Na podlagi 43. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19), Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/10, 28/11, 104/11, 111/13, 102/15, 76/17 in 54/19) in 15. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 37/11 – uradno prečiščeno besedilo in 54/16) je Občinski svet Občine Šentjur na 7. redni seji dne 17. decembra 2019 sprejel
o organiziranju pomoči družini na domu in dopolnilnih socialno varstvenih programov lokalnega pomena v Občini Šentjur
1. člen
Odlok določa način organiziranja in izvajanja javne službe pomoči družini na domu in dopolnilnih socialno varstvenih programov v Občini Šentjur.
II. JAVNA SLUŽBA POMOČ DRUŽINI NA DOMU
2. člen
Pomoč družini na domu je socialno varstvena storitev, ki obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo.
Obseg javne službe vsako leto določi občinska uprava Občine Šentjur z letnim številom ur storitev, ki se izvajajo v okviru javne službe, določenim v skladu s programom socialnega varstva Občine Šentjur in proračunom Občine Šentjur za posamezno leto.
Pomoč na domu se lahko izvaja na naslednje načine:
– s sklenitvijo neposredne pogodbe o izvajanju javne službe z javnim socialno varstvenim zavodom, ki izpolnjuje zakonske pogoje za opravljanje socialne oskrbe na domu,
– s podelitvijo koncesije pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje po zakonu in na podlagi zakona izdanih izvršilnih predpisih na javnem razpisu,
– z ustanovitvijo javnega zavoda, ki bo izvajalo storitev socialne oskrbe na domu.
a) Upravičenci do storitev
5. člen
Upravičenci so osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju Občine Šentjur in imajo urejene bivalne in druge pogoje za življenje, pa se ne morejo sami oskrbovati in negovati, nimajo svojcev, ki bi lahko skrbeli zanje, in se jim s pomočjo na domu nadomesti institucionalno varstvo.
Pod navedenimi pogoji so upravičenci osebe:
1. stare nad 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki jih spremlja starost, niso sposobni za samostojno življenje;
2. osebe s statusom invalida po zakonu o socialnem vključevanju invalidov, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja;
3. druge invalidne osebe z invalidnostjo, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege in pomoči za opravljanje večine življenjskih funkcij;
4. druge kronično bolne osebe in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje;
5. hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva ter otroci prikrajšani za normalno družinsko življenje.
b) Uveljavitev pravic
6. člen
Postopek za uveljavitev pravice do socialno varstvene storitve pomoči družini na domu se začne na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika ali po uradni dolžnosti Centra za socialno delo.
Zahteva se poda pri izvajalcu storitev.
Izvajalec je pristojen, da odloči o konkretnem primeru, tako da presodi razmere in odloči o upravičenosti ter se dogovori za vrsto in obseg, čas trajanja ter višino plačila storitve, ki se bo izvajala.
Na podlagi odločitve izvajalca skleneta izvajalec in upravičenec pisni dogovor o opravljanju storitve, v katerem določita čas opravljanja storitve in osebo, ki bo storitve opravljala.
c) Vrsta in obseg storitve
7. člen
Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega:
1. gospodinjsko pomoč, kamor sodijo: prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora;
2. pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kamor sodijo: pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju ali kopanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje, nega in čiščenje osebnih ortopedskih pripomočkov;
3. pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na stalno institucionalno varstvo.
Upravičenec je upravičen do pomoči na domu, če potrebuje najmanj dve opravili iz navedenih dveh različnih sklopov.
Pri določanju obsega in vrste storitev se upošteva zdravstveno mnenje osebnega zdravnika ter šolske svetovalne službe.
d) Največji obseg storitev
9. člen
Posameznik je v okviru javne službe pomoč družini na domu, ki jo opredeljuje ta odlok, upravičen do pomoči na domu do največ 4 ure dnevno, skupaj 20 ur tedensko oziroma največ 6 ur dnevno oziroma 30 ur tedensko, če se pomoč nudi dvema upravičencema v skupnem gospodinjstvu.
Upravičencu do pomoči družini na domu iz 5. člena tega odloka, ki trajno potrebuje socialno oskrbo na domu v večjem obsegu kot 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, izvajalec predlaga vključitev v institucionalno varstvo oziroma druge možnosti večurne oskrbe, ki bodo zadostile potrebe upravičenca.
e) Cene storitev
11. člen
Cena storitve javne službe se oblikuje v skladu s predpisom ministra pristojnega za socialno varstvo. K cenam storitve pomoči družini na domu daje soglasje pristojni organ občine.
f) Plačilo storitve
12. člen
Storitev socialne oskrbe v celoti plačajo upravičenci oziroma drugi zavezanci. Pomoč na domu je v celoti brezplačna za naslednje skupine upravičencev, ki sklenejo dogovor o izvajanju storitve:
a) prejemnike denarne socialne pomoči po zakonu o socialnem varstvu,
b) prejemnike nadomestila za invalidnost po zakonu o socialnem vključevanju invalidov,
c) otroke, ki so upravičeni do dodatka za nego po zakonu o družinskih prejemkih in otroci prikrajšani za normalno družinsko življenje.
Poleg upravičenca so zavezanci za plačilo storitev socialne oskrbe vsi, ki jih do upravičenca veže preživninska obveznost na temelju zakona ali pogodbenega razmerja.
Višina plačila se izračuna na podlagi vrednosti urne postavke in števila dejansko opravljenih ur pri posameznem upravičencu.
Upravičenec ali drugi zavezanec je lahko delno ali v celoti oproščen plačila storitev socialne oskrbe.
Oprostitve in olajšave plačila se določajo v skladu z Uredbo, ki določa merila ter oprostitve pri plačilih socialno-varstvenih storitev.
Vloga za uveljavljanje oprostitve plačila se vloži pri Centru za socialno delo Celje, Enoti Šentjur pri Celju, da v skladu s tem pravilnikom ugotovi potrebna dejstva in določi višino oprostitve oziroma olajšave plačila.
O pravici do delne ali celotne oprostitve plačila odloča Center za socialno delo Celje, Enota Šentjur pri Celju, v skladu z določili zakona o splošnem upravnem postopku.
Pritožba na odločbo ne zadrži obveznosti plačila, določenega z odločbo.
Na podlagi odločbe o višini plačila storitev pomoči na domu izvajalec pomoči na domu obračuna uporabniku delež cene opravljenih storitev, za razliko pa predloži obračun Občini Šentjur.
Iz obračuna mora biti razviden upravičenec, številka odločbe o oprostitvi plačila, vrsta in število ur opravljenih storitev in višina stroškov oskrbe ter delež plačila uporabnika.
Oprostitev plačila ali doplačila storitev pomoči na domu se lahko dodeli za določen čas, največ za dobo enega leta in se lahko ponovno dodeli, če se okoliščine niso spremenile.
O oprostitvah plačil in doplačil storitev se odloča enkrat letno ob rednem vsakoletnem preračunu cene storitev.
Upravičenec ali zavezanec izgubi pravico do celotne ali delne oprostitve plačila storitev pomoči na domu v naslednjih primerih:
– če je pridobil pravico do oprostitve ali doplačila storitve, ne da bi predhodno izrabil vse pravne možnosti za določitev in izterjavo preživninske upravičenosti, če je do nje upravičen;
– če je pridobil dovolj lastnih sredstev ali sredstev zavezancev, da do oprostitve ali delnega doplačila ni več upravičen.
Upravičenec ali zavezanec je dolžan Centru za socialno delo v roku osmih dni sporočiti vsako spremembo dejstev in okoliščin, ki bi vplivale na določitev višine oprostitve oziroma olajšave plačila storitev.
Upravičenec, ki je pridobil pravico do celotne ali delne oprostitve plačila storitev pomoči na domu na podlagi lažnih podatkov ali ni sporočil spremembe stanja, je dolžan sam oziroma zavezanec vrniti vsa sredstva, ki so mu bila priznana kot pravica, od dneva, ko je neupravičeno pridobil oprostitev plačila oziroma doplačila z zamudnimi obrestmi, ki veljajo za davke in prispevke, od dneva, ko je neupravičeno koristil pravico do oprostitve.
Center za socialno delo posreduje občini odločbe o oprostitvah in olajšavah plačila storitev pomoči na domu in enkrat letno pripravi pisno poročilo.
Če je upravičenec lastnik nepremičnega premoženja, ki mu ne daje dohodkov za plačilo stroškov, je praviloma v celoti ali delno oproščen plačila storitev le, če pristane na zemljiškoknjižno zavarovanje terjatve občine, ki ustreza ocenjenim stroškom oprostitve.
Zemljiškoknjižno zavarovanje opravi občina na predlog Centra za socialno delo.
Kolikor je bil upravičenec lastnik nepremičnega premoženja in ga je odtujil tri leta pred vložitvijo zahtevka za uveljavitev pravice do pomoči na domu, se mu pomoč praviloma nudi samo v primeru, če upravičenec predloži pisno zagotovilo, da prevzemnik nepremičnega premoženja ali kdo drug zagotovi plačilo stroškov.
g) Evidentiranje storitev
21. člen
Podatke, ki se nanašajo na opravljanje socialno varstvene storitve pomoči na domu, vodi izvajalec javne službe.
Izvajalec javne službe vodi evidenco o:
– upravičencih,
– vsebini pomoči,
– višini plačila,
– izvajalcih posameznih storitev,
– opravljenih storitev,
– opravljenih poti.
Evidence se vodijo v skladu s pravili zakona o socialnem varstvu in zakona o varstvu osebnih podatkov.
Pristojen občinski upravni organ ima pravico vpogleda v evidence.
Izvajalec javne službe mora na zahtevo občini posredovati podatke za potrebe načrtovanja in spremljanja stanja izvajanja javne službe pomoči na domu.
Izvajalec javne službe je dolžan za občino enkrat letno pripraviti pisno poročilo o izvajanju javne službe.
III. DOPOLNILNI SOCIALNO VARSTVENI PROGRAMI LOKALNEGA POMENA
23. člen
Center za socialno delo Celje, Enota Šentjur pri Celju, izvaja v Občini Šentjur dopolnilne socialno varstvene programe lokalnega pomena.
Dopolnilni socialno varstveni programi se organizirajo kot pomoč otrokom v družinah, v katerih je ogrožen njihov psihofizični razvoj zaradi neurejenih razmer, bolezni ali invalidnosti otrok ter kot pomoč namenjena socialnemu vključevanju ostalih posebej ranljivih skupin.
Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega pomoč pri:
– vzpostavitvi sodelovanja staršev otrok, šole in drugih institucij;
– učni uspešnosti otrok in mladostnikov;
– socialni vključenosti otrok v okolje;
– reševanju raznih kriznih situacij v družini.
Občina Šentjur sklene z izvajalcem javne službe posebno pogodbo, s katero dogovori izvajanje teh programov in način sofinanciranja.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26. člen
Upravičenec do pomoči na domu z vključitvijo v institucionalno varstvo izgubi pravico do storitev pomoči na domu v okviru javne službe.
Na podlagi določil, navedenih v tem odloku, in na podlagi področne zakonodaje, izbrani izvajalec storitve pomoči družini na domu sprejme Pravilnik o postopku pri uveljavljanju, izvajanju in prekinitvi storitve pomoči družini na domu v roku 30 dni po sklenitvi pogodbe o sofinanciranju Pomoči družini na domu.
S tem odlokom preneha veljati Odlok o organiziranju pomoči družini na domu in o merilih za določitev oprostitev in olajšav pri plačilih socialno varstvenih storitev v Občini Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 112/00).
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne od 1. 1. 2020 dalje.
Št. 007-0005/2019
Šentjur, dne 17. decembra 2019
