Na podlagi 284. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 3., 7. 32. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40; v nadaljevanju ZGJS), 11., 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljevanju ZJZP), 9., 11., 12. in 13. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Idrija (Uradni list RS, št. 18/15, 10/16, 26/17 in 33/18), Odloka o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo na območju Občine Idrija (Uradni list RS, št. 70/17, s spremembami) ter na podlagi 15. člena in 23. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 75/10 – uradno prečiščeno besedilo, 107/13, 13/19) je Občinski svet Občine Idrija na 10. seji dne 18. 12. 2019 sprejel
o podelitvi koncesije za izvajanje izbirne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo na zaključenem območju mesta Idrija
(1) Ta odlok je koncesijski akt za sklenitev javno zasebnega partnerstva za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo na zaključenem območju mesta Idrija.
(2) Odlok se sprejema na podlagi predhodnega postopka in vloge promotorja, podane skladno s 34. členom ZJZP.
(3) Ta odlok določa:
a. predmet gospodarske javne službe;
b. območje izvajanja gospodarske javne službe;
c. vrsto in obseg pravic izvajanja dejavnosti;
d. splošne pogoje za izvajanje gospodarske javne službe;
e. splošne pogoje za uporabo storitve gospodarske javne službe;
f. uporabnike ter razmerja do uporabnikov;
g. vire financiranja gospodarske javne službe;
h. način plačila koncesionarja;
i. postopek izbire koncesionarja;
j. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar;
k. javna pooblastila koncesionarju;
l. nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe;
m. prenehanje koncesijskega razmerja;
n. druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje gospodarske javne službe.
(Opredelitev ključnih pojmov)
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
a. »javni partner« oziroma »koncedent« je samoupravna lokalna skupnost (Občina Idrija), ki v razmerju javno-zasebnega partnerstva v okviru svoje stvarne in krajevne pristojnosti sklene razmerje javno-zasebnega partnerstva, v katerem tudi podeli pravico in obveznost izvajati dejavnost gospodarske javne službe, ki je opredeljena v nadaljevanju odloka;
b. »zasebni partner« oziroma »izvajalec javno-zasebnega partnerstva« oziroma »koncesionar« je ena ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki sklene razmerje javno-zasebnega partnerstva, v katerem tudi pridobi pravico in obveznost izvajati dejavnost gospodarske javne službe, ki je opredeljena v nadaljevanju odloka;
c. »razmerje javno-zasebnega partnerstva« je razmerje med javnim in zasebnim partnerjem v zvezi z javno-zasebnim partnerstvom; razmerje javno-zasebnega partnerstva se izvaja v skladu s 4. členom odloka;
d. »javni interes« je z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom določena splošna korist, ki se ugotovi v skladu s 3. členom odloka;
e. »koncesijsko razmerje« je dvostransko pravno razmerje med samoupravno lokalno skupnostjo kot koncedentom in pravno ali fizično osebo kot koncesionarjem, v katerem koncedent podeli koncesionarju pravico izvajati dejavnost v javnem interesu, ki se nanaša na 5. člen odloka;
f. »uporabnik« je pravna ali fizična oseba, ki iz omrežja, ki je predmet odloka, odjema energijo.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot jih določajo predpisi, ki urejajo energetsko dejavnost.
(1) Javni interes za izvajanje gospodarske javne službe in izvedbo potrebnih investicij izhaja iz potrebe po zagotavljanju ustrezne infrastrukture za izvajanje ogrevanja. Z izvajanjem gospodarske javne službe se spodbuja uporaba obnovljivih virov energije, prispeva se k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in s tem k zmanjševanju učinkov tople grede ter k zmanjševanju emisij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida in prahu iz kurilnih naprav. Javni interes se tako kaže predvsem v zagotavljanju trajnega, neprekinjenega in kvalitetnega izvajanja ogrevanja, enakopravno dostopnega vsem uporabnikom.
(2) Prav tako se javni interes ugotavlja na podlagi okoliščine, da trenutni sistem daljinskega ogrevanja na zaključenem območju Občine Idrija, opredeljenem v 6. členu tega odloka, ne dosega pogojev visoko-učinkovitega sistema daljinskega ogrevanja glede na merila Agencije za energijo Republike Slovenije in veljavne energetske zakonodaje. Ker regionalno in lokacijsko zastavljeni cilji sledijo državni energetski politiki, ki skladno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije, določa doseganje skupno 25 % delež obnovljivih virov energije v končni bruto porabi do leta 2020 ter ker je investicija skladna z usmeritvijo koncedenta, ta ugotavlja obstoj javnega interesa za izvedbo projekta oziroma sklenitev javno-zasebnega partnerstva.
II. PREDMET IN OBMOČJE IZVAJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
(Organizacijska zasnova javno-zasebnega partnerstva)
Javno-zasebno partnerstvo se izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva.
(predmet gospodarske javne službe)
(1) Predmet izvajanja gospodarske javne službe po tem odloku je izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo.
(2) Gospodarska javna služba obsega naslednje storitve:
a. zanesljivo, varno in učinkovito distribucijo toplotne energije do uporabnikov;
b. izgradnjo, upravljanje, obratovanje in razvoj distribucijskega omrežja in kotlovnice;
c. priključevanje uporabnikov na distribucijsko omrežje;
d. zagotavljanje prihrankov uporabnikov, priključenih na distribucijsko omrežje.
(3) Naloge iz točke a) prejšnjega odstavka obsegajo distribucijo toplote, upravljanje, razvoj in vzdrževanje distribucijskega omrežja in kotlovnice, razvoj oskrbe z daljinsko toploto, odgovornost za varnost in zanesljivost funkcioniranja distribucijskega omrežja in kotlovnice, izvajanje potrebnih meritev ter preizkusov delovanja distribucijskega omrežja in kotlovnice.
(4) Naloga iz točke b) drugega odstavka tega člena obsega izgradnjo vseh elementov distribucijskega omrežja in kotlovnice, ki so potrebni za možnost prenosa toplote do uporabniških naprav.
(5) Naloga iz točke c) drugega odstavka tega člena obsega obratovanje in s tem povezano zagotavljanje in prodajo toplote uporabniku, skladno s tarifnim sistemom, določenim na podlagi veljavne zakonodaje na energetskem področju.
(6) Naloga iz točke d) drugega odstavka tega člena obsega obvezno izvajanje storitev zagotavljanja prihrankov v objektih, priključenih na distribucijsko omrežje, s ciljem nižje rabe energije v objektih.
(7) Izvajalec gospodarske javne službe mora poleg nalog iz drugega odstavka tega člena izvajati tudi vse druge naloge in dejavnosti, ki so z javno službo neločljivo povezane in ki jih določi pristojna strokovna služba občinske uprave.
(8) Koncesionar mora kot sestavni del javne službe opravljati tudi naloge v zvezi z obveščanjem uporabnikov, vodenjem evidenc in obveščanjem župana, ter druge naloge kot to določa veljavna zakonodaja in odlok.
(9) Koncesionar lahko opravlja tudi druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti, skladno z veljavno zakonodajo na področju preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti in predpisi, izdanimi za njegovo izvrševanje. Pri tem mora evidentirati gospodarsko javno službo po tem odloku kot ločeno dejavnost, ki jo opravlja na podlagi posebne oziroma izključne pravice v smislu tega odloka.
(1) Območje izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo obsega zaključeno območje mesta Idrija, kjer je oziroma bo omogočeno ogrevanje iz sledečih ogrevalnih virov:
– Kotlovnica v objektu Lapajnetova 48, Idrija,
– Kotlovnica v objektu Prelovčeva 1A, Idrija in
– Kotlovnica v objektu Prelovčeva ulica 2, Idrija.
(2) Koncedent lahko s sklepom občinskega sveta razširi obseg območja izvajanja koncesije iz predhodnega odstavka.
III. ČAS TRAJANJA KONCESIJE
(1) Začetek in čas trajanja koncesije se opredelita v koncesijski pogodbi, pri čemer čas trajanja koncesije ne sme biti daljši od 20 let. Koncesionar je dolžan pričeti z izvajanjem koncesije v roku, določenem v koncesijski pogodbi.
(2) Po preteku časa trajanja koncesije se pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi, koncesija lahko podaljša za obdobje, ki se določi v koncesijski pogodbi. Koncesija se lahko po preteku časa trajanja na podlagi dodatka h koncesijski pogodbi podaljša tudi do dokončne izbire novega koncesionarja.
(3) Postopek za izbiro novega koncesionarja se mora pričeti najmanj 1 leto pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, v veljavo pa stopi najprej ob izteku tega roka.
IV. VRSTA IN OBSEG PRAVIC
Koncedent zagotavlja koncesionarju posebno oziroma izključno pravico opravljanja koncesionirane dejavnosti iz 5. člena tega odloka za čas trajanja koncesijske pogodbe, opredeljenega v 7. členu tega odloka, na območju iz 6. člena tega odloka, ter druge pravice, določene v koncesijski pogodbi, v skladu s tem odlokom.
V. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
(obveznosti koncesionarja)
(1) Koncesionar mora v okviru izvajanja koncesije zagotoviti:
a. posodobitev oziroma dogradnjo ogrevalnih virov, dograditev toplovoda, vzdrževalna dela na obstoječem distribucijskem omrežju ter vse preostale potrebne posodobitve, nadgradnje in dogradnje vseh objektov in naprav, ki so potrebni za delovanje sistema za distribucijo toplotne energije, vse z namenom vzpostavitve visoko učinkovitega energetskega sistema;
b. upravljanje, obratovanje, vzdrževanje in razvoj sistema za distribucijo toplotne energije;
c. distribucijo toplotne energije do uporabnikov;
d. izvajanje vseh nalog in dejavnosti, ki so neločljivo povezane z obvezami iz predhodnih alinej (na primer vodenje evidenc, obračunavanje storitev, odčitavanje števcev porabe toplotne energije itd.);
e. koncedentu on line dostop do CNS sistema na nivoju uporabnika, in s tem povezanih baz podatkov o rabi energentov, proizvedene toplote in elektrike, odčitke porab kalorimetrov in merilnikov električne energije. prav tako mora koncesionar koncedentu tekoče poročati vlaganjih v infrastrukturo in opremo ter posredovati podatke o rabi energentov, proizvedeni toploti, električni energiji, podatke o odvzemu na posameznih objektih in vse ostale podatke in informacije dodatno opredeljene v koncesijski pogodbi;
f. ustrezen fizični in pravni prenos vseh zbranih informacij in podatkov, opredeljenih v predhodnem odstavku, koncedentu oziroma službi pristojni za nadzor nad izvajanjem javno-zasebnega partnerstva; koncesionar mora zagotavljati prenos podatkov skladno z določenim v koncesijski pogodbi in vsakokrat na poziv koncedenta; koncedent s prenosom podatkov in informacij postane lastnik vseh zbranih in prenešenih podatkov in informacij;
g. izdelavo in redno ažuriranje in posodabljanje amortizacijskega načrta, ki mora vsebovati najmanj podatke zahtevane in opredeljene v koncesijski pogodbi in
h. izvajanje drugih obveznosti, ki so opredeljene v koncesijski pogodbi,
na način, da se zagotovijo zadostne kapacitete, funkcionalnost, varnost delovanja in ustrezna oskrba uporabnikov na območju iz 6. člena tega odloka, ter da se zagotovi uresničitev kazalnikov oziroma ciljev koncedenta.
(2) Koncesionar mora lastninsko pravico na infrastrukturi, ki jo bo zgradil v okviru obveznosti iz prvega odstavka tega člena, ob prenehanju koncesijskega razmerja prenesti neodplačno na koncedenta. Časovnica in način prenosa lastninske pravice se natančneje opredelita v koncesijski pogodbi. Infrastruktura in oprema oziroma objekti za izvajanje gospodarske javne službe morajo biti ob prenehanju koncesijskega razmerja v stanju funkcionalne sposobnosti, ki omogoča in zagotavlja popolno in nemoteno nadaljnje izvajanje dejavnosti ogrevanja.
(3) V primeru predčasnega prenehanja koncesijskega razmerja se prenos lastninske pravice na infrastrukturi, ki jo bo zgradil koncesionar, izvede skladno z določbami koncesijske pogodbe ter ob upoštevanju amortizacijskega načrta.
(4) Dejavnost, ki je predmet te koncesije, mora koncesionar opravljati nepretrgano. Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje dejavnosti le na način in iz razlogov, ki jih določajo zakon, koncesijski akt, koncesijska pogodba ali drug predpis.
(5) Koncesionar mora ves čas trajanja koncesije s skrbnostjo strokovnjaka skrbeti za to, da pridobi vsa potrebna dovoljenja, soglasja in druge akte državnih in drugih pristojnih organov. Ta dolžnost se nanaša tudi na potrebno podaljšanje ali obnovitev teh dovoljenj, soglasij in drugih aktov.
(6) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture.
(1) Koncedent se v primeru, da so nepremičnine, kjer se bodo izvajale aktivnosti za uresničitev obvez iz predhodnega člena, v lasti koncedenta, zavezuje koncesionarju podeliti ustrezne stvarnopravne pravice (na primer služnost, stavbna pravica, raba itd.) na način, da se koncesionarju omogoči nemoteno izvajanje koncesionirane dejavnosti.
(2) V kolikor podelitev pravic iz predhodnega odstavka ni mogoča v okviru koncesijske pogodbe, se koncedent zaveže s koncesionarjem skleniti ločene pogodbe za predmetni namen ob upoštevanju veljavne zakonodaje, ki ureja razpolaganje s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti.
(3) V primeru, ko so nepremičnine, kjer se bodo izvajale aktivnosti za uresničitev obvez iz predhodnega člena, v lasti tretjih oseb, bo koncesionar koncedentu nudil pomoč pri pridobivanju ustreznih pravic oziroma soglasij.
(1) Koncedent v okviru javno-zasebnega partnerstva koncesionarju podeli naslednja javna pooblastila:
a. pravico izvedbe investicije v obsegu, kot je potreben za ustrezno izvajanje koncesionirane javne gospodarske službe v skladu s tem odlokom in koncesijsko pogodbo;
b. pravico oblikovati predloge cen svojih storitev, z upoštevanjem zakonov in uredb, ki urejajo področje koncesionirane dejavnosti;
c. pravico določati sistemska obratovalna navodila;
d. pravico določati pogoje za priključitev na ogrevalni sistem.
(2) Koncedent lahko določi koncesionarju tudi druga, na predmet javno-zasebnega partnerstva tega odloka vezana javna pooblastila, ki se opredelijo v koncesijski pogodbi.
VI. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPORABNIKOV
(sistemska obratovalna navodila)
(1) Koncesionar mora v 3 mesecih po podpisu koncesijske pogodbe sprejeti in objaviti Sistemska obratovalna navodila, ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega sistema v skladu z metodologijo, ki jo določa veljavna energetska zakonodaja.
(2) Koncesionar mora pred sprejemom in objavo Sistemskih obratovalnih navodil iz predhodnega odstavka pridobiti ustrezno soglasje Agencije za energijo in koncedenta.
(3) Sistemska obratovalna navodila mora koncesionar objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije ali na drug primeren način, določen v 13. členu tega odloka.
(4) S sistemskimi obratovalnimi navodili se zlasti uredijo:
a. tehnični in drugi pogoji za varno obratovanje sistemov z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe z zemeljskim plinom;
b. način izvajanja dostopa do sistema;
c. način zagotavljanja sistemskih storitev;
d. postopki za obratovanje sistemov v kriznih stanjih;
e. pogoji za priključitev na sistem in način priključitve na sistem;
f. splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina;
g. tehnični pogoji za medsebojno priključitev in delovanje sistemov različnih operaterjev sistemov in
h. pravila za izvajanje Uredbe (ES) št. 715/2009.
(5) Prav tako se s Sistemskimi obratovalnimi navodili uredijo:
a. splošni pogoji za dobavo in odjem, ki urejajo pravice in obveznosti odjemalcev glede dobave toplote ali drugih energetskih plinov;
b. obratovanje omrežja, tehnični in drugi pogoji za varno obratovanje sistema, pogoji in način izvajanja priključitev na sistem ter druga vprašanja v zvezi z zanesljivo in kvalitetno oskrbo s toploto ali drugimi energetskimi plini in
c. tarifni sistem, ki določa način zaračunavanja dobave in tarifne elemente za dobavo toplote ali drugih energetskih plinov različnim kategorijam odjemalcem glede na moč, vrsto in karakteristiko odjema, kvaliteto in druge elemente.
(1) Koncesionar mora v okviru izvajanja koncesionirane dejavnosti zagotoviti popolno, pregledno in ažurno obveščanje uporabnikov o vseh vprašanjih, ki zadevajo izvajanje storitev gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo in pravice ter dolžnosti uporabnikov.
(2) Koncesionar mora uporabnike obveščati zlasti o:
a. možnostih priklopa;
b. cenah, vključno z morebitnimi popusti;
c. morebitnih prekinitvah oskrbe s toplotno energijo.
(3) Obveščanje mora koncesionar zagotoviti tako, da je uporabniku omogočena pridobitev podatkov brez plačila ali posredovanja osebnih podatkov, razen če je to potrebno zaradi narave storitve, ki naj jo uporabnik opravi (na primer oddaja podatkov o porabi itd.).
(priključevanje uporabnikov)
(1) Koncesionar mora na način, določen v 13. členu tega odloka, obvestiti potencialne uporabnike o možnosti priključitve na distribucijsko omrežje.
(2) Priključitev na distribucijsko omrežje se opravi na način in pod pogoji določenimi s predpisi, ki urejajo energetsko dejavnost, s tem aktom ter sistemskimi in obratovalnimi navodili.
(3) Priključitev uporabnika na omrežje lahko izvede le koncesionar.
(4) Koncesionar mora na podlagi popolne pisne vloge izdati odločbo o soglasju za priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje v roku, določenem s prepisi, ki urejajo splošni upravni postopek. Pogoji za izdajo soglasja ter za zavrnitev izdaje soglasja za priključitev so določeni v Sistemskih obratovalnih navodilih. O pritožbi zoper odločbo odloča župan.
(5) Po dokončnosti odločbe o soglasju je dolžan koncesionar priključiti uporabnika omrežja na omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili.
(6) Pred priključitvijo skleneta koncesionar in uporabnik pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev.
(7) Uporabnik nosi dejanske stroške priključitve.
(8) Določba iz predhodnega odstavka tega člena ne velja za priključitev uporabnikov oziroma objektov v lasti koncedenta. Stroške priključitve teh uporabnikov krije koncesionar.
(1) Koncesionar mora zagotoviti, da se lahko uporabniki pri njem pritožijo glede kvalitete in načina izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo. V ta namen mora koncesionar zagotoviti sistem za sprejemanje pritožb in zagotoviti njihovo hitro in učinkovito reševanje.
(2) O načinu vlaganja pritožb in njihovega reševanja mora koncesionar obveščati uporabnike na način, določen v 13. členu tega odloka.
(3) Koncesionar se mora na pritožbo uporabnika odzvati v 14 dneh po njenem prejemu, bodisi s tem, da mu pisno navede razloge, zakaj meni, da pritožba ni utemeljena, bodisi s tem, da odpravi zatrjevane pomanjkljivosti oziroma navede rok in način, kako bo te pomanjkljivosti odpravil.
(4) O prejetih pritožbah in odzivih nanje mora koncesionar poročati županu na način in v rokih, določenih v 32. členu tega odloka, pri čemer mora v poročilu navesti podatke o posamezni pritožbi, razlogih zanjo in svojem odzivu nanjo.
(5) Če uporabnik ni zadovoljen z odzivom koncesionarja na svojo pritožbo oziroma z njegovim ravnanjem glede odprave zatrjevane pomanjkljivosti pri opravljeni storitvi, lahko v 30 dneh od poteka roka za odziv koncesionarja, v kolikor se koncesionar ni odzval v predpisanem roku, ali od prejema nezadovoljivega odgovora koncesionarja, ali od ravnanja koncesionarja glede odprave pomanjkljivosti pri opravljeni storitvi, vloži na koncedenta zahtevo za naložitev ustreznega ravnanja. V zahtevi ni mogoče uveljavljati denarnih oziroma odškodninskih zahtevkov.
(6) Koncedent po opravljenem upravnem postopku z odločbo naloži koncesionarju, da odpravi ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju storitev ali mu naloži drugo ravnanje, s katerim naj koncesionar uskladi izvajanje teh storitev s tem odlokom in drugimi predpisi, če ugotovi, da je koncesionar pri opravljanju gospodarske javne službe ravnal v nasprotju s tem odlokom in drugimi predpisi.
VII. FINANCIRANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
(1) Storitve, ki predstavljajo gospodarsko javno službo oskrbe s toplotno energijo, se financirajo iz naslednjih prihodkov:
a. sredstev plačil uporabnikov za opravljene storitve (oskrbe s toplotno energijo);
b. drugih sredstev, ki jih pridobi koncesionar na podlagi posebnih predpisov (subvencije, obratovalne podpore, zagotovljen odkup električne energije itd.);
c. lastnih sredstev koncesionarja.
(2) Koncesionar mora skladno z veljavnim zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti in predpisi, izdanimi za njegovo izvrševanje, drugimi predpisi in računovodskimi standardi voditi ločeno računovodsko evidenco o sredstvih in virih sredstev ter prihodkih in odhodkih za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo.
Način določitve cenika in cene bosta koncedent in koncesionar podrobno uredila v koncesijski pogodbi ob upoštevanju veljavne zakonodaje in predpisov na področju izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo.
Koncesionar za čas trajanja te koncesijske pogodbe ni dolžan plačevati koncesijske dajatve koncedentu, ker bo zgradil ustrezno infrastrukturo z lastnimi viri.
(1) V primeru obstoja upravičenih objektivnih okoliščin se lahko opravi prilagoditev razmerij med koncedentom in koncesionarjem.
(2) Način in razloge za morebitno prilagoditev razmerij med koncesionarjem in koncedentom se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.
VIII. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA
(1) Koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe iz tega odloka izbere koncedent na podlagi javnega razpisa z uporabo postopka konkurenčnega dialoga, ob upoštevanju določb zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo oziroma zakona, ki ureja gospodarske javne službe. Pri pripravi razpisa se upoštevajo tudi določila ostalih splošnih predpisov koncedenta, ki vplivajo na izvajanje gospodarske javne službe.
(2) Javni razpis za podelitev koncesije se objavi Uradnem listu Republike Slovenije.
(vsebina javnega razpisa)
Besedilo javnega razpisa mora vsebovati najmanj:
a. predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za koncesijo;
b. ime in sedež koncedenta;
c. podatke o objavi odločitve o koncesijskem aktu;
d. predmet in območje izvajanja koncesije;
e. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za izvajanje predmeta koncesije;
f. vrste dokazil o izpolnjevanju predpisanih pogojev in usposobljenosti za izvajanje predmeta koncesije;
g. merila in postopek za izbiro najugodnejše vloge;
h. kraj in rok za prijavo na javni razpis;
i. datum, uro in kraj odpiranja vlog;
j. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izbiri;
k. druge podatke, pomembne za odločitev o izbiri izvajalca koncesije.
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
(1) Koncesionar mora za opravljanje koncesije izpolnjevati najmanj naslednje pogoje:
a. da razpolaga z ustrezno licenco za opravljanje energetske dejavnosti, ki je predmet gospodarske javne službe;
b. da je finančno, kadrovsko, poslovno in tehnično usposobljen in da razpolaga z ustreznimi finančnimi viri za izvedbo investicije;
c. ostale pogoje, opredeljene v dokumentaciji za podelitev koncesije.
(2) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, se natančneje opredelijo v dokumentaciji za podelitev koncesije, kjer so lahko poleg navedenih podani še drugi obvezni ali primerni pogoji.
(merila za izbiro koncesionarja)
(1) Merila za izbiro koncesionarja bo koncedent podrobno opredelil v dokumentaciji za podelitev koncesije.
(2) Merila se v dokumentaciji za podelitev koncesije tudi ustrezno ovrednotijo. Določi se tudi način izračuna doseženega števila točk.
(1) Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije s sklepom imenuje župan. Glede sestave komisije se uporabljajo tiste določbe zakona, ki urejajo splošni upravni postopek, ki se nanašajo na izločitev uradne osebe.
(2) Predsednik in člani komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta, ustanoviteljem, družbenikom ali delničarjem s kontrolnim deležem ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Koncedent v komisijo ne sme imenovati osebe, ki je bila zaposlena pri kandidatu ali je kako drugače delala za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo.
(3) Župan mora na predlog predsednika ali člana komisije, na zahtevo kandidata ali na lastno pobudo imenovati novega predsednika ali člana takoj, ko izve za izločitveni razlog ali če izve za okoliščine, ki izražajo dvom o objektivni presoji komisije.
(4) Strokovna komisija sodeluje v postopku izbire koncesionarja tako, da vodi konkurenčni dialog, pregleda in oceni vloge ter sestavi poročilo, kjer navede, katere vloge izpolnjujejo zahteve koncedenta, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na merila.
(1) Odpiranje vlog za izbiro koncesionarja je javno.
(2) O odpiranju vlog se vodi zapisnik. Vanj se vpišejo morebitne pripombe predstavnikov kandidatov o poteku javnega odpiranja. Strokovna komisija vroči zapisnik o javnem odpiranju v roku treh delovnih dni vsem kandidatom, ki so pravočasno oddali vloge.
(akt izbire koncesionarja)
(1) O izbiri koncesionarja odloči koncedent z upravno odločbo.
(2) Neposredno pred izdajo odločbe o izbiri se stranke na ustni obravnavi seznani s potekom postopka in njihovim uspehom v postopku ter se jim določi rok, ki ne sme biti daljši od 15 dni, da podajo svoje pripombe. Če v tem roku pripombe niso podane, se šteje, da stranke nimajo pripomb.
(3) Do seznanitve s potekom postopka iz prejšnjega odstavka ni dovoljeno pregledovanje in prepisovanje spisov v tistih delih, ki se nanašajo na vloge drugih strank v postopku in okoliščine, povezane z njimi.
(4) V izreku odločbe o izbiri se navedejo stranka, ki je bila izbrana, ter stranke, katerih vloge so bile zavrnjene oziroma zavržene. Odločba o izbiri se vroči vsem strankam v postopku.
(5) Odločba se izda z omejenim rokom veljave, ki ne sme biti daljši od enega leta. Čas veljavnosti odločbe se določi v njenem izreku. Če v tem času ne pride do sklenitve pogodbe, odločba o izbiri preneha veljati.
(6) O pritožbi zoper odločbo o izbiri, ki jo izda občinska uprava, odloči župan.
(7) Zoper dokončno odločbo o izbiri je mogoče začeti upravni spor.
(1) Koncedent tudi po objavi javnega razpisa ni zavezan, da izbere koncesionarja.
(2) Če koncedent v postopku izbire ne izbere koncesionarja, o tem izda akt, s katerim se konča postopek izbire, v katerem se navedejo vse stranke, katerih vloge so bile zavrnjene in utemeljitev razlogov za njihovo zavrnitev.
(3) Glede pravnih sredstev zoper akt iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo določbe predhodnega člena tega odloka.
(izločitev izbranega kandidata)
(1) Koncedent sme vse do sklenitve koncesijske pogodbe izločiti kandidata, ki najbolj ustreza postavljenim merilom, in izbrati naslednjega na ocenjevalni lestvici, če nastopijo okoliščine, ki kažejo na to, da kandidat ne bo mogel izpolnjevati obveznosti iz pogodbe.
(2) Okoliščine, ki kažejo, da kandidat ne bo mogel izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe, so zlasti, če je proti njemu uveden stečajni postopek, postopek likvidacije ali prisilne poravnave, če nima poravnanih svojih obveznosti iz naslova davkov in drugih dajatev, določenih z zakonom, če se izkaže, da je vlogi predložil neresnične podatke o izpolnjevanju bistvenih zahtev, o obstoju kaznivih dejanj organiziranega kriminala, korupcije, goljufije ali pranja denarja in druge okoliščine kot izhajajo iz koncesijske pogodbe ali relevantne veljavne zakonodaje.
(3) Glede oblike sprejema odločitve iz prvega odstavka tega člena, pravnih sredstev in/ali sodnega varstva zoper to odločitev se uporabljajo določbe tega akta, ki veljajo za akt o izbiri javno-zasebnega partnerja.
(1) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem v imenu koncedenta sklene župan.
(2) Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer nima pravnega učinka.
(3) V pogodbi iz prvega odstavka tega člena koncedent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem predmeta koncesije, ki niso urejena v tem aktu, zlasti pa:
a. način in roke plačil;
b. cenike in cene;
c. razmerja v zvezi s sredstvi, ki jih vloži koncedent;
d. dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe na način in pod pogoji, določenimi v koncesijskem aktu;
e. način finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta;
f. pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja gospodarske javne službe;
g. medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali neizvajanjem gospodarske javne službe;
h. razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah;
i. način spreminjanja koncesijske pogodbe;
j. prenehanje koncesijske pogodbe in njeno morebitno podaljšanje;
k. prenos objektov in naprav (odkup koncesije) in morebitno povrnitev neamortiziranih vlaganj po prenehanju koncesije.
(4) V primeru neskladja med določbami koncesijskega akta in določbami koncesijske pogodbe veljajo določbe koncesijskega akta.
(5) Koncedent lahko koncesionarju poleg javnih pooblastil, določenih v tem aktu, podeli tudi druga, na predmet koncesije iz tega akta vezana javna pooblastila, ki se opredelijo v koncesijski pogodbi ali njenih sestavnih delih. Koncedent dodatna javna pooblasti podeli ob predhodnem soglasju občinskega sveta.
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja pristojna služba koncedenta (v nadaljevanju: služba). Koncesionar mora v primeru zahteve pristojni službi kadarkoli posredovati informacije o poslovanju in omogočiti delavcem službe vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.
(2) Koncesionar je osebam iz prejšnjega odstavka dolžan omogočiti nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe, predložiti vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe oskrbe s toploto, dajati informacije v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe oskrbe s toploto in omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe oskrbe s toploto.
(3) Nadzor obsega pregled finančnega poslovanja v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe oskrbe s toploto, nadzor izvajanja dejavnosti, strokovni nadzor in nadzor nad ustreznostjo uporabe naprav ter ostalih sredstev za izvajanje dejavnosti, kakor tudi nadzor izvajanja dejavnosti v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
(4) Poleg nadzora opredeljenega v predhodnem odstavku, obsega nadzor tudi strokovni nadzor in kontrolo podatkov in informacij opredeljenih v točki e) prvega odstavka 9. člena tega odloka.
(5) Nadzor je lahko napovedan, nenapovedan ali stalen in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s toploto. Praviloma se izvaja v poslovnem času izvajalca. Nadzornik se izkaže s pooblastilom. Nadzornik je dolžan podatke o poslovanju izvajalca obravnavati kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi zapisnik.
(1) Koncedent spremlja in ocenjuje kakovost opravljenih storitev.
(2) Kakovost opravljenih storitev lahko koncedent spremlja neposredno v okviru nadzora iz prejšnjega člena, ali s pomočjo specializiranih organizacij.
(3) V primeru, da ugotovi odstopanje kvalitete storitve od standardov, določenih s tem aktom in posebnimi dogovori, lahko uporabi sankcije, opredeljene v koncesijski pogodbi.
(1) Koncesionar mora enkrat letno, najkasneje do 10. dne v mesecu maju za preteklo leto, v obliki podanega letnega poročila koncedentu poročati o:
a. obsegu opravljenih storitev gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo;
b. obsegu vseh izvedenih investicijskih vlaganj in vzdrževanj v objekte in infrastrukturo potrebno za izvajanje gospodarske javne službe;
c. prihodkih v preteklem letu;
d. drugih prihodkih za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s toploto, prejetih v preteklem letu;
e. prejetih pritožbah uporabnikov in odzivih nanje;
f. drugih podatkih, določenih s predmetnim aktom ali koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar je dolžan podatke iz prejšnjega odstavka pošiljati koncedentu v elektronski obliki. Obliko in format pošiljanja podatkov določi koncedent.
(3) Letno poročilo mora obsegati podatke iz prvega odstavka, poleg tega pa še podatke o doseganju standardov kakovosti storitev, določenih s tem aktom in posebnim dogovorom. Letno poročilo mora obsegati tudi revidirane računovodske izkaze, izdelane skladno z zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti in predpisi, izdanimi za njegovo izvrševanje in predpisi, izdanimi za njegovo izvrševanje.
XI. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha na naslednji način:
a. s prenehanjem koncesijske pogodbe;
b. z odkupom koncesije;
c. z odvzemom koncesije;
d. s prenehanjem koncesionarja;
e. v drugih primerih, določenih pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo oziroma zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodbe preneha:
a. po preteku časa, za katerega je bila sklenjena;
b. z razdrtjem.
(2) Koncesijska pogodba se lahko razdre zlasti v primerih hujših kršitev. Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti ob razdrtju koncesijske pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.
(1) Odkup koncesije je možen takrat, ko koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo redno izvajanje gospodarske javne službe možno učinkoviteje opravljati na drug način.
(2) Ko koncesionar zaradi odkupa koncesije preneha opravljati dejavnost, ki je predmet koncesije, prevzame koncedent naslednje obveznosti:
a. izplačilo dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja v opremo ali objekte, ki jih koncesionar ne bo mogel povrniti v okviru svoje druge dejavnosti;
b. povrnitev pogodbene kazni, ki je opredeljena v koncesijski pogodbi.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je odkup lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup koncesije se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi.
(1) Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju v primeru, da koncesionar očitno krši koncesijsko pogodbo, zlasti pa:
a. če ne prične z izvajanjem koncesionirane gospodarske javne službe v dogovorjenem roku;
b. če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno oziroma jo izvaja tako, da so povzročene motnje v dejavnosti in funkcionalnosti;
c. če koncedentu ali uporabnikom namerno ali iz velike malomarnosti povzroča škodo;
d. če se pri svoji dejavnosti ne drži predpisov in standardov ali navodil koncedenta;
e. če je izražen utemeljen javni interes po prenehanju izvajanja dejavnosti.
(2) Odvzem koncesije je mogoč ne glede na to, ali predstavljajo kršitve iz prejšnjega odstavka bistveno kršitev koncesijske pogodbe. Koncedent pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedel postopek odvzema koncesije. Če je koncesionar konzorcij, se kršitev posameznega člana konzorcija šteje za kršitev koncesionarja.
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesionarja, če nima univerzalnega pravnega naslednika. V primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja koncesijsko razmerje ne preneha in se prenese na univerzalnega pravnega naslednika.
(2) Koncesijsko razmerje preneha z dnem nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka. Na nameščeni opremi, omrežju in drugih sredstvih koncesionarja, namenjenih izvajanju koncesije, ima koncedent izločitveno pravico, določeno z zakonom,ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
(3) Če je koncesionar konzorcij, zaradi prenehanja enega ali več članov konzorcija ali uvedbe stečaja nad njimi koncesijsko razmerje ne preneha, če ostali člani konzorcija nadaljujejo s koncesijo.
(1) Če v primeru prenehanja koncesije ni podeljena nova koncesija ali ni drugače zagotovljeno, da bi bila gospodarska javna služba nepretrgano izvajana, mora dotedanji koncesionar izvajati na tem območju dejavnost gospodarske javne službe pod pogoji dotedanjega koncesijskega razmerja do podelitve nove koncesije, vendar največ eno leto.
(2) Če je koncesijsko razmerje prenehalo iz razlogov, zaradi katerih dotedanji koncesionar ne more več nadaljevati izvajanja gospodarske javne službe po prejšnjem odstavku (npr. odvzem koncesije, stečaj koncesionarja), sklene koncedent pogodbo za izvajanje nujnih del za zagotavljanje gospodarske javne službe z enim ali z več kandidati ob upoštevanju zakona, ki ureja javno naročanje. Za sklenitev te pogodbe se uporabljajo določbe o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0007/2019
Idrija, dne 18. decembra 2019
