Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617 13/18) in 15. člena Statuta Občine Horjul (Uradni list RS, št. 63/10, 105/10, 100/11, 80/13) je Občinski svet Občine Horjul na 9. redni seji dne 18. 12. 2019 sprejel
o proračunu Občine Horjul za leto 2020
S tem odlokom se za Občino Horjul za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
II. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
2. člen
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
(1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
(2) Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
KONTO | OPIS | SPREJETI PRORAČUN 2020 (v EUR) |
| | A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV | |
| I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) | 2.505.585 |
| | TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 2.321.249 |
70 | | DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) | 2.002.249 |
700 | | DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK | 1.858.549 |
703 | | DAVKI NA PREMOŽENJE | 119.400 |
704 | | DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE | 24.300 |
706 | | DRUGI DAVKI | 0 |
71 | | NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) | 319.000 |
710 | | UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA | 123.000 |
711 | | TAKSE IN PRISTOJBINE | 2.000 |
712 | | GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI | 12.000 |
713 | | PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV | 40.000 |
714 | | DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI | 142.000 |
72 | | KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) | 17.836 |
720 | | PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV | 0 |
721 | | PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG | 0 |
722 | | PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV | 17.836 |
73 | | PREJETE DONACIJE (730+731) | 0 |
730 | | PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV | 0 |
731 | | PREJETE DONACIJE IZ TUJINE | 0 |
74 | | TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) | 166.500 |
740 | | TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ | 88.500 |
741 | | PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE | 78.000 |
78 | | PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) | 0 |
786 | | OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE | 0 |
787 | | PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ | 0 |
II. | | SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) | 5.420.585 |
40 | | TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) | 1.377.816 |
400 | | PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM | 259.900 |
401 | | PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST | 40.816 |
402 | | IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE | 1.047.100 |
403 | | PLAČILA DOMAČIH OBRESTI | 0 |
409 | | REZERVE | 30.000 |
41 | | TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) | 1.087.210 |
410 | | SUBVENCIJE | 55.000 |
411 | | TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM | 801.500 |
412 | | TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM | 58.510 |
413 | | DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI | 172.200 |
414 | | TEKOČI TRANSFERI V TUJINO | 0 |
42 | | INVESTICIJSKI ODHODKI (420) | 2.886.084 |
420 | | NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV | 2.886.084 |
43 | | INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) | 69.475 |
431 | | INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ. OSEBAM | 57.100 |
432 | | INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM | 12.375 |
| III. | PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) | –2.915.000 |
| | B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB | |
75 | IV. | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) | 0 |
750 | | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL | 0 |
751 | | PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV | 0 |
752 | | KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE | 0 |
44 | V. | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) | 0 |
440 | | DANA POSOJILA | 0 |
441 | | POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB | 0 |
| VI. | PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) | 0 |
| | C. RAČUN FINANCIRANJA | |
50 | VII. | ZADOLŽEVANJE (500) | 0 |
500 | | DOMAČE ZADOLŽEVANJE | 0 |
55 | VIII. | ODPLAČILA DOLGA (550) | 0 |
550 | | ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA | 0 |
| IX. | POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) – (II.+V.+VIII.) | –2.915.000 |
| X. | NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) | 0 |
| XI. | NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) | 2.915.000 |
(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrt neposrednega uporabnika, ki je razdeljen na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
(4) Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na oglasni deski Občine Horjul.
(5) Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
III. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
(1) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
(2) Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter tega odloka.
(3) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.
(4) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan Občine Horjul. Odredbodajalec proračuna je župan, ki lahko pismeno pooblasti tudi druge osebe.
Župan je pooblaščen, da:
– odloča o uporabi tekočih likvidnostnih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti;
– samostojno razpolaga s proračunskimi sredstvi.
(5) Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti tekoče letno usklajen z veljavnim proračunom.
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
– prihodki od požarne takse, ki se namenijo za investicije v zagotavljanje protipožarne varnosti,
– prihodki zbrani s plačili komunalnih prispevkov, ki se uporabijo za gradnjo infrastrukture v občini,
– prihodki iz naslova okoljske dajatve za obremenjevanje voda, ki se namenijo za izgradnjo kanalizacijske infrastrukture v občini,
– prihodki iz naslova takse za vzdrževanje gozdnih cest, ki se namenijo vzdrževanju gozdnih cest v občini,
– prejemki iz državnega proračuna in drugih virov za določene namene.
(prerazporejanje pravic porabe)
(1) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja.
(2) O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe in med konti v okviru proračunske postavke v posebnem delu proračuna samostojno in brez omejitev odloča župan.
(3) Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom pisno poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2020 in njegovi realizaciji. Polletno poročilo župan predstavi na prvi seji občinskega sveta, ki sledi roku za predložitev poročila.
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
(1) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
(2) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 50 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1. v letu 2021 40 % navedenih pravic porabe in
2. v ostalih prihodnjih letih 10 % navedenih pravic porabe.
(3) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe vseh tekočih odhodkov in transferov v sprejetem proračunu.
(4) Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, kuriv, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednega uporabnika ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev.
(5) Prevzete obveznosti iz tretjega in drugega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
(spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov)
(1) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov.
(2) Spremembe veljavnega načrta razvojih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojih programov in druge spremembe projektov.
(3) Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojih programov je dopustna v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi sredstvi.
(4) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka, o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča župan. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 %, mora predhodno potrditi občinski svet.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko župan uvrsti projekt v veljavni NRP oziroma spremeni vrednost projekta nad 20 % izhodiščne vrednosti, kadar gre za:
1. uvrstitev novega projekta z vrednostjo do 200.000 EUR,
2. spremembo vrednosti projekta do 100.000 EUR
3. namenska sredstva opredeljena v 4. členu tega odloka.
Sredstva se zagotovijo s prerazporeditvijo iz ostalih projektov.
(6) Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega leta v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
(7) Investicijske programe, novelacije investicijskih programov in predinvesticijske zasnove sprejema Občinski svet Občine Horjul. Dokument identifikacije investicijskih projektov in ostalo dokumentacijo pa sprejema župan.
(1) Proračunski sklad je:
– podračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF.
(2) Proračunska rezerva se v letu 2020 oblikuje v višini 30.000 €.
(3) Na predlog občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene in drugega odstavka 49. člena ZJF neomejeno župan in o tem s pisnim poročilom pri zaključnem računu obvesti občinski svet.
(4) Sredstva tekoče proračunske rezerve se dodeljujejo za naloge, ki so neodložljive in za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva in ki po svoji vsebini sodijo v javno porabo na ravni občine in za naloge, za katere se med letom izkaže, da v proračunu zanje niso bila zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. O porabi sredstev neomejeno odloča župan. Porabo opredeli s sklepi o prerazporeditvi sredstev na ustrezno proračunsko postavko. V primeru, da v proračunu za določen namen ni odprte proračunske postavke, lahko župan sam s sklepom odpre in uvrsti tudi novo proračunsko postavko.
IV. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA
9. člen
(1) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2020 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer do skupne višine 500 EUR.
(2) Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh EUR, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
V. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
10. člen
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)
Za proračun leta 2020 zadolževanje ni predvideno.
(obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij ter obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje)
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina, ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. O soglasju odloča občinski svet.
(obseg zadolževanja javnih podjetij združenih v Javni Holding Ljubljana d.o.o.)
Javna podjetja, ki delujejo v okviru Javnega holdinga Ljubljana, d.o.o., se v letu 2020 lahko zadolžijo do skupne višine, ki odpade, glede na delež lastništva, na Občino Horjul največ za 566.740 EUR, in sicer
Dolgoročno zadolžitev v skupni višini do 98.040,00 EUR za družbo:
– Energetika Ljubljana do višine 29.240,00 EUR;
– LPP do višine 25.800,00 EUR;
– VOKA SNAGA do višine 43.000,00 EUR.
Kratkoročno zadolžitev v skupni višini do 468.700,00 EUR za družbo:
– LPP do višine 64.500,00 EUR;
– Energetika Ljubljana do višine 301.000,00 EUR;
– VOKA SNAGA do višine 103.200,00 EUR.
(2) Sredstva za servisiranje vseh dolgov se zagotovijo iz neproračunskih virov. Soglasje o zadolžitvi daje Svet ustanoviteljev JHL, d.o.o.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(začasno financiranje v letu 2021)
V obdobju začasnega financiranja Občine Horjul v letu 2021, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep župana o določitvi začasnega financiranja.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za proračunsko leto 2020.
Št. 410-0004/2019-3
Horjul, dne 18. decembra 2019
