Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB4, 14/13, 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18 – v nadaljevanju ZJF) in 100. člena Statuta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 52/06 – UPB1, 110/09, 92/12) je Občinski svet Občine Radeče na 8. redni seji dne 19. 12. 2019 sprejel
o proračunu Občine Radeče za leto 2020
S tem odlokom se za Občino Radeče za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV | v EUR |
Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto | 2020 |
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) | 5.023.858,92 |
TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 4.228.212,00 |
70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) | 3.218.000,00 |
700 Davki na dohodek in dobiček | 2.662.400,00 |
703 Davki na premoženje | 334.600,00 |
704 Domači davki na blago in storitve | 221.000,00 |
706 Drugi davki | – |
71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) | 1.010.212,00 |
710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja | 835.212,00 |
711 Takse in pristojbine | 4.000,00 |
712 Globe in druge denarne kazni | 9.000,00 |
713 Prihodki od prodaje blaga in storitev | 12.000,00 |
714 Drugi nedavčni prihodki | 150.000,00 |
72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) | 142.646,92 |
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev | 47.705,17 |
721 Prihodki od prodaje zalog | – |
722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev | 94.941,75 |
73 PREJETE DONACIJE (730+731+732) | 30.000,00 |
730 Prejete donacije iz domačih virov | 30.000,00 |
731 Prejete donacije iz tujine | – |
74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) | 623.000,00 |
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij | 264.008,00 |
741 Prejeta sredstva iz državn. proračuna iz sred. proračuna Evropske unije | 358.992,00 |
78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (787) | – |
787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij | – |
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) | 5.524.917,15 |
40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) | 948.923,30 |
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim | 290.550,00 |
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost | 54.300,00 |
402 Izdatki za blago in storitev | 511.473,30 |
403 Plačila domačih obresti | 40.000,00 |
409 Rezerve | 52.600,00 |
41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413+414) | 2.354.781,75 |
410 Subvencije | 22.000,00 |
411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom | 993.800,00 |
412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam | 222.466,00 |
413 Drugi tekoči domači transferi | 1.116.515,75 |
414 Tekoči transferi v tujino | – |
42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) | 2.023.841,86 |
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev | 2.023.841,86 |
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) | 197.370,24 |
431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki | 171.691,48 |
432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom | 25.678,76 |
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.–II.) (SKUPAJ PRIHODKI MINUS SKUPAJ ODHODKI) | –501.058,23 |
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB |
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752+753) | 116.058,23 |
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL | 116.058,23 |
750 Prejeta vračila danih posojil | – |
751 Prodaja kapitalskih deležev | 116.058,23 |
752 Kupnine iz naslova privatizacije | – |
753 Prejeta vračila danih posojil subjektom, vključenim v enotno upravljanje sredstev sistema EZR | – |
V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) | 67.000,00 |
44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) | 67.000,00 |
440 Dana posojila | – |
441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb | 67.000,00 |
442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije | – |
443 Povečanje namen. premož. v jav. skladih in drugih prav. osebah jav. prava, ki imajo premoženje v svoji lasti | – |
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) | 49.058,23 |
C. RAČUN FINANCIRANJA |
VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) | 600.000,00 |
50 ZADOLŽEVANJE | 600.000,00 |
500 Domače zadolževanje | 600.000,00 |
VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) | 148.000,00 |
55 ODPLAČILA DOLGA | 148.000,00 |
550 Odplačila domačega dolga | 148.000,00 |
IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) | 0,00 |
X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) | 452.000,00 |
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) | 501.058,23 |
XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA | 100.000,00 |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte ter podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine www.radece.si in na oglasni deski v hodniku Občine Radeče.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke podkonta.
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
– prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB1, 9/11 in 83/12), ki se uporabijo za namen, določen v tem zakonu
– prihodki krajevnih skupnosti Jagnjenica, Radeče, Svibno in Vrhovo:
– prihodki od občanov, ki se uporabijo za namene, za katere se pobirajo
– grobnine, ki se namensko uporabijo za tekoče stroške, vzdrževanje in obnovo pokopališča
– okoljske dajatve, ki se uporabijo za odobrene namenske investicije
– prejeta sredstva za sofinanciranje investicij ali drugih točno določenih nalog
– najemnine za komunalno infrastrukturo
– drugi prihodki, ki jih določi občina.
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med proračunskimi postavkami med glavnimi programi v okviru in med področji proračunske porabe kakor tudi med podprogrami v okviru glavnih programov odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika župan oziroma v primeru ožjih delov občin predsednik sveta.
Župan dvakrat letno poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu in njegovi realizaciji.
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1. v letu 2021 50 % navedenih pravic porabe in
2. v ostalih prihodnjih letih 50 % navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
(spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov)
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov.
Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.
Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča predstojnik neposrednega uporabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov občin svet ali predsednik sveta, če je tako določeno v statutu) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov.
Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.
Proračunski skladi so:
1. proračunska rezerva, oblikovana po ZJF,
2. rezervni stanovanjski sklad.
Proračunska rezerva se v letu 2020 oblikuje v višini 12.000 eurov.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 30.000 eurov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2020 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 1.000 eurov.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)
Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2020 lahko zadolži do višine 500.000,00 eurov za izvedbo naslednjih investicij:
– za investicije, ki se bodo sofinancirale iz projektnih sredstev EU;
– za izgradnjo kanalizacijske infrastrukture;
– za izgradnjo cestne infrastrukture;
– za izgradnjo vodovodov.
V skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16, 33/17, 59/17; v nadaljevanju ZIPRS1718) se občinam sredstva v določeni višini skupne primerne porabe občin zagotavljajo v obliki odobritve dodatnega zadolževanja v državnem proračunu.
Občina Radeče lahko na podlagi zgoraj navedenega za izvrševanje proračuna Občine Radeče za leto 2020 (investicije, predvidene v proračunu) najame brezobrestni kredit iz državnega proračuna do višine 100.000,00 eur. Na podlagi drugega odstavka 56. člena ZIPRS1718 se ta zadolžitev ne všteva v največji možni obseg zadolževanja občine iz drugega odstavka 10.b člena ZFO-1, prav tako pa za takšno zadolžitev občini ni potrebno pridobiti soglasja ministrstva, pristojnega za finance, iz šestega odstavka 10.a člena ZFO-1.
Za potrebe začasnega financiranja projektov financiranih z viri EU se občina lahko v letu 2020 kratkoročno zadolži do višine 300.000 eurov. V primeru, da črpanje in odplačilo posojila nista v istem proračunskem letu občina pridobi soglasje k zadolžitvi.
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna, in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje)
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko v letu 2020 zadolžijo do skupne višine 500.000,00 eurov (od tega JP KOMUNALA Radeče 250.000,00 eur in JZ KTRC Radeče 250.000,00 eur za začasno financiranje projektov CLLD), ob pogoju, da predhodno pridobijo pisno soglasje občinskega sveta v skladu z določili Zakona o financiranju občin in da bodoči prilivi zadoščajo za pokrivanje obveznosti, ki bodo nastale iz naslova zadolžitve. Izdana soglasja se ne štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine.
Občina Radeče v letu 2020 ne bo dajala poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov ter javnega podjetja, katerih ustanoviteljica je Občina Radeče.
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se občina lahko likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % zadnjega sprejetega proračuna. Dolg iz tega naslova mora občina odplačati do konca proračunskega leta, to je do 31. 12. 2020.
6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(začasno financiranje v letu 2021)
V obdobju začasnega financiranja Občine Radeče v letu 2021, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 410-54/2019
Radeče, dne 19. decembra 2019
