Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13 in 55/15 – ZFisP) ter 14. člena Statuta Občine Kostanjevica na Krki (Uradni list RS, št. 49/14) je Občinski svet Občine Kostanjevica na Krki na 8. redni seji dne 19. 12. 2019 sprejel
o proračunu Občine Kostanjevica na Krki za leto 2020
S tem odlokom se za Občino Kostanjevica na Krki za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
II. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
A. | BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV | v EUR |
Konto | Naziv konta | Proračun leta 2020 |
1 | 2 | 3 |
I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) | 3.606.977 |
| TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 2.390.946 |
70 | DAVČNI PRIHODKI | 2.009.450 |
| 700 Davki na dohodek in dobiček | 1.779.356 |
| 703 Davki na premoženje | 170.920 |
| 704 Domači davki na blago in storitve | 59.074 |
| 706 Drugi davki in prispevki | 100 |
71 | NEDAVČNI PRIHODKI | 381.496 |
| 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja | 179.796 |
| 711 Takse in pristojbine | 3.300 |
| 712 Globe in druge denarne kazni | 3.100 |
| 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev | 150 |
| 714 Drugi nedavčni prihodki | 195.150 |
72 | KAPITALSKI PRIHODKI | 314.000 |
| 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev | 0 |
| 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev | 314.000 |
73 | PREJETE DONACIJE | 2.500 |
| 730 Prejete donacije iz domačih virov | 2.500 |
74 | TRANSFERNI PRIHODKI | 899.530 |
| 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij | 169.230 |
| 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije in iz drugih držav | 730.300 |
II. | SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) | 4.005.964 |
40 | TEKOČI ODHODKI | 937.012 |
| 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim | 148.433 |
| 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost | 22.951 |
| 402 Izdatki za blago in storitve | 742.028 |
| 403 Plačila domačih obresti | 3.600 |
| 409 Rezerve | 20.000 |
41 | TEKOČI TRANSFERI | 1.029.051 |
| 410 Subvencije | 60.800 |
| 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom | 593.292 |
| 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam | 71.636 |
| 413 Drugi tekoči domači transferi | 303.324 |
42 | INVESTICIJSKI ODHODKI | 1.987.412 |
| 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev | 1.987.412 |
43 | INVESTICIJSKI TRANSFERI | 52.489 |
| 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki | 33.732 |
| 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom | 18.756 |
III. | PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I.–II.) | –398.988 |
B. | RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB |
IV. | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751) | 0 |
| 750 Prejeta vračila danih posojil | 0 |
| 751 Prodaja kapitalskih deležev | 0 |
V. | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) | 0 |
| 440 Dana posojila | 0 |
| 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb | 0 |
VI. | PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.–V.) | 0 |
C. | RAČUN FINANCIRANJA | |
VII. | ZADOLŽEVANJE (500) | 250.000 |
| 500 Domače zadolževanje | 250.000 |
VIII. | ODPLAČILA DOLGA (550) | 50.983 |
| 550 Odplačila domačega dolga | 50.983 |
IX. | SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) | –199.971 |
X. | NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) | 199.017 |
XI. | NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) | 398.988 |
XII. | STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA | |
| 9009 Splošni sklad za drugo | 200.000 |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Kostanjevica na Krki.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
III. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – podkonta.
Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
– požarne takse, ki so namenjene za sofinanciranje nabave gasilske opreme,
– pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, ki je namenjena vzdrževanju gozdnih cest,
– prihodki od prodaje občinskega stvarnega premoženja, ki se uporabijo za nakup ali obnovo stvarnega premoženja,
– okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se uporabi za izvajanje investicij – projektov na področju ravnanja z odpadno vodo,
– okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki se uporabi za izvajanje investicij – projektov na področju zbiranja in ravnanja z odpadki,
– prihodki od komunalnih prispevkov,
– turistična taksa, ki se uporabi za razvoj in spodbujanje razvoja turizma.
– prihodki iz naslova podeljenih koncesij, ki se uporabijo za področje, iz katerega je bila podeljena koncesija,
– prejete donacije, ki se uporabijo za namen, za katerega so bile pridobljene,
– transferni prihodki države in drugih občin iz naslova sofinanciranja projektov, ki se uporabijo za izvajanje investicij oziroma projektov, za katere so bila sredstva pridobljena.
Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen.
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti oziroma veljavni proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med podprogrami v okviru glavnih programov odloča na predlog finančne službe neposrednega uporabnika župan.
Pri tem skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 30 % podprograma v sprejetem proračunu.
Finančna služba neposrednega uporabnika lahko samostojno in brez omejitev prerazporeja pravice porabe med podkonti v okviru proračunske postavke.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2020 in njegovi realizaciji.
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1. v letu 2021 50 % navedenih pravic porabe in
2. v ostalih prihodnjih letih 20 % navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen, če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči in sredstev drugih donatorjev.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
(spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov)
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov.
Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.
Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti projekta odloča župan, ki lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov.
Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.
Proračunski sklad je podračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF, na katerem se zbirajo sredstva, namenjena za pokrivanje stroškov ukrepov ter za pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč (suša, potres, požar, poplave ter druge naravne oziroma ekološke nesreče).
Proračunska rezerva se v letu 2020 oblikuje v višini 10.000 evrov.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 5.000 evrov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
IV. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA OBČINE
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2020 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 800 evrov.
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh evrov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
V. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)
Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja, se občina za proračun leta 2020 lahko dolgoročno zadolži do višine 250.000 evrov. Občina se v letu 2020 lahko likvidnostno zadolži največ do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna.
Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, v letu 2020 ne sme preseči skupne višine glavnic 0 evrov.
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje)
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko v letu 2020 zadolžijo do skupne višine 0 evrov.
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, lahko v letu 2020 izdajo poroštva do skupne višine glavnic 0 evrov.
(obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna)
Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko v letu 2020 zadolži do višine 0 evrov.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(začasno financiranje v letu 2021)
V obdobju začasnega financiranja Občine Kostanjevica na Krki v letu 2021, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne od 1. 1. 2020 dalje.
Št. 410-9/2019-32
Kostanjevica na Krki, dne 19. decembra 2019
Občine Kostanjevica na Krki
