni odmik ter preveri morebitni vpliv na obstoječe plinovode in naprave katodne zaščite ter telemetričnega sistema.
(7) Križanja plinovoda R51C s plinovodnim omrežjem se izvedejo s prekopom pod obstoječim plinovodom s svetlim navpičnim odmikom 0,5 m. Pri vzporednem poteku je najmanjša svetla razdalja do plinovoda tlačne stopnje do 16 barov 1 m, do plinovoda tlačne stopnje 16 barov in več pa 1,5 m.
(8) Med gradnjo ni dovoljena vožnja mehanizacije nad obstoječim plinovodom. Kadar je ta nujno potrebna, se obstoječa plinovodna cev zaščiti pred poškodbami (npr. z jeklenimi ali betonskimi ploščami in dodatnim nasutjem). Nad plinovodno cevjo je dovoljeno le takšno začasno odlaganje izkopanega zemeljskega materiala na način, ki ne zahteva vožnje mehanizacije nad plinovodom.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
(1) Parcelacija se izvede v skladu s prikazom iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: prikaz območja načrta s prikazom parcel, listi št. 3.1–3.6, v katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravi, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se lahko po izvedenih posegih delijo v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
VII. POGOJI GLEDE CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Investitor na območju državnega prostorskega načrta, na katerem načrtovane ureditve segajo na območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi predhodne arheološke raziskave za vrednotenje arheološkega potenciala.
(3) Pred začetkom del investitor zagotovi zaščitna izkopavanja odkritih arheoloških najdišč s poizkopavalno obdelavo gradiva ali arhiva najdišča in druge varstvene ukrepe, določene s predhodnimi arheološkimi raziskavami, med gradnjo pa omogoči stalni arheološki nadzor nad zemeljskimi deli. Po potrebi se določita obseg in globina podvrtavanja arheoloških najdišč. Deli arheološke dediščine, najdeni med posegom v prostor, ostanejo, če je le mogoče, na kraju samem.
(4) Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za posege v registrirana arheološka najdišča je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline.
(5) Pri gradnji na območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na kar najmanjšo površino, ki še dopušča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali gradbenimi deli odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve v skladu z varstvenim režimom prilagodijo tako, da kulturna dediščina ni ogrožena.
(6) Na območjih prečkanj enot kulturne dediščine je delovni pas čim ožji. Za dostop do trase plinovoda se na območjih kulturne dediščine uporabljajo dostopne poti, ki potekajo po že obstoječih lokalnih poteh in cestah, ki se ne smejo širiti. Gradnja novih dostopnih poti na območjih kulturne dediščine ni dovoljena, če pa je to nujno potrebno, se začasna dostopna pot do plinovoda uredi po najkrajši možni novi poti od obstoječe ceste. Območja kulturne dediščine se ne smejo uporabljati za izravnanje presežka materiala ali za odlagališča.
(7) Nadzemnih oznak plinovoda ni dovoljeno postavljati na območjih in objektih kulturne dediščine oziroma v njihovi neposredni bližini.
(8) Trasa plinovoda R51C v km 3 + 505 prečka območje memorialne dediščine – Pot spominov in tovarištva (EŠD 1116). Gradnja plinovoda ne sme poškodovati ali spremeniti elementov območja kulturne dediščine. Prečkanje se izvede s podvrtavanjem. Nasipavanje terena na območju dediščine ni dopustno. Med opravljanjem gradbenih del se zagotovi stalna prehodnost Poti spomina in tovarištva za pešce. Po izgradnji plinovoda se vse delovne površine v neposredni bližini Poti spomina in tovarištva takoj vrnejo v prejšnje stanje.
(9) Trasa plinovoda R51C od km 2 + 882 do km 2 + 914 prečka območje arheološkega najdišča Ljubljana – arheološko najdišče Dolgi most (EŠD: 9506) in od km 7 + 230 do km 7 + 308 arheološko najdišče Podpeč – arheološko najdišče Ljubljanica (EŠD: 11420). Prečkanji se zaradi prečkanja vodotokov (Mali graben in Ljubljanica) izvedeta s podvrtavanjem. Po izdelanih arheoloških raziskavah se po potrebi izvede prilagoditev trase plinovoda in globine vrtanja.
(10) Trasa plinovoda R51C od km 2 + 914 do km 3 + 149 prečka območje arheološkega najdišča Ljubljana – arheološko najdišče ob Tržaški cesti (EŠD: 18810) in od km 7 + 308 do km 7 + 440 arheološko najdišče Ljubljana – arheološko najdišče Ižica. Prečkanji se deloma izvedeta s podvrtavanjem (prečkanje Tržaške ceste in Ižice) in deloma s prekopom. Po izvedenih arheoloških raziskavah se po potrebi izvede prilagoditev trase plinovoda, globine vrtanja in obsega dodatne izvedbe s podvrtavanjem.
(11) Trasa plinovoda R51C od km 9 + 945 do km 10 + 280 prečka območje arheološkega najdišča Ljubljana – drevak na Rudniku (EŠD: 11741). Prečkanje se izvede s prekopom. Po izdelanih arheoloških raziskavah se po potrebi izvede prilagoditev trase plinovoda, globine vrtanja in obsega dodatne izvedbe s podvrtavanjem.
(12) Trasa plinovoda od km 6 + 033 do km 10 + 303 prečka območje kulturne krajine Ljubljana – kulturna krajina Ljubljansko barje (EŠD: 11819). Prečkanje vodotokov Ljubljanica in Ižica se izvede s podvrtavanjem. Izvedeta se nadomestna zasaditev in obnova drevesnih in grmovnih živic. Za zasaditev se uporabijo avtohtone drevesne in grmovne vrste.
(13) V času gradnje mora investitor zagotavljati stalno varstvo objektov in območij kulturne dediščine, kar pomeni, da mora objekte, ki bi bili med gradnjo lahko poškodovani, primerno zaščititi oziroma izvajalcem del dati primerna navodila. Pri zaščiti objektov naj se upoštevajo navodila pristojne območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(14) Po končanju del se zemljišča na območjih kulturne dediščine in njihovih vplivnih območjih, kjer je potekala gradnja, vrnejo v stanje in kakovost pred gradbenim posegom, vsi uničeni elementi kulturne krajine pa se obnovijo.
(15) Investitor o začetku del najmanj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(1) Podatki o območjih ohranjanja narave so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2) Med gradnjo in po posegu se na območju državnega prostorskega načrta upoštevajo naslednji pogoji:
– delovni pas plinovoda R51C se čim bolj zoži;
– na površine z zavarovanimi habitatnimi tipi in v habitate zavarovanih vrst se čim manj posega;
– začasna in stalna odlagališča izkopanega in gradbenega materiala se, kadar je to mogoče, načrtujejo zunaj varstvenih območij narave in površin z visoko ovrednotenimi habitatnimi tipi;
– v gozdu in na območjih drevesnih živic na Ljubljanskem barju se kolikor je mogoče ohranijo obstoječa drevesa, posamezni grmi in mejice; zagotovita se zasaditev in obnova gozdnega roba ter živic na Ljubljanskem Barju z zasaditvijo avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst;
– ob izkopu se zgornja plast humusa odloži tako, da je mogoče s tem slojem pokriti površine, poškodovane zaradi gradnje;
– zasipavanje se izvede izključno z izkopanim materialom, dovažanje materiala od drugod ni dopustno zaradi vnosa tujerodnih rastlin in rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij;
– zaradi varstva ptic in saproksilnih hroščev se sekanje vegetacije izvede izven obdobja gnezditve ptic in razmnoževanja varstveno pomembnih saproksilnih vrst hroščev (med septembrom in marcem); posekani les se takoj po poseku odstrani ali trajno pusti na kraju poseka; pri tem je treba upoštevati predpise s področja varstva gozdov oziroma predpise, ki urejajo sečnjo; ob podiranju dreves, debelejših od 50 cm, se zagotovi prisotnost biologa strokovnjaka za hrošče; pri sečnji dreves je treba biti pozoren na debla z dupli in na morebitne najdbe netopirjev v njih, o čemer je treba nemudoma obvestiti izvajalca naravovarstvenega nadzora, ki nato opredeli nadaljnje ukrepe;
– zaradi varstva močvirske sklednice se gradnja v bližini vodotokov na Ljubljanskem barju vzhodno od prečkanja z Ljubljanico v km 7 + 260, razen v bližini vodotoka Curnovec, izvaja v času, ko so želve aktivne in se lahko umaknejo pred motnjami (med aprilom in novembrom);
– gradbiščni začasni objekti in območja za skladiščenje ali odpadke se umestijo čim dlje od vodotokov;
– za dostop strojev in opreme se čim bolj uporabljajo obstoječe poti;
– morebitne dodatne začasne in stalne deponije izkopanega in gradbenega materiala se, kadar je to mogoče, načrtujejo izven vseh varstvenih območij narave, lokacija ne sme biti na površinah z visoko ovrednotenimi habitatnimi tipi;
– med gradnjo se svetilke na gradbiščih postavijo le tam, kjer je to nujno potrebno; svetijo lahko le pod vodoravnico in ne smejo oddajati svetlobe v ultravijoličnem spektru;
– zaradi vzdrževanja plinovoda se v pasu 5 m levo in desno od plinovoda posekajo visokostebelna drevesa. Zatravljeni pas 2,5 m levo in desno od plinovoda se ohranja s košnjo, pas od 2,5 do 5 m levo in desno od osi plinovoda pa se prepusti plodonosnim avtohtonim grmovnicam in se jih ne seka.
(3) Prečkanje vodotokov na območjih varovanja narave se izvede v skladu s 37. členom te uredbe. Dodatno se izvedejo še naslednji ukrepi:
– prečkanje vodotokov (Ljubljanica, Ižica, Mali graben, Horjulka in Malenca) se izvede s podvrtavanjem tako, da se ohrani obrežna vegetacija;
– prečkanje Bizoviškega potoka se izvede tako, da tehnične ureditve struge (regulacija) niso potrebne;
– prekopane struge vodotokov se čim prej in čim bolj je mogoče vzpostavijo v stanje in kakovost pred gradbenim posegom;
– gradnja na vodotokih, ki jih plinovod prečka s prekopom, lahko poteka le v času med julijem in septembrom, torej izven drstitvenega obdobja rib;
– pri posegih v vodotoke in njihovo neposredno bližino se ohranja lesnata obrežna vegetacija. Po gradnji se delovni pas ponovno zasadi z avtohtonim lesnatim in grmovnim rastjem, značilnim za območje, in z vrstami, katerih koreninski sistem nima negativnih vplivov za plinovod;
– utrjena brežina se izvede v izrazito neporavnani obliki, da se ob bregu ustvarijo primerni prostori za ribja skrivališča;
– če so predvidena kakršna koli dela ob ali v vodi, je treba najmanj sedem dni pred začetkom take gradnje obvestiti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja in naravovarstvenega nadzora o začetku gradnje, ki bosta na podlagi stanja populacije rib v vodotokih odločila, ali se izvede oziroma organizira intervencijski odlov rib na predvidenem delu posega oziroma predelu, kjer je ta vpliv še lahko prisoten. Zaradi etapnosti in del, ki se izvajajo daljše obdobje, mora izvajalec del obvestiti upravljavca in izvajalca naravovarstvenega nadzora o vsakem novem posegu v strugo, tako da se lahko intervencijski odlovi po potrebi opravijo pred vsakim novim posegom v strugo vodotoka;
– območja za skladiščenje ali odpadke se umestijo čim dlje od vodotokov;
– pri vzdrževalnih delih se obrežno rastje seka, in ne ruva.
(4) V skladu z Okoljskim poročilom za prenosni plinovod R51C Kozarje–Vevče, št. projekta PR51CKV-B114/169, ki ga je junija 2018 izdelal IBE, d. d. Ljubljana se zaradi izgube dupel in špranj v drevesih po sečnji nadomesti s postavitvijo netopirnic. Najpozneje do konca gradnje plinovoda R51C se na območju Golovca namesti 28 netopirnic, od tega 25 duplastih in 3 špranjaste. Natančna mesta postavitve netopirnic v sodelovanju z revirnim gozdarjem in lastniki gozdov določi biolog strokovnjak za netopirje, postavijo pa se čim prej po poseku drevja.
(5) Za preprečitev naselitve in razvoja tujerodnih invazivnih rastlin in rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij se izvedejo naslednji ukrepi:
– zasipava se izključno z materialom, izkopanim na trasi plinovoda R51C;
– na delih trase plinovoda, kjer so že zdaj večji sestoji invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst, se izvajajo ukrepi za preprečitev širitve tujerodnih rastlin na nova območja, kot so čiščenje delovnih strojev, preden zapustijo gradbišče, in ustrezno uničenje rastlinskega materiala;
– košnja se izvaja najmanj dvakrat letno (v prvi polovici junija in prvi polovici avgusta), površine, ki se zaraščajo s tujerodnimi vrstami (žlezasta nedotika, japonski dresnik in kanadska zlata rozga), pa se kosijo še pogosteje, praviloma enkrat na mesec v vegetacijski sezoni (od aprila do septembra).
(6) Pri prečkanju ali poteku plinovoda R51C v bližini Poti spominov in tovarištva se izvajajo naslednji ukrepi:
– površine, pod katerimi rastejo korenine, se ne utrjujejo s težkimi stroji in ne nasipavajo ter čim manj odkopavajo, nanje pa se ne odlaga gradbeni material in ne parkirajo delovni stroji;
– izkopni jarki se izvedejo na oddaljenosti od drevesnih debel, ki je vsaj 1 m večja od navpične projekcije drevesne krošnje na tla;
– v območje koreninskega sistema je dovoljeno posegati le izjemoma, kadar se koreninskemu sistemu ni mogoče izogniti; pri tem se izvede ročni ali drug manj uničujoč izkop (npr. z razpihovanjem);
– polaganje travne ruše na območju koreninskega sistema se izvaja tako, da se ne posega v zemljino globlje od 5 cm;
– če pride do morebitnih poškodb korenin, jih mora čim prej oskrbeti za to usposobljeni strokovnjak; poškodovane korenine se zaščitijo pred izsušitvijo (prekritje z juto, filcem ali vrečevino in ohranjanje vlage) in prepreči stik s cementnim mlekom ali katerim drugim koreninam škodljivim sredstvom.
(7) Če med gradnjo plinovoda R51C na območju Golovca pride do najdbe fosilov, se najdba zaščiti in o tem takoj obvesti organizacijo, pristojno za ohranjanje narave. Pri posegih na območju Golovca se zagotovi paleontološki nadzor, ki ga izvaja strokovno usposobljena oseba geološke stroke.
(8) Območje Golovca spada med območja pričakovanih naravnih vrednot, zlasti geoloških. Zaradi varstva naravnih vrednot je treba na območju Golovca zagotoviti spremljanje stanja nad zemeljskimi deli. Nadzor glede dokumentiranja in varstva geoloških naravnih vrednot zagotovi investitor, izvaja pa ustrezna raziskovalna institucija.
(9) Investitor o začetku del najmanj sedem dni prej obvesti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja, izvajalca naravovarstvenega nadzora in na območjih varstva narave tudi organizacijo, pristojno za ohranjanje narave.
(1) Vsa prečkanja plinovoda R51C z vodotoki in jarki, poteki v priobalnem pasu vodotokov in načini izvedbe prečkanja vodotokov so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija, listi št. 2.1.1–2.1.6.
(2) Prečkanja vodotokov, melioracijskih jarkov in drugih jarkov se izvedejo s podvrtavanjem ali prekopi v čim ožjem delovnem pasu. Pri izvedbi s prekopom se plinovodna cev dodatno zaščiti z obbetoniranjem cevi ali polaganjem betonskih jahačev neprekinjeno po cevi na celotni širini struge.
(3) Plinovod R51C se izvede tako, da na priobalnem zemljišču prenese obremenitve gradbene mehanizacije med rednimi vzdrževalnimi deli na vodotoku.
(4) Pri posegih v vodotoke in njihovo bližino se poleg določil tretjega odstavka 36. člena te uredbe izvajajo tudi naslednji ukrepi:
– prečkanje vodotokov s podvrtavanjem se izvede s tehnologijo horizontalnega usmerjenega vrtanja vrtin na okvirni globini 4 m pod dnom struge vodotoka. Dodatna zaščita struge proti eroziji in zaščita cevi plinovoda nista predvideni;
– teme cevi pri prečkanju vodotokov s prekopom je najmanj 1,0 m pod dnom urejenih oziroma najmanj 1,5 m pod dnom neurejenih vodotokov in hudourniških strug. Na tej globini poteka plinovodna cev še 3,0–5,0 m od zgornjega roba brežine na obeh bregovih;
– brežine in dno prečkanja vodotokov se za zaščito plinovoda pred vodno erozijo zavarujejo s kamnitimi oblogami v obsegu najmanj 5,0 m dolvodno in gorvodno od plinovodne cevi. Dno se na dolvodni in gorvodni strani zavaruje s stabilizacijskim pragom v niveleti dna struge. Zaščita brežin se uredi ob upoštevanju naravne konfiguracije terena in tako, da se spremenijo pretočne prevodnosti vodotoka. Pri zavarovalnih ukrepih se uporablja naravni material (kamen, les, vegetativna zaščita);
– območje prečkanja vodotokov se uredi tako, da se ne spremenijo vodni režim, pretočni profil ter kakovost in biološka raznovrstnost vodotoka ter da se ohranita obstoječa dostopnost do struge in prehodnost ob njej za vzdrževalna dela. Na koritih vodotokov se po izvedenem prečkanju vzpostavita stanje in kakovost pred gradbenim posegom;
– z gradbenimi stroji se posega v vodni prostor le, kolikor je to nujno potrebno. Dela se načrtujejo in izvedejo tako, da se ohranjata povezanost oziroma celovitost vodnega prostora ter s tem možnost prehajanja in razvrščanja ribjih vrst. Pri betoniranju je treba preprečiti, da bi se betonske odplake izcejale v vodo. Vse ostanke gradbenega materiala in kakršnih koli odpadkov je treba nemudoma odstraniti in odpeljati na odlagališče, med gradnjo in obratovanjem pa mora biti preprečeno kakršno koli izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in/ali strupenih snovi v vodo. Zemeljska dela v brežini ali strugi se tehnično izvedejo tako, da se kar najbolj zmanjša vpliv kaljenja vode;
– obvodna vegetacija se ohrani, kolikor je to mogoče, morebitne poškodbe se po končanih delih sanirajo, ureditev struge mora biti sonaravna;
– čas izvajanja posegov se prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin (čas razmnoževanja, vzgajanja mladičev, prezimovanja ipd.);
– gradnja na vodotokih lahko poteka le, kadar se na njih v istem času ne opravljajo kakšna druga gradbena ali vzdrževalna dela;
– postavljanje ovir in odlaganje izkopanega materiala na brežine in v struge vodotokov nista dovoljena;
– pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati izvirov, sprožati erozijskih procesov, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda ali hudournikov;
– morebitna začasna odlagališča presežkov zemeljskega materiala je treba med gradnjo urediti tako, da se prepreči erozija in ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji se vsi ostanki začasnih odlagališč odstranijo;
– morebitni odvzem vode za tehnološke potrebe gradnje se lahko izvede le ob soglasju upravljavca vodotoka;
– prečkanje jarkov in melioracijskih jarkov se izvede s prekopom z dodatno obbetoniranimi cevmi na najkrajši možni razdalji. Po potrebi se v primeru čiščenja in poglabljanja jarka na območju križanja izvede protierozijska zaščita jarka ali zaščita plinovodne cevi (npr. s kamnito oblogo, betonskimi kanaletami, polaganjem betonskih jahačev na cev). Na mestih križanj večjih jarkov se namestijo trajna točkovna obeležja – opozorilne tablice. Izjemoma se zaradi bližine jarka ob pomembnejših cestah, kjer se gradnja plinovoda izvaja s podvrtavanjem, prečkanje jarka lahko izvede tudi s podvrtavanjem.
(podzemne vode in vodovarstvena območja)
(1) Plinovod R51C prečka vodovarstvena območja, ki so razvidna iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2) Pri izvajanju gradbenih del med gradnjo in vzdrževanjem plinovoda R51C se upoštevajo naslednji ukrepi:
– s skrbnim ravnanjem pri izvajanju gradbenih del se preprečijo vse nesreče, zaradi katerih bi lahko prišlo do onesnaženja tal in podzemne vode z nevarnimi snovmi;
– vode, uporabljene v tehnoloških procesih gradnje plinovoda, na vodovarstvenih območjih ni dovoljeno ponikati;
– vgrajen je lahko le material, ki ne ogroža podzemne vode;
– gradnja plinovoda mora potekati tako, da so izkopani odseki čim krajši ob hkratnem sprotnem zasipavanju;
– izkopi se izvajajo v suhem vremenu, dela potekajo po odsekih, da odprti jarek ni izpostavljen padavinam;
– zaradi gradnje in obratovanja predvidenega plinovoda ne sme biti zmanjšana transmisivnost vodonosnika oziroma zmanjšana prostornina vodonosnika ali presekan tok podzemne vode;
– vsi transportni in gradbeni stroji, uporabljeni pri gradnji, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Vzdrževalna dela na gradbenih strojih morajo potekati zunaj gradbišča v ustrezno opremljenih delavnicah. Gorivo se ne pretaka v gradbenih jamah, ampak na ustrezno zaščiteni neprepustni utrjeni površini, na kateri se lahko zadrži celotna količina pretakanega goriva za oskrbo delovnih strojev;
– če se med izkopom odkrije nasutje odpadkov, ga je treba odstraniti v celoti, vključno z morebitno onesnaženo podlago;
– morebitno razlitje goriva ali maziva iz vzdrževalnih vozil v času pregledov ali vzdrževalnih del mora biti odstranjeno z izkopom in odstranitvijo onesnaženega materiala;
– dno ponikovalnic pri nadzemnih objektih plinovoda mora biti vsaj 1,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
(poplavna, nestabilna in erozijska območja)
(1) Plinovod R51C prečka poplavna območja, ki so razvidna iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2) Na poplavno ogroženih območjih se stanje poplavne ogroženosti zaradi gradnje in obratovanja plinovoda R51C ne sme povečati.
(3) Trasa plinovoda R51C na več odsekih poteka prek območja, kjer je v skladu z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 72/13 in 3/17) načrtovana izvedba protipoplavnih ukrepov. Pri nadaljnjem projektiranju se izvede uskladitev poteka trase plinovoda R51C s protipoplavnimi ureditvami, načrtovanimi v projektu: Zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec – etapa 1A, IZVO-R d. o. o., št. projekta H34-FR/15.
(4) Plinovod mora pri prečkanju razbremenilnika visokih vod na severni strani avtoceste med Cesto dveh cesarjev in AC-priključkom Ljubljana Center, ki je opredeljen v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta mestne občine Ljubljana, potekati na takšni globini, da je omogočena izvedba omenjenega razbremenilnika.
(5) MRP Kozarje Z je ob robu območja razreda srednje poplavne nevarnosti. Zaradi preprečitve preplavitve objekta MRP se kota tlaka načrtovanega objekta izvede na višini 303,0 m n. m.
(6) Na poplavnih območjih se izvedejo naslednji ukrepi:
– zaščita plinovoda proti vzgonu, ustrezna višina nadkritja nad plinovodom in zaščita z rastjem;
– po končani gradnji se vzpostavita reliefno stanje in kakovost terena, kakršni sta bili pred gradbenim posegom;
– pri razgrnitvi izkopnega materiala na območju gradbišča naj se povsod tam, kjer trasa poteka po poplavno ogroženih območjih, na vsakih 20,0 m trase plinovoda teren ohrani na obstoječih kotah z ureditvijo jarka ali mulde na koti terena pred gradnjo;
– na občutljivih poplavnih območjih: km 0 + 165 – km 0 + 405, km 2 + 700 – km 3 + 200 in km 3 + 795 – km 5 + 165 je treba preprečiti dvig terena, zato se izkopani material razporedi do kote obstoječega terena, presežek materiala pa se odstrani s poplavnih območij;
– odlaganje izkopanega materiala v pretočne profile vodotokov in na poplavna območja ni dopustno;
– med gradnjo se izkopani material ob jarku ne odlaga zvezno na daljšem odseku, ampak se odlaga v kupih ali pa nasip prekine na vsakih 20 m do kote obstoječega terena za nemoteni pretok vode ob morebitnih poplavah;
– odlaganje izkopanega materiala v pretočne profile vodotokov in na poplavna območja ni dopustno;
– dela se ne izvajajo v obdobju obsežnih padavin ali obdobju z večjo verjetnostjo poplav;
– takojšnja ureditev in sanacija površin, ki so bile ob gradnji plinovoda poškodovane, s ponovno zatravitvijo, ki mora zagotoviti v čim krajšem času dobro razraščeno travno rušo.
(7) Pri poteku plinovoda R51C po območjih, ki so pred gradnjo evidentirana kot nestabilna, labilna in erozijska, se izvajajo ukrepi, navedeni v 8. členu te uredbe. Dodatno se izvajajo še naslednji ukrepi:
– pred ali med gradnjo plinovoda R51C se območja sanirajo tako, da se zaustavijo obstoječi erozijski procesi in prepreči nastajanje novih erozijskih žarišč;
– dela se izvajajo v sušnem vremenu;
– uredijo se prečne in vzdolžne drenaže za odvajanja zaledne padavinske vode;
– izkopi in zasipi gradbene jame se izvedejo hitro in sproti z dolžinsko omejenimi izkopi na območjih, kjer trasa plinovoda poteka prečno na padnico pobočja;
– dela se izvajajo v sušnem vremenu;
– na gozdnih površinah in travnikih se delovni pas takoj po končani gradnji zatravi, da se prepreči površinsko spiranje tal.
(kmetijska in gozdna zemljišča)
(1) Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč z velikim pridelovalnim potencialom in v gozdu mora biti delovni pas čim ožji.
(2) Globina in način polaganja plinovoda na območju najboljših kmetijskih zemljišč (zlasti na območju trajnih nasadov) se prilagodita tako, da je po končani gradnji kmetijska proizvodnja kar najmanj omejena. Gradbena in strojna dela pri plinovodu R51C se izvajajo zunaj obdobij najintenzivnejših kmetijskih opravil.
(3) Nad plinovodom R51C se določi pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 2,5 m od osi plinovoda na vsako stran. V tem pasu se ne sadijo rastline s koreninami, globljimi od 1,0 m, se ne obdeluje zemljišče globlje od 0,5 m in ne postavljajo opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(4) Trasa plinovoda R51C od km 15 + 075 do 16 + 000 poteka prek območja obstoječega melioracijskega namakalnega sistema Bizovik–Dobrunje. Plinovod se vkoplje pod namakalnimi sistemi, tako da je teme plinovodne cevi najmanj 2 m pod površino terena in najmanj 50 cm pod cevmi namakalnega sistema. Pri vzporednem poteku plinovoda s cevmi namakalnega sistema je najmanjša dopustna horizontalna razdalja 1,0 m. Če med gradnjo plinovoda R51C pride do morebitnih poškodb namakalnih sistemov, se izvede takojšnja sanacija, tako da sta stanje in kakovost namakalnega sistema enaka kot pred gradbenim posegom.
(5) Trasa plinovoda R51C od km 4 + 240 do 6 + 000 poteka prek območja obstoječih melioracijskih osuševalnih sistemov Jesenkova in Vnanje Gorice ter Rakova Jelša. Plinovod se vkoplje pod jarki osuševalnih sistemov v globino, ki omogoča nemoteno delovanje osuševalnega sistema, oziroma tako, da je teme plinovodne cevi najmanj 1 m pod površino terena. Plinovod pod osuševalnimi jarki se dodatno zaščiti proti poškodbam izolacije cevi v primeru čiščenja jarkov.
(6) Z rodovitno zemljo se ravna v skladu z 41. členom te uredbe, ki obravnava varstvo tal.
(7) Globina vkopa plinovoda skozi gozd mora prenesti obremenitve, ki nastajajo ob traktorskem spravilu in pri nakladanju lesa na tovorna vozila.
(8) Sečnja na skrajnem robu delovnega pasu plinovoda se izvede selektivno tako, da se ohranijo srednje velika in velika drevesa. Rob preseka je valovit ter višinsko in vodoravno razčlenjen. Preprečita se vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Sečnje gozda se opravijo strokovno po odkazilu pristojnega predstavnika Zavoda za gozdove Slovenije.
(9) Posekano drevje in grmovnice se odstranijo z območja poseka in uporabijo v skladu z dogovorom z lastnikom zemljišča. Če na strmejših predelih posekanega drevja ni mogoče spraviti iz gozda, se drevje podre prečno na strmino ter se zaradi zaščitne in varovalne vloge pusti v gozdu, da se tako preprečijo erozijski procesi.
(10) Na območju delovnega pasu se zunaj 5-metrskega pasu na obeh straneh plinovoda do roba delovnega pasu pogozdijo vsa med gradnjo poškodovana gozdna zemljišča. Pas od 2,5 m do 5 m levo in desno od osi plinovoda se lahko prepusti plodonosnim rastlinskim vrstam. Novi gozdni robovi se zasadijo z avtohtonimi grmovnicami in nižjimi drevesnimi vrstami s široko ekološko amplitudo in veliko obnovitveno sposobnostjo. Izvede se manj gosta zasaditev, ki sestavlja vegetacijski okvir in določa mejo vzdrževanja med obratovanjem. Vegetacijski okvir se zapolni s spontano zarastjo z nasemenitvijo iz okoliškega gozda (naravna sukcesija).
(11) Trasa plinovoda R51C od km 2 + 475 do km 2 + 540 poteka prek gozda s posebnim namenom. Plinovod se izvede s podvrtavanjem tako, da ne pride do vpliva na obstoječe rastje. Med obratovanjem plinovoda poseka znotraj varovalnega pasu plinovoda ni dopustna.
(12) Pri poteku trase plinovoda R51C prek gozda z izjemno poudarjeno ekološko ali socialno vlogo od km 11 + 790 do km 12 + 300 in na območju BS1 Ljubljana Rudnik širina preseke po končani gradnji ne sme presegati 5 m (2 × 2,5 m od osi plinovoda obojestransko), zato se pas od 2,5 do 5 m od osi plinovoda na vsako stran zasadi z grmovnicami, pas od 5 m do roba delovnega pasu pa z gosto zasaditvijo avtohtonega drevesnega rastja. Zaradi čimprejšnje vzpostavitve poudarjenih vlog gozda se na območjih, kjer trasa plinovoda poteka prek gozdov s poudarjenimi vlogami, predvidi gostejša zasaditev.
(13) Pri poteku trase plinovoda R51C prek gozda z izjemno poudarjeno vlogo pridobivanja drugih gozdnih dobrin na območju Golovca in Dobrunjskega hriba od km 13 + 600 do km 14 + 650 se vzdolž rekreacijskih površin po končani gradnji izvede ponovna zasaditev zeliščnega pokrova iz borovnic (Vaccinium myrtillus). Ponovna zasaditev se izvede kot sejanje novih rastlin, presaditev obstoječih rastlin ali z vzgojo potaknjencev. Zožena poseka (2,5 m od osi plinovoda obojestransko) v gozdu s poudarjeno vlogo pridobivanja drugih gozdnih dobrin se vzdržuje s košnjo.
(14) Na območju razširitve delovnega pasu zaradi izvedbe drenaže za odvajanje zaledne vode od km 12 + 790 do 12 + 860 in od km 12 + 955 do km 13 + 055 se drenaže prilagodijo obstoječi visokodebelni vegetaciji tako, da ni treba posekati dreves.
(15) Začasne pešpoti v času gradnje v km od 11 + 155 do km 12 + 080 in od km 14 + 160 do km 14 + 190 se prilagodijo obstoječi visokodebelni vegetaciji tako, da ni treba posekati dreves.
(16) Čas del v gozdovih se prilagodi tako, da spomladi ne motijo ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladičev. Dela v gozdovih se opravijo od julija do decembra.
(17) Vsi posegi v gozdu se izvajajo in načrtujejo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje gozda.
(18) Z gozdovi na območju državnega prostorskega načrta se gospodari v skladu s predpisi, ki urejajo gozdarstvo in lovstvo, ter po določilih gozdnogospodarskih in lovskih upravljavskih načrtov.
(19) Po končani gradnji plinovoda R51C se začasno uporabljena kmetijska zemljišča in začasne dovozne poti na kmetijskih in gozdnih zemljiščih vrnejo v stanje in kakovost kot pred gradbenim posegom, sanirajo se poškodbe na gozdnem drevju in gozdnih poteh ter začasnih gradbenih površinah, morebitna propadla drevnina se nadomesti, iz gozda se odstrani ves neporabljeni material, omogoči se nemoteno gospodarjenje z okoliškimi gozdovi. Travniške površine, ki so bile med gradnjo poškodovane, se ponovno zatravijo.
(20) Lastnikom se med gradnjo plinovoda R51C in po njej omogoči nemoteni dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč.
(1) Posegi v tla in odstranjevanje krovnih plasti se izvedejo tako, da se poškoduje čim manjša površina tal.
(2) Plasti tal se zasipavajo v obratnem vrstnem redu, kot so bile odkopane.
(3) Na območjih hidromorfnih tal se uporabljajo delovni stroji in vozila, ki imajo čim manjšo obtežbo na enoto stične površine s tlemi.
(4) Na močvirnatem terenu se izdelajo začasne transportne poti v skladu z drugim odstavkom 13. člena te uredbe.
(5) Za čas gradnje se izdela načrt o ravnanju z rodovitno prstjo in o njeni uporabi. Opredelijo se odlagališča presežka materiala in začasna odlagališča rodovitne prsti in njena uporaba. Odkopana prst se odlaga ločeno po plasteh (živica in mrtvica). Prepreči se onesnaženje humoznega materiala, ki se odstranjuje in premešča pri odkrivanju krovnih plasti tal. Kupi skladiščene prsti ne smejo biti višji od 1,5 m, po njih se ne sme voziti. Odgrnjene zemlje ni dopustno stiskati, da se ohrani njena rodovitnost. Rodovitna zemlja se po gradnji vrne v ustreznem vrstnem redu. Na njivskih površinah se depresije zaradi posedanja zemljine izravnajo z zasutjem ustrezne prsti.
(6) Na vseh napravah in objektih, na katerih obstaja možnost razlivanja nevarnih snovi, se predvidijo tehnični ukrepi za preprečitev razlivanja nevarnih snovi.
(7) Po končani gradnji se tla na območjih gradbišč vrnejo v stanje in kakovost kot pred gradbenim posegom.
(8) S presežkom izkopanega materiala je treba ravnati v skladu s 44. in 58. členom te uredbe.
(1) Uporabljajo se tehnično brezhibna vozila in stroji. Tovor se na vozila naloži tako, da ne onesnažuje okolja, sipki tovor se prekrije. Z nalaganjem in razlaganjem tovora ni dopustno onesnaževati ceste. V sušnem in vetrovnem vremenu se vlažijo prevozne in gradbene površine. Sipki material se skladišči proč od stanovanjskih območij ter se v sušnem in vetrovnem vremenu vlaži in prekriva. Prometne površine na gradbišču, javne prometne površine in vozila pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine se redno čistijo.
(2) Dokončana območja gradnje se sproti rekultivirajo.
(1) Uporabljajo se manj hrupni delovni stroji in motorna vozila. Najhrupnejši stroji naj obratujejo pri najnižjem možnem številu vrtljajev.
(2) Hrupna dela se opravljajo podnevi med delovnim tednom med 6. in 18. uro.
(3) Kadar je treba na najbolj izpostavljenih mestih v bližini stanovanjskih objektov postaviti začasne protihrupne ograje, morajo te zaslanjati neposredne poti med viri hrupa in izpostavljenimi mesti. Vrsto in način postavitve protihrupne ograje določi strokovnjak za varstvo pred čezmernim hrupom na podlagi izmerjenih prekoračitev hrupa po začetku izvajanja del. Transportne poti naj se kar najbolj izogibajo stanovanjskim stavbam in drugim stavbam z varovanimi prostori.
(1) Z inertnim materialom, ki nastane zaradi odstranitve objektov in infrastrukture, ter z ostanki gradbenega materiala se ravna v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Nevarni odpadki, mednje spadata tudi zemljina, onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi, se predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira.
(2) Zeleni odrez se ločeno odpelje na odlagališče komunalnih odpadkov ali v organizirane zbirne centre.
(3) Odpadna embalaža se na gradbišču zbira ločeno po vrstah materiala, zagotovi se njen odvoz na najbližje odlagališče komunalnih odpadkov ali v zbirni center.
(4) Odpadne vode pri izvajanju tlačnega preizkusa se po opravljenem tlačnem preizkusu filtrirajo in odvajajo v okolico. Odpadna olja in kondenzat filtrskih separatorjev, ki nastajajo med obratovanjem plinovoda R51C, se oddajo pooblaščenemu zbiralcu odpadnih olj.
Varstvo pred požarom mora biti opredeljeno v projektni dokumentaciji v skladu s predpisi s področja graditve in požarne varnosti.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, se lahko izvedejo po naslednjih etapah:
– posamezni deli trase plinovoda z vsemi pripadajočimi ureditvami ob trasi plinovoda;
– MRP Kozarje Z;
– BS1 Ljubljana Rudnik;
– SOČP–R51C Dobrunje;
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobrega, odstranitve oziroma začasne prestavitve drugih objektov ter ureditve, ki so potrebne za uresničitev načrtovanih prostorskih ureditev;
– drugi ukrepi in ureditve;
– dopolnitev ustreznih okoljevarstvenih ukrepov v skladu z ugotovitvami monitoringa.
(2) Ureditve se lahko izvedejo posamezno ali sočasno, biti pa morajo sklenjene funkcionalne celote.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(1) Investitor zagotovi celostni načrt za izvajanje monitoringa med gradnjo in obratovanjem plinovoda R51C, kot je določeno v okoljskem poročilu. Zavezanec za izvedbo monitoringa med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec plinovoda.
(2) Med gradnjo se zagotovijo naslednji monitoringi:
– monitoring geoloških in geomorfoloških naravnih vrednot;
– monitoring stanja na gradbišču glede negativnih vplivov na tla in podzemno vodo;
– monitoring del v neposredni bližini vodotokov ter na vodovarstvenih (hidrogeološki nadzor) in poplavnih območjih (hidrotehnični nadzor);
– monitoring območij ohranjanja narave;
– monitoring s področja ohranjanja kulturne dediščine;
– monitoring del na kmetijskih zemljiščih;
– monitoring del v gozdovih;
– monitoring emisij snovi v zrak;
– monitoring hrupa;
– monitoring gradbenih odpadkov.
(3) Med obratovanjem se zagotovijo naslednji monitoringi:
– monitoring del v bližini vodotokov, na vodovarstvenih (hidrogeološki nadzor) in poplavnih območjih (hidrotehnični nadzor) pri rednih in izrednih vzdrževalnih delih;
– monitoring območij ohranjanja narave;
– monitoring sanacijskih zasaditev;
– monitoring kakovosti sanacije kmetijskih zemljišč;
– monitoring oddajanja nevarnih odpadkov (nastalih pri čiščenju plinovoda);
– monitoring posedkov – geotehnični in geodetski monitoring (širše območje Peruzzijeve ceste).
(4) Pri odmikih od dovoljenih vrednosti med gradnjo ali obratovanjem plinovoda R51C se zagotovijo naslednji dodatni zaščitni ukrepi:
– dodatne prostorske, gradbene in tehnične rešitve;
– dodatne krajinsko-arhitekturne ureditve;
– sanacije poškodb;
– spremembe rabe prostora ali objektov;
– drugi ukrepi v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje varstva okolja (omilitveni ukrepi).
(5) Pri določitvi točk in vsebine monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kadar je to mogoče, se spremljanje in nadzor prilagodita ter uskladita z drugimi obstoječimi ali predvidenimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanja kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi najmanj toliko točk nadzora, da se o stanju sestavin okolja pridobi utemeljena informacija. Točke monitoringa morajo omogočati stalno pridobivanje podatkov. Ugotovitve monitoringa so javne, investitor pa zagotovi dostopnost podatkov.
(1) Gradbiščni prostori in začasna odlagališča presežka materiala, ki se ne uporabijo za neposredno zasipanje plinovoda v jarku, se uredijo v delovnem pasu na območju državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih zunaj območij kulturne dediščine in čim dlje od vodotokov. Gradbišče se zavaruje pred poplavljanjem in erozijo tal tako, da se zagotovita varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.
(2) Pri gradnji nastali presežek materiala zaradi zemeljskega izkopa, ki ga ni mogoče uporabiti za zasip jarka plinovoda, se razgrne v delovnem pasu na območju odstranjene rodovitne zemlje, morebitni preostanek pa odloži v skladu s predpisi, ki urejajo odlaganje odpadkov, na urejena odlagališča. Razgrnitev izkopnega materiala na poplavno ogroženih območjih se izvede v skladu z določili šestega odstavka 39. člena te uredbe.
(3) Za prevozne poti do gradbišč se uporabljajo obstoječe državne in občinske ceste ter gozdne prometnice. Prevozne poti do gradbišč se določijo tako, da kar najbolj potekajo zunaj stanovanjskih naselij.
(4) Za morebitno nesrečo z onesnaževali na območju gradnje se izdela poslovnik za takojšnje ukrepanje, s katerim se določijo pravočasni intervencijski posegi za preprečitev onesnaženja tal in voda oziroma njihovo sanacijo. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriva, olja in maziva ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke.
(5) Na gradbišču se brez nadzora ne sme uporabljati material, ki vsebuje škodljive snovi.
(6) Po gradnji se vse površine sanirajo do enakega stanja in kakovosti kot pred gradbenim posegom.
(1) Poleg vseh obveznosti, navedenih v 47. in 48. členu, so obveznosti investitorja tudi:
– pred začetkom del pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobrega, da se evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi na območju objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove;
– vsaj šest mesecev pred začetkom del obvestiti Elektro Ljubljana, d. d. kot investitorja podzemnega dela daljnovoda 2 × 110 kV RTP Polje–RTP Vič, da se zagotovi možnost hkratne gradnje;
– ob začetku izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za plinovod je treba od upravljavca avtocestnega omrežja obvezno pridobiti in upoštevati podatke o zadnjem stanju načrtovane širitve avtoceste, če ta še ni bila izvedena;
– pravočasno seznaniti in obvestiti prebivalstvo o začetku in načinu izvajanja gradbenih del in morebitnih omejitvah prometa in oskrbe s komunalno infrastrukturo;
– seznaniti prebivalstvo ob plinovodu s pravili in postopki, ki jih je treba upoštevati med gradnjo in obratovanjem;
– ustrezno zaščititi objekte in naprave med gradnjo, po končani gradnji pa odpraviti morebitne poškodbe na njih;
– zagotavljati nemoteno komunalno, energetsko in elektronsko komunikacijsko oskrbo objektov;
– zagotoviti ali nadomestiti dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč;
– narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se med gradnjo uporabljajo za prevozne poti na gradbišča, poškodbe pa po gradnji odpraviti in ceste vrniti v stanje in kakovost kot pred gradbenim posegom;
– pred začetkom del zagotoviti prevzem gradbenih in drugih odpadkov ali njihov prevoz ter njihovo predelavo in odstranjevanje.
(2) Investitor pripravi ustrezne razmejitve, izroči potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem in zagotovi prevzem vseh gozdnih zemljišč in gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobrega, ki jih v skladu s predpisi o javni infrastrukturi investitor plinovoda ne prevzame v upravljanje.
(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, geoloških, hidroloških, hidrotehničnih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo z oblikovalskega, energetsko-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika primernejše tehnične rešitve, ki upoštevajo zadnje stanje tehnike in omogočajo gospodarnejšo rabo prostora.
(2) Dopustna odstopanja pri poteku trase plinovoda R51C in širini delovnega pasu so do meje območja državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe. Začasne dostopne poti in začasne prestavitve objektov se lahko v dogovoru z lastniki zemljišč prilagodijo stanju na terenu. Objekti, ki so predvideni za odstranitev, se lahko tudi prestavijo, če je to tehnično in prostorsko mogoče.
(3) Med gradnjo je dopustno izvesti dodatne zaščitne gradbenotehnične in hidrotehnične ukrepe ter ureditve gospodarske javne infrastrukture, če se izkaže, da je to potrebno.
(4) Gradbenotehnični podporni ukrepi, hidrotehnični ukrepi in ureditev gospodarske javne infrastrukture, ki so predpisani s tem državnim prostorskim načrtom, se ne izvedejo, če je z naknadnimi tehničnimi rešitvami dokazano, da niso potrebni.
(5) Pri izvajanju državnega prostorskega načrta so dovoljena odstopanja glede tlorisnih dimenzij objektov in višine objektov ter višinskih kot objektov. Odstopanje pri tlorisnih gabaritih je + / – 15 %, pri višini objektov pa + / –10 %. Vse ureditve MRP Kozarje Z in BS1 Ljubljana Rudnik, razen sistema katodne zaščite, se izvedejo na območju izključne rabe iz drugega odstavka 4. člena te uredbe. Vse ureditve SOČP–R51C se izvedejo na območju MRP Dobrunje. Lokacijsko se lahko nadzemni plinovodni objekti, razen MRP Kozarje Z, BS1 Ljubljana Rudnik in SOČP–R51C, prestavijo vzdolž trase plinovoda R51C.
(6) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjih odstavkov tega člena ne smejo spreminjati načrtovane podobe območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v pristojnosti katerih posegajo.
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.
XII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
(dopustni posegi in dejavnosti do začetka gradnje prostorskih ureditev)
(1) Do začetka gradnje prostorskih ureditev iz 3. člena te uredbe so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustni izvajanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobrega, izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih objektov, pri čemer se njihova namembnost ne spreminja, zunanja ureditev dvorišč in dostopnih poti ter vse druge dejavnosti, ki jih je mogoče izvajati v skladu z merili in pogoji iz te uredbe.
(2) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni, če se zaradi njih ne poslabšajo razmere za ureditve iz državnega prostorskega načrta. Z njimi mora soglašati upravljavec prenosnega plinovodnega omrežja.
(občinski in državni prostorski akti)
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M3/1 Kalce–Vodice (Uradni list RS, št. 17/15) na zemljišču s parc. št. 2172/35, k. o. Šujica (1982), in na zemljiščih s parc. št. 1582/1, 1583/1, 1585/1, 1585/3, 1589, 1596/13, 3080/11, 3096/3, vse k. o. Dobrova (1994).
(2) Z dnem uveljavitve te uredbe se za območje izključne rabe iz drugega odstavka 4. člena te uredbe šteje, da sta v celoti spremenjena naslednja občinska prostorska akta:
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 – DPN, 22/11 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 53/12 – obv. razl., 9/13, 23/13 – popr., 72/13 – DPN, 71/14 – popr., 92/14 – DPN, 17/15 – DPN, 50/15 – DPN, 88/15 – DPN, 95/15 in 42/18);
– Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 63/13, 56/14, 37/15 – obv. razl., 17/18 – obv. razl. in 73/18).
(3) Z dnem uveljavitve te uredbe se za območje omejene in občasne rabe iz tretjega odstavka 4. člena te uredbe šteje, da so spremenjene naslednje določbe prostorskih aktov:
– 12. člen, 95. člen in priloga 4 Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 – DPN, 22/11 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 53/12 – obv. razl., 9/13, 23/13 – popr., 72/13 – DPN, 71/14 – popr., 92/14 – DPN, 17/15 – DPN, 50/15 – DPN, 88/15 – DPN, 95/15 in 42/18);
– Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 63/13, 56/14, 37/15 – obv. razl., 17/18 – obv. razl. in 73/18), razen 50. člena, ki določa vrste namenske rabe prostora;
– 41. in 73. člen Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 56/15).
(4) Z dnem uveljavitve te uredbe se za območje omejene in občasne rabe iz 4. člena te uredbe na zemljiščih iz 17. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji prostorski akti:
| – | Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena za bencinski servis na počivališču Barje (Uradni list RS, št. 101/09 in 78/10); |
| – | Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja VP1/2 Rudnik (Uradni list RS, št. 94/02, 57/10 in 78/10); |
| – | Odlok o lokacijskem načrtu za Litijsko cesto med Pesarsko cesto v Štepanjskem naselju in Cesto II. grupe odredov v Dobrunjah – MT6/2 in MT9/1 ter za podaljšek Chengdujske ceste med Litijsko cesto in Trpinčevo ulico – MT6/3 (Uradni list RS, št. 79/99, 78/10 in 88/15); |
| – | Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 1 AC-pentlja – del in 279 Tržaška (Trg MDB–Dolgi most) – del (Uradni list RS, št. 71/18); |
| – | Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 147 – območje ob vzhodni obvoznici in Litijski cesti (Uradni list RS, št. 69/19). |
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-44/2019
Ljubljana, dne 19. decembra 2019
EVA 2019-2550-0006
Vlada Republike Slovenije
