Na podlagi 55. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 71/17, 13/18 – ZJF-H, 83/18 in 19/19), 218., 218.a, 218.b, 218.c, 218.č in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US), VI. poglavja ter prve in tretje alineje 41. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odločba US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odločba US, 101/13 – ZDavNepr in 22/14 – odl. US), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 16. člena Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 87/15, 12/16 – popravek in 69/17) je Občinski svet Občine Slovenske Konjice na 10. redni seji dne 19. 12. 2019 sprejel
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Slovenske Konjice
S tem odlokom se ureja odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) v Občini Slovenske Konjice.
(predmet odmere nadomestila)
Predmet odmere nadomestila so vsa zazidana in nezazidana stavbna zemljišča na celotnem območju Občine Slovenske Konjice, razen tistih, za katere je v tem odloku ali drugih predpisih, ki urejajo nadomestilo, določeno, da se zanje nadomestilo ne plačuje.
(1) Območje Občine Slovenske Konjice se za potrebe odmere nadomestila, na podlagi kriterija oddaljenosti od ožjega mestnega centra oziroma od drugega oskrbnega središča, dostopnosti do javnih funkcij, konfiguracije in reliefnih značilnosti območja ter kvalitetne dostopnosti do območja, razdeli na naslednja območja:
1. območje: Slovenske Konjice-1, Spodnje Preloge-1, Dobrava pri Konjicah-1, Škalce-1, Škalce-2, Vešenik-1, Breg pri Konjicah-1.
2. območje: Zgornja Pristava-1, Spodnje Preloge-2, Dobrava pri Konjicah-2, Škalce-3, Bezina-1, Vešenik-2, Dobrnež, Slovenske Konjice-2, Breg pri Konjicah-2, Blato, Konjiška vas-1, Tepanjski vrh, Tepanje-1, Novo Tepanje-1, Draža vas, Žiče, Loče.
3. območje: Polene-1, Zeče, Preloge pri Konjicah-2, Gabrovlje, Bezina-2, Strtenik, Gabrovnik, Brdo, Tepanje-2, Novo Tepanje-2, Spodnje Grušovje, Perovec, Brezje pri Ločah, Kolačno, Sveti Jernej, Podob, Koble, Mali breg, Štajerska vas, Spodnji Jernej, Mlače, Zbelovo, Konjiška vas-2, Nova vas pri Konjicah, Spodnja Pristava, Breg pri Konjicah-3, Prežigal.
4. območje: Ličenca, Petelinjek pri Ločah, Zgornje Laže, Selski vrh, Spodnje Laže, Podpeč ob Dravinji, Zbelovska gora, Penoje, Lipoglav, Ostrožno pri Ločah, Klokočovnik, Suhadol, Kraberk, Škedenj, Tolsti vrh, Špitalič pri Slov. Konjicah, Stare Slemene, Kamna gora, Sojek, Zgornja Pristava-2, Polene-2.
(2) Območja iz prejšnjega odstavka so določena glede na mejo naselij po registru prostorskih enot.
(3) Podrobna določitev meje območij so razvidne iz grafične karte, ki je kot Priloga 1 sestavni del tega odloka.
(1) Občinski svet Občine Slovenske Konjice (v nadaljnjem besedilu: občinski svet)
– sprejema sklepe o vrednosti točke za izračun nadomestila (v nadaljnjem besedilu vrednost točke);
– opravlja druge naloge po predpisih, ki urejajo nadomestilo.
(2) Župan Občine Slovenske Konjice (v nadaljnjem besedilu: župan)
– sprejema ugotovitvene sklepe o vrednosti točke;
– občinskemu svetu predlaga sprejem sklepov o vrednosti točke;
– opravlja druge naloge po predpisih, ki urejajo nadomestilo.
(3) Občinska uprava občine Slovenske Konjice (v nadaljnjem besedilu: občinska uprava)
– vzpostavi, vodi, ureja in usklajuje evidenco stavbnih zemljišč za potrebe odmere nadomestila;
– odloča o zahtevah zavezancev za oprostitev plačila nadomestila zaradi nakupa novega stanovanja, graditve ali dograditve družinske stanovanjske hiše;
– posreduje podatke iz evidence stavbnih zemljišč za potrebe odmere nadomestila na pristojni finančni urad;
– opravlja druge naloge po predpisih, ki urejajo nadomestilo.
(4) Pristojni finančni urad:
– po uradni dolžnosti vodi postopke odmere nadomestila in izdaja odločbe o odmeri nadomestila;
– skladno s predpisi, ki urejajo davke, odloča o vračilu preveč plačanega nadomestila;
– opravlja druge naloge po predpisih, ki urejajo nadomestilo.
(5) Občinski inšpekcijski organ:
– je pristojen za nadzor na izvajanjem določb tega odloka in vodenje postopkov o prekrških;
– opravlja druge naloge po predpisih, ki urejajo nadomestilo.
(1) Zavezanec za plačilo nadomestila je fizična ali pravna oseba zasebnega ali javnega prava, ne glede na naslov stalnega prebivališča ali kraj registracije gospodarske družbe, ki je neposredni uporabnik stavbnega zemljišča ali ima pravno ali dejansko možnost neposredne uporabe stavbnega zemljišča.
(2) Kot podatek o uporabniku nepremičnine, ki ni njen lastnik, je pa zavezanec za plačilo nadomestila, se v seznamu upoštevajo podatki o fizičnih in pravnih osebah, ki imajo v stavbi ali delu stavbe prijavljeno prebivališče oziroma sedež pravne osebe (podatek AJPES).
(3) Če v zemljiški knjigi ni podatka o lastniku stavbe ali dela stavbe oziroma lastniku parcele, ali če sta podatek o lastniku parcele iz zemljiške knjige in podatek o lastniku stavbe ali dela stavbe v katastru stavb različna, ali če je lastnik parcele ali stavbe ali dela stavbe neznan ali je neznano prebivališče lastnika oziroma sedež pravne osebe, lahko upravni organ po uradni dolžnosti določi podatek o lastniku nepremičnine v evidenci nadomestila za namene odmere nadomestila na podlagi podatkov iz javnih in drugih zbirk podatkov.
(zazidano stavbno zemljišče)
(1) Zazidano stavbno zemljišče je zemljišče, na katerem je postavljena stavba oziroma dve ali več stavb ali gradbeno inženirski objekt, pripadajoče zemljišče k stavbam oziroma objektom oziroma gradbena parcela, kot to predpisuje zakon ali podzakonski akt.
(2) Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine objekta.
(3) Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaž za osebne avtomobile.
(4) Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
(5) Poslovne površine so tudi odprte površine zemljiških parcel, ki so namenjene poslovni dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, manipulativne površine, na katerih se opravlja gospodarska dejavnost, površine za obratovanje bencinskih servisov in druge površine, namenjene opravljanju poslovne dejavnosti.
(6) Za primere dvoma določitve odprtih poslovnih površin, se te površine ugotavljajo v posebnem ugotovitvenem postopku, ki ga vodi pristojni upravni organ. Za ta namen pristojni upravni organ zavezanca seznani s podatki, ki jih je ugotovil. Zavezanec ima pravico podati pritožbo na podatke. Postopek pa se vodi skladno s predpisi o evidentiranju nepremičnin.
(7) Med poslovne površine kmetijske dejavnosti se šteje površine tistih zavezancev, ki so za izvajanje kmetijske dejavnosti v kakršnikoli obliki registrirani kot poslovni subjekt.
(8) Čiste tlorisne površine iz drugega in tretjega odstavka tega člena so opredeljene kot neto tlorisna površina stavbe, skladno z veljavnim slovenskim standardom SIST ISO 9836, zmanjšana za odprte površine, kot so terase, balkoni ipd.
(9) Kot vir podatkov o površinah zazidanih stavbnih zemljišč se uporabljajo podatki iz javnih listin in evidenc občine ali države.
(nezazidano stavbno zemljišče)
(1) Nezazidano stavbno zemljišče je zemljišče, na katerem je po prostorskem načrtu predvidena gradnja stavb ali objektov.
(2) Površine za odmero nezazidanega stavnega zemljišča se štejejo tiste površine zemljiške parcele, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in če je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto.
(3) Za nezazidano stavbno zemljišče se štejejo tudi zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim načrtom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin:
– če je z izvedbenim prostorskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo;
– če je za izkoriščanje mineralnih surovin na njih že podeljena koncesija, z izkoriščanjem pa se še ni pričelo;
– če se je z izkoriščanjem na njih že prenehalo, z izvedbenim prostorskim načrtom določena sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje, uredijo kmetijska zemljišča ali gozd, pa še ni izvedena.
(4) Osnova za določitev višine nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je površina zemljiških parcel ali njenega dela določena v kvadratnih metrih.
(5) Kot vir podatkov o površinah nezazidanih stavbnih zemljišč se uporabljajo podatki iz javnih listin in evidence občine ali države.
EVIDENCA ZA ODMERO NADOMESTILA
(evidenca za odmero nadomestil)
(1) Evidenca za odmero nadomestila (v nadaljnjem besedilu: evidenca) je namenska zbirka podatkov za potrebe odmere nadomestila, ki jo vodi in upravlja pristojni upravni organ Občine Slovenske Konjice;
(2) Podatke za evidenco pridobiva iz naslednjih virov:
– evidenca Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GURS), zemljiški kataster, kataster stavb, register nepremičnin in register prostorskih enot, kot jih opredeljuje predpis, ki ureja evidentiranje nepremičnin ter zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, kot ga opredeljuje predpis, ki ureja zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture;
– zemljiška knjiga;
– podatki o namenski rabi prostora in drugi prostorski podatki, ki so pomembni za odmero nadomestila iz državnih in občinskih prostorskih aktov ter posamičnih upravnih aktov v zvezi z gradnjo stavb in inženirskih objektov;
– druge javne evidence, v katerih podatke o nepremičninah oziroma pravicah na njih vodijo pristojni organi ter tudi evidence, iz katerih izhajajo drugi podatki za potrebe odmere nadomestila, kot sta na primer sodni in poslovni register;
– lastna evidenca občine.
(3) V evidenci se vodijo podatki o:
– lokaciji (identifikacijska oznaka nepremičnine, naslov stavbnega zemljišča ali opis stavbnega zemljišča, razvrstitev v območje);
– razvrstitvi v skupino namembnosti stavbnega zemljišča glede na dejansko rabo stavbe oziroma posameznega dela stavbe za zazidana stavbna zemljišča ter o namenski rabi zemljišča za nezazidana stavbna zemljišča;
– komunalni opremljenosti zemljišča (cesta, elektrika, kanalizacija, vodovod);
– zavezancu (naziv, naslov, matična številka) in številu točk po posameznih elementih.
(4) Za pravilnost gostujočih podatkov skrbi organ, pristojen za evidenco, v kateri se vodijo ti podatki.
MERILA ZA DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA
a) Merila in vrednotenje višine nadomestila za zazidana stavbna zemljišča
Za določitev višine nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se upoštevajo naslednja merila:
– komunalna opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča,
– lega in namembnost zazidanega stavbnega zemljišča,
– izjemne ugodnosti za pridobivanje dohodka v gospodarskih dejavnostih.
(1) Opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe ter možnost priključitve na te objekte in naprave se ovrednoti z naslednjim št. točk:
Komunalna opremljenost zemljišča | Št. točk |
cesta | 10 |
elektrika | 5 |
kanalizacija | 10 |
vodovod | 10 |
(2) V primeru spora glede dejanske možnosti priključka se upošteva mnenje oziroma podatki upravljavca objekta ali naprave.
(3) Komunalna opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča za odprte poslovne površine, ki jih določa peti odstavek 6. člena, se ne točkuje.
(1) Pri merilu lege zazidanega stavbnega zemljišča se upošteva razvrstitev zazidanega stavbnega zemljišča iz 3. člena tega odloka.
(2) Zazidana stavbna zemljišča se glede na namembnost njihove uporabe razvrstijo na zazidana stavbna zemljišča za stanovanjski namen in zazidana stavbna zemljišča za poslovni namen.
(3) Zazidana stavbna zemljišča se v stanovanjski oziroma poslovni namen razvrstijo glede na vrsto dejanske rabe dela stavbe, ki stoji na njih:
| Vrsta dejanskih rab dela stavbe |
1. Stanovanjski namen: |
A) stanovanjska raba | Stavbe za stanovanjsko rabo z vrstami dejanskih rab dela stavbe: – stanovanje v enostanovanjski hiši, – stanovanje v dvostanovanjski hiši, – stanovanje, – oskrbovano stanovanje, – bivalna enota, – garaža in garažno parkirno mesto za osebne avtomobile, – klet, sušilnica, pralnica. |
2. Poslovni namen: | |
B) poslovna raba I | Stavbe za gostinsko rabo z vrstami dejanskih rab dela stavbe: – koča, dom, – nastanitveni gostinski obrat, – prehrambni gostinski obrat, – v kolikor so namenjeni poslovni rabi: garaža, garažno parkirno mesto, klet, shramba, sušilnica, pralnica, tehnični prostor in skupni komunikacijski prostor. Stavbe za poslovno rabo z vrstami dejanskih rab dela stavbe: – poslovni del stavbe, – banka, pošta, zavarovalnica, – konferenčna ali kongresna dvorana, – zavetišče in hotel za živali, – igralnica, cirkus, plesna dvorana, diskoteka, – v kolikor so namenjeni poslovni rabi: klet, sušilnica, pralnica, tehnični prostor in skupni komunikacijski prostor. Stavbe za trgovsko rabo in druge storitvene dejavnosti z vrstami dejanskih rab dela stavbe: – trgovski del stavbe, – trgovski del stavbe na bencinskih servisih, – del stavbe za opravljanje storitev, – sejemska dvorana, razstavišče, – v kolikor so namenjeni trgovski in storitveni rabi: klet, sušilnica, pralnica, tehnični prostor in skupni komunikacijski prostor. Stavbe za potniški promet in izvajanje elektronskih komunikacij z vrstami dejanskih rab dela stavbe: – del stavbe za izvajanje komunikacij, – del stavbe za potniški promet, – hangar, remiza, tovorni terminal, – v kolikor so namenjeni potniškemu prometu in izvajanju elektronskih komunikacij: garaža, garažno parkirno mesto, klet, shramba, sušilnica, pralnica, tehnični prostor in skupni komunikacijski prostor. |
C) poslovna namembnost II | Stavbe za industrijsko rabo in skladišča vrstami dejanskih rab dela stavbe: – del stavbe za industrijsko rabo, – del stavbe za težko industrijo, – del stavbe z rezervoarjem, silosi, – skladišče, – v kolikor so namenjeni industrijski rabi: garaža, garažno parkirno mesto, klet, shramba, sušilnica, pralnica, tehnični prostor in skupni komunikacijski prostor. |
D) poslovna namembnost III | Stavbe za trgovsko rabo in druge storitvene dejavnosti z vrstami dejanskih rab dela stavbe: bencinski servis. |
E) poslovna namembnost IV | Stavbe za trgovsko rabo in druge storitvene dejavnosti z vrstami dejanskih rab dela stavbe: trgovski del stavbe nad 500 m2. |
F) poslovna namembnost V | Stavbe za kmetijsko rabo, če se uporabljajo za kmetijsko poslovno dejavnost, z vrstami dejanskih rab dela stavbe: – hlev, – rastlinjak, – del stavbe za spravilo pridelka. |
G) poslovni namen javne uprave | Stavbe splošnega družbenega pomena in stavbe za upravno rabo z vrstami dejanskih rab dela stavbe: – del stavbe za kulturo in razvedrilo, – del stavbe za živali in rastline v živalskem ali botaničnem vrtu, – muzej in knjižnica, – arhiv, – del stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo, – šola, vrtec, – del stavbe za zdravstveno oskrbo, – bolnica, zdravstveni dom, – športna dvorana, – del stavbe za zaščito, reševanje in zaklonišča, – poslovni prostori javne uprave, – v kolikor so namenjeni splošnemu družbenemu pomenu in upravni rabi: garaža, garažno parkirno mesto, klet, shramba, sušilnica, pralnica, tehnični prostor in skupni komunikacijski prostor. |
(4) Če ima stavba v evidencah GURS evidentiranih več delov, se vsak del stavbe, glede na njegovo vrsto dejanske rabe in površino razdeli v eno izmed namembnosti uporabe po prejšnjem odstavku tega člena.
(5) Če ima stavba v evidencah GURS evidentiran en del, vendar iz razpoložljivih podatkov izhaja, da ta v celoti ne izraža dejanskega stanja in da ima stavbe več namembnosti uporabe (zidanice, stanovanjski-poslovni objekti, počitniški objekti, objekti za občasno bivanje in podobno), se stavba glede vsake posamezne namembnosti uporabe, upoštevajoč površino, ki je namenjena tej namembnosti uporabe, razvrsti v eno izmed namembnosti uporabe po tretjem odstavku tega člena.
(6) Če se na zazidanem stavbnem zemljišču za poslovni namen nahaja gradbeno inženirski objekt ali druga odprta poslovna površina, se zazidano stavbno zemljišče glede na namembnost uporabe gradbeno inženirskega objekta oziroma odprte zunanje poslovne površine, razvrsti v ustrezno kategorijo namembnosti po tretjem odstavku tega člena, korigirano s faktorjem 0,5.
(7) Določbi četrtega in petega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tudi za gradbene inženirske objekte in druge odprte poslovne površine.
(8) Pri poslovnem namenu se upošteva tudi merilo izjemnih ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnosti v odvisnosti od ugodnosti lokacije zazidanega stavbnega zemljišča in možnosti intenzivnejše rabe komunalnih in drugih objektov in naprav.
(9) Glede na razvrstitev po prejšnjih odstavkih tega člena se zazidana stavbna zemljišča po namembnosti uporabe glede na lego in določena zazidana stavbna zemljišča za poslovni namen s tem tudi za izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka ovrednotijo z naslednjim številom točk:
Namembnost zazidanega stavbnega zemljišča – stavbe | Območje in točke |
I. | II. | III. | IV. |
Stanovanjski namen |
A) stanovanjska raba | 70 | 60 | 50 | 40 |
Poslovni namen |
B) poslovna raba I | 150 | 140 | 130 | 120 |
C) poslovna raba II | 140 | 130 | 120 | 110 |
D) poslovna raba III | 200 | 200 | 200 | 200 |
E) poslovna raba IV | 440 | 420 | 400 | 380 |
F) poslovna raba V | 120 | 120 | 120 | 120 |
G) poslovna raba javne uprave | 100 | 100 | 100 | 100 |
(10) Stavbam za kmetijsko rabo, ki so uvrščene v poslovno rabo I in kjer se opravlja dopolnilna dejavnost na kmetiji, se za odmero NUSZ upoštevajo le prostori, ki so namenjeni izvajanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji, korigirano s faktorjem 0,5.
b) Merila in vrednotenje višine nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča
(1) Število točk za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na podrobno namensko rabo prostora, določeno v prostorskih aktih občine in glede na lego v kakovostni skupini po naslednji tabeli:
Namembnost nezazidanega stavbnega zemljišča | Št. točk |
Stanovanjska |
območja stanovanj, razpršena poselitev | 40 |
Poslovna |
območja centralnih dejavnosti, posebna območja, območja proizvodnih dejavnosti | 50 |
(2) Če so na območju, namenjenem za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin, tudi poslovni objekti, se ti štejejo za zazidano stavbno zemljišče (poslovna raba I).
(3) V kolikor zavezanec za plačilo nezazidanega stavbnega zemljišča, za to zemljišče poda pobudo za spremembo namembnosti in je pobuda sprejemljiva, se do sprejetja spremembe občinskega prostorskega načrta (OPN), pri izračunu nadomestila upošteva korekcijski faktor 0,5.
DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
Letna višina nadomestila se določi tako, da se stavbno zemljišče točkuje po posameznih merilih tega odloka in se s seštevanjem izračuna skupno število točk. Skupno število točk se pomnoži z ustrezno površino zavezančevega objekta oziroma s površino nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila, in sicer:
Lnusz = Št x P x Vt
Lnusz = letna višina nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
Št = skupno število točk
P = površina v m2
Vt = vrednost točke v EUR/m2
(vrednost točke in določitev vrednosti točke)
(1) Vrednost točke za izračun nadomestila za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča na območju Občine Slovenske Konjice je 0,006127 EUR na kvadratni meter.
(2) Vrednost točke se letno usklajuje z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. Župan o tem sprejme ugotovitveni sklep, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) V primeru drugačnega načina določitve vrednosti točke o tem odloči občinski svet na predlog župana.
(4) Nova vrednost točke se uporablja od prvega dne v naslednjem letu.
(5) Če sklep iz drugega ali tretjega odstavka tega člena ni sprejet, velja vrednost točke iz predhodnega leta.
(1) Nadomestilo se zavezancu odmeri letno za tekoče leto z odločbo.
(2) Nadomestilo se obračuna ne glede na to ali je stavbno zemljišče v uporabi ali ne, pri čemer se pri obračunu nadomestila upošteva zadnja namembnost, ki se je odvijala na stavbnem zemljišču.
(3) Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu krajevno pristojna enota Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: finančni urad).
(4) Finančni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi podatkov o stavbnih zemljiščih in o zavezancih za nadomestilo, ki mu jih posreduje občinska uprava Občine Slovenske Konjice.
(5) Podatke o zavezancih in stavbnih zemljiščih pridobiva občinska uprava iz evidence za odmero nadomestila v skladu z 8. členom tega odloka.
(6) Upravni organ lahko zbira podatke o nepremičninah z napovedjo za odmero nadomestila pri lastniku, uporabniku ali najemniku nepremičnine ali upravniku stavbe v etažni lastnini. V primeru solastnine ali skupne lastnine lahko upravni organ pridobiva podatke z napovedjo od kateregakoli solastnika ali skupnega lastnika.
(7) S podatki, ki jih občina ne pridobi iz uradnih evidenc, občina seznani lastnike na način, kot določajo predpisi o graditvi objektov oziroma evidentiranju nepremičnin.
(8) Zavezanci so dolžni prijaviti občinski upravi Občine Slovenske Konjice vse podatke, vezane na nastanek obveznosti plačila nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer najkasneje v 30 dneh od nastanka obveznosti oziroma spremembe.
(9) Če zavezanci ne sporočijo zahtevanih podatkov za odmero nadomestila v roku iz prejšnjega odstavka, ali če se podatki zavezancev in dejanski podatki na terenu ne ujemajo, občinska uprava sama pridobi podatke iz uradnih evidenc in prične postopek po uradni dolžnosti. Postopek vodi skladno s predpisi o gradivi objektov in evidentiranju nepremičnin.
(10) Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega dne v naslednjem mesecu, v katerem je obveznost ali sprememba nastala.
(11) V kolikor se med letom spremeni zavezanec za plačilo nadomestila, se uporabijo določila predpisov s področja davčnega postopka.
(12) Za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje nadomestila ter neizterljivost nadomestila se uporabljajo predpisi o davčnem postopku.
(13) Nadomestilo v Občini Slovenske Konjice se poravna v dveh obrokih, ki zapadeta v plačilo do konca tekočega leta izdaje odločbe davčnega organa.
(14) Nadomestilo je finančni prihodek občinskega proračuna.
OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA
(oprostitve plačila nadomestila)
(1) Nadomestilo se ne plačuje za zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe in zaščite, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.
(2) Plačila nadomestila so oproščeni občani, ki so kupili novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradili, dozidali ali nadzidali družinsko stanovanjsko hišo, če so v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačali komunalni prispevek ali izvedli opremljanje po pogodbi o opremljanju, po določbah zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje. Oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča začne teči od dneva vselitve v stanovanje oziroma stanovanjsko hišo. Oprostitev traja pet let in se uvede na zahtevo občana.
(3) Plačila nadomestila so oproščeni tudi občani, ki ob vložitvi vloge dokažejo, da so prejemniki denarne socialne pomoči kot edinega vira preživljanja. Oprostitev na tej podlagi se odobri za čas trajanja odločbe pristojnega organa.
(4) Občina Slovenske Konjice lahko tudi v drugih primerih (elementarne ali druge nezgode, bolezni v družini, invalidnost itd.), oprosti zavezanca plačila nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrozilo socialno varnost zavezanca in njegove družine. Oprostitev velja eno leto.
(5) O oprostitvi odloča na podlagi zahtevka zavezanca občinska uprava Občine Slovenske Konjice in o tem izda odločbo.
NADZOR NAD IZVAJANJEM ODLOKA
(nadzor nad izvajanje odloka)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja medobčinski inšpektorat Medobčinski inšpektorat in redarstvo (MIR) občin Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje, Vojnik in Zreče. Strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka pa opravlja pristojni upravni organ Občine Slovenske Konjice.
Če zavezanec namerno napačno prijavi podatke oziroma ne uredi podatkov tudi potem, ko občina pošlje poziv za ureditev le-teh ter za nepravočasno odgovarjanje na poziv občine, se kaznuje z globo:
– 850,00 EUR pravna oseba,
– 650,00 EUR samostojni podjetnik posameznik,
– 250,00 EUR odgovorna oseba pravne osebe,
– 250,00 EUR fizična oseba.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(razvrščanje zazidanih stavbnih zemljišč po namembnosti)
(1) Razvrstitev stavbnih zemljišč v stanovanjski oziroma ustrezen poslovni namen po tretjem odstavku 9. člena tega odloka se opravi na podlagi vrst dejanskih rab delov stavb, ki jih opredeljuje vsakokratni veljavni predpis, ki ureja vrste dejanskih rab delov stavb in so razvidne iz evidenc GURS, razen, če ta odlok določa drugače.
(2) V kolikor pri morebitni spremembi predpisa, ki ureja vrste dejanskih rab delov stavb, pride do uvedbe novih vrst dejanskih rab delov stavb, se le-te smiselno uvrščajo v eno izmed namembnosti po tretjem odstavku 9. člena tega odloka. Enako velja tudi za vrste dejanskih rab delov stavb, ki niso izrecno razvrščene po tretjem odstavku 9. člena tega odloka.
Za izvedbeni prostorski akt se po tem odloku štejejo:
– Občinski prostorski načrt po Zakonu o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 57/12, 109/12 in 35/13, v nadaljnjem besedilu ZPNačrt) – prostorsko izvedeni pogoji (PIP),
– Občinski podrobni prostorski načrti (OPPN), ki so bili uveljavljeni po ZPNačrt in po Zakonu o urejanju prostora (ZureP-2) (Uradni list RS, št. 61/17),
– Občinski lokacijski načrt po Zakonu o urejanju prostora (ZureP-1) (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek in 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C, 80/10 – ZUPUDPP in 61/17 – ZUreP-2),
– Zazidalni načrti po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95 – ZPDF, 44/97, 9/01 – ZPPreb, 23/02 – odl. US in 110/02 – ZUreP-1).
Vsi postopki v zvezi z odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, ki so se začeli na podlagi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 126/08) in do uveljavitve tega odloka še niso bili pravnomočno končani, se končajo po določilih Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 126/08).
PRENEHANJE VELJAVNOSTI ODLOKA
(prenehanje veljavnosti odloka)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 126/08).
(začetek veljave in uporabe)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2020.
Št. 007-0023/2019(137)
Slovenske Konjice, dne 19. decembra 2019
