Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 – ZUJFin 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) ter 107. člena Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 2/17 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Cerknica na 10. redni seji dne 12. 12. 2019 sprejel
o proračunu Občine Cerknica za leto 2020
S tem odlokom se za Občino Cerknica za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
| | v EUR |
A. | BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV | |
Skupina/Podskupina kontov | Proračun 2020 |
I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) | 12.278.189 |
| TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 11.040.527 |
70 | DAVČNI PRIHODKI | 9.046.027 |
| 700 Davki na dohodek in dobiček | 7.676.529 |
| 703 Davki na premoženje | 1.201.300 |
| 704 Domači davki na blago in storitve | 168.198 |
| 706 Drugi davki | 0 |
71 | NEDAVČNI PRIHODKI | 1.994.500 |
| 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja | 1.478.900 |
| 711 Takse in pristojbine | 9.000 |
| 712 Globe in druge denarne kazni | 56.100 |
| 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev | 0 |
| 714 Drugi nedavčni prihodki | 450.500 |
72 | KAPITALSKI PRIHODKI | 422.207 |
| 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev | 275.115 |
| 721 Prihodki od prodaje zalog | 3.000 |
| 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopred. dolgo. sredstev | 144.092 |
73 | PREJETE DONACIJE | 0 |
| 730 Prejete donacije iz domačih virov | 0 |
| 731 Prejete donacije iz tujine | 0 |
74 | TRANSFERNI PRIHODKI | 815.455 |
| 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij | 815.455 |
| 741 Prejeta sredstva iz držav. pror. iz sredstev proračuna EU | 0 |
II. | SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) | 12.415.624 |
40 | TEKOČI ODHODKI | 3.215.216 |
| 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim | 653.703 |
| 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost | 101.320 |
| 402 Izdatki za blago in storitve | 2.145.193 |
| 403 Plačila domačih obresti | 80.000 |
| 409 Rezerve | 235.000 |
41 | TEKOČI TRANSFERI | 5.270.658 |
| 410 Subvencije | 280.000 |
| 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom | 1.779.500 |
| 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam | 565.341 |
| 413 Drugi tekoči domači transferi | 2.645.817 |
| 414 Tekoči transferi v tujino | 0 |
42 | INVESTICIJSKI ODHODKI | 3.637.750 |
| 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev | 3.637.750 |
43 | INVESTICIJSKI TRANSFERI | 292.000 |
| 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam | 180.000 |
| 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom | 112.000 |
III. | PRORAČUNSKI PRESEŽEK/PRIMANJKLJAJ (I.-II.) | –137.435 |
B. | RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB |
IV. | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA DELEŽEV | 0 |
75 | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL | 0 |
| 750 Prejeta vračila danih posojil | 0 |
| 751 Prodaja kapitalskih deležev | 0 |
| 752 Kupnine iz naslova privatizacije | 0 |
V. | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV | 0 |
44 | DANA POSOJILA IN POV. KAPITALSKIH DELEŽEV | 0 |
| 440 Dana posojila | 0 |
| 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb | 0 |
| 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije | 0 |
VI. | PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAP. DELEŽEV | 0 |
C. | RAČUN FINANCIRANJA | |
VII. | ZADOLŽEVANJE (500) | 500.000 |
50 | ZADOLŽEVANJE | 500.000 |
| 500 Domače zadolževanje | 500.000 |
VIII. | ODPLAČILA DOLGA (550) | 530.909 |
55 | ODPLAČILA DOLGA | 530.909 |
| 550 Odplačila domačega dolga | 530.909 |
IX. | POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH | –168.344 |
X. | NETO ZADOLŽEVANJE | –30.909 |
XI. | NETO FINANCIRANJE | 137.435 |
| Ocena sredstev na računu konec leta 2019 | |
| 9009 – splošni sklad za drugo stanje 2019 – ocena | 168.344 |
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
S proračunom se zagotavljajo sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakonom izvaja Občina Cerknica.
V splošnem delu proračuna so prejemki in izdatki proračuna Občine Cerknica izkazani v bilanci prihodkov in odhodkov, v računu finančnih terjatev in naložb ter v računu financiranja.
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele:
– področja proračunske porabe
– glavne programe in podprograme
– prepisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov.
Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podkonte, določene s predpisanim enotnim kontnim načrtom.
Stanje denarnih sredstev na računu proračuna na koncu preteklega leta je sestavni del proračuna za tekoče leto.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Cerknica.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, kot odredbodajalec, oziroma od njega pooblaščena oseba.Sredstva proračuna se uporabljajo le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se prevzemajo obveznosti v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna iz tekočih transferjev se neposrednim in posrednim proračunskim uporabnikom med letom praviloma dodeljuje mesečno na podlagi zahtevkov, katerim je priložena zahtevana dokumentacija, sredstva iz naslova investicijskih transferjev pa na podlagi zahtevkov, katerim je priložena finančna dokumentacija o izvršenih investicijah. Pri tem se upošteva zapadlost uporabnikovih obveznosti in likvidnostno stanje proračuna.
Proračunski uporabniki so dolžni pri porabi proračunskih sredstev za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev upoštevati določila Zakona o javnih naročilih in Uredbe o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja.
Vsak izdatek iz proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za plačilo. Pred izplačilom iz proračuna morajo vsako izplačilo preveriti in potrditi skrbniki proračunskih postavk.
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
– prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12 in 61/17 – GZ), ki se uporablja za namene določene s tem zakonom,
– okoljske dajatve, ki so na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, predpisane zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami in zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, ki so infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne gospodarske javne službe varstva okolja in se lahko porabijo le za:
gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja odpadkov,
– prejete donacije, ki se porabijo za namene, za katere so bile pridobljene,
– prihodki od pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest, ki se namenijo za vzdrževanje gozdnih cest,
– komunalni prispevek, ki se namenja za gradnjo infrastrukture,
– sredstva iz državnega proračuna za investicije in sredstva iz proračuna EU, ki se uporabijo za namene, določene v pogodbi z RS ali EU,
– drugi prihodki, če je tako določeno z zakonom (turistična taksa, kupnina od prodaje premoženja in najemnina od oddaje premoženja in drugo).
Če so namenski prejemki vplačani v proračun v nižjem obsegu, kot so izkazani v proračunu, lahko proračunski uporabnik prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih sredstev. Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, se prenesejo v proračun za tekoče leto.
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, sprememba proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe občinskega finančnega načrta med proračunskimi uporabniki in področji proračunske porabe ter med glavnimi programi odloča župan, če nastanejo utemeljeni razlogi; če je na določenih postavkah manjša realizacija, na drugih pa potreba po dodatnih sredstvih ali če to narekuje dinamika izvajanja investicij. Župan odloča o prerazporeditvi pravic tudi v načrtu razvojnih programov.
Med izvrševanjem proračuna Občine Cerknica, finančna služba lahko odpre nov konto ali poveča obseg sredstev na kontu za izdatke oziroma odpre novo proračunsko postavko v skladu s programsko klasifikacijo, če pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti prejemnika proračunskih sredstev ali načina izvedbe projekta.
Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna obvesti občinski svet, zaključnim računom pa poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu in njegovi realizaciji.
(največji dovoljen obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabniki lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za investicijske odhodke in investicijske transfere za celotno vrednost večletnega projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj že načrtovane pravice porabe na postavki proračuna za tekoče leto in s tem lahko prevzame obveznosti, ki bodo zapadle v plačilu v prihodnjih letih.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika za investicijske odhodke in investicijske transfere (podskupini kontov 420 in 430), ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih ne sme presegati 80 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1. v letu 2020 70 % navedenih pravic porabe in
2. v prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere (skupini kontov 40 in 41), ki bodo zapadle v plačilo v letu 2020 ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide, oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobave elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev.
Prevzeti obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega proračunskega uporabnika in v načrtu razvojnih programov.
(načrt razvojnih programov)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte iz načrta razvojnih programov prične s postopkom prevzemanja obveznosti za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na postavkah sprejetih proračunov.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. Ne glede na določilo prve alineje tega člena, lahko v primeru, ko gre za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov, ter zaradi drugih utemeljenih razlogov, nove projekte v načrt razvojnih programov uvrsti s sklepom župan.
Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se lahko uvrstijo v načrt razvojnih programov tudi po uveljavitvi proračuna na podlagi sklepa župana.
Župan je pooblaščen, da v postopkih priprave dokumentacije za investicijske projekte, tudi za potrebe prijav na objavljene razpise za sofinanciranje, s sklepom potrjuje dokumente identifikacije investicijskega projekta (DIIP).
(splošna proračunska rezervacija)
V proračunu se, na podlagi 42. člena Zakona o javnih financah, del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu izkazuje kot posebna proračunska postavka. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso bila zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske postavke splošne proračunske rezervacije se določijo v proračunu v obsegu, ki ne sme biti višji od 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Splošna proračunska rezervacija se oblikuje v višini 230.000 EUR.
Proračunski sklad je oblikovan na podlagi 49. člena Zakona o javnih financah. Sredstva iz rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč. V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna. V rezervni sklad se v letu 2020 izločijo sredstva v višini 5.000 EUR.
O porabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine 30.000 EUR odloča župan, na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave. Župan o uporabi sredstev proračunske rezerve s pisnimi poročili obvešča občinski svet. V primeru uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega zgoraj navedeni znesek, odloča občinski svet na predlog župana.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA OBČINE
(odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje dolga)
V skladu s 77. členom Zakona o javnih financah, župan lahko na prošnjo dolžnika ob primernem zavarovanju in obrestovanju odloži plačilo, dovoli obročno plačilo dolga ali spremeni dinamiko plačilo dolga, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti za plačilo dolga dolžnika, od katerega sicer ne bi bilo mogoče izterjati celotnega dolga. Župan lahko zahteva takojšnje plačilo celotnega dolga, katerega plačilo je odloženo, če eden izmed obrokov ni pravočasno plačan.
Župan lahko odpiše ali delno odpiše plačilo dolga do višine 9.000,00 EUR, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati ali v primeru zastaranja terjatve.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
(zadolževanje, vračilo občinskega dolga, upravljanje s prostimi denarnimi sredstvi)
Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2020 lahko zadolži do višine 500.000 EUR za investicije predvidene v občinskem proračunu.
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar le do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine za sredstva sofinanciranja investicij iz proračuna Evropske unije – zanje se občina lahko likvidnostno zadolži največ do višine odobrenih sredstev.
Občina lahko s črpanjem posojil pridobiva sredstva, potrebna za vračilo občinskega dolga pred njegovo dospelostjo, če se s tem zmanjšajo stroški občinskega dolga ali izboljša struktura dolga na način, da se zniža izpostavljenost makroekonomskim in tržnim tveganjem. S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan.
(obseg zadolževanja posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje)
Posredni proračunski uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko zadolžijo in izdajajo poroštva s soglasjem občine pod pogoji, ki jih določi Občinski svet in če imajo te pravne osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz ne proračunskih virov.
Posredni proračunski uporabniki in javna podjetja v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko v letu 2020 zadolžijo do skupne višine 1.200.000 EUR. O zadolžitvi posameznega proračunskega uporabnika, ki se ne šteje na največji možni obseg zadolževanja občine, lahko odloča župan. V primeru, ko se znesek zadolžitve šteje v najvišji možen obseg zadolžitve občine, o zadolžitvi odloča občinski svet.
V letu 2020 pravne osebe, v katerih ima občina prevladujoč vpliv ne smejo izdajati poroštev.
6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(začasno zadrževanje izvrševanja proračuna)
Če se med proračunskim letom povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna, lahko župan, skladno s 40. členom ZJF, za največ 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov. Sredstva proračuna se prednostno zagotavljajo za namene, ki so določeni z zakoni oziroma občinskimi odloki in še omogočajo minimalni obseg delovanja uporabnikov.
(začasno financiranje v letu 2021)
V obdobju začasnega financiranja Občine Cerknica v letu 2021, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2020 dalje.
Št. 410-0059/2019
Cerknica, dne 12. decembra 2019
