Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (ZJF-UPB4, Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZfisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 17. člena Statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 88/15) je Občinski svet Občine Sežana na seji dne 19. 12. 2019 sprejel
o proračunu Občine Sežana za leto 2020
S tem odlokom se za Občino Sežana za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna, upravljanje z občinskim premoženjem ter obseg zadolževanja občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
II. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
Proračun Občine Sežana se za leto 2020 določa v višini 17.810.548 EUR.
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do podskupin kontov v naslednjih zneskih:
| A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV | Znesek v EUR |
| Skupina/Podskupina kontov | Proračun leta 2020 |
I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) | 16.770.236 |
| TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 12.673.327 |
70 | DAVČNI PRIHODKI | 9.599.721 |
| 700 Davki na dohodek in dobiček | 7.769.221 |
| 703 Davki na premoženje | 1.437.000 |
| 704 Domači davki na blago in storitve | 393.500 |
71 | NEDAVČNI PRIHODKI | 3.073.606 |
| 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja | 2.413.417 |
| 711 Takse in pristojbine | 12.600 |
| 712 Globe in druge denarne kazni | 119.000 |
| 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev | 26.500 |
| 714 Drugi nedavčni prihodki | 502.089 |
72 | KAPITALSKI PRIHODKI | 1.708.157 |
| 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev | 405.000 |
| 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev | 1.303.157 |
73 | PREJETE DONACIJE | 6.227 |
| 730 Prejete donacije iz domačih virov | 5.900 |
| 731 Prejete donacije iz tujine | 327 |
74 | TRANSFERNI PRIHODKI | 2.148.023 |
| 740 Transferni prihodki od drugih javnofinančnih institucij | 1.169.125 |
| 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije | 978.898 |
78 | PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE | 234.502 |
| 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij | 234.502 |
II. | SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) | 16.447.076 |
40 | TEKOČI ODHODKI | 4.475.574 |
| 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim | 1.205.210 |
| 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost | 198.782 |
| 402 Izdatki za blago in storitve | 3.011.718 |
| 403 Plačila domačih obresti | 48.900 |
| 409 Rezerve | 10.964 |
41 | TEKOČI TRANSFERI | 6.941.571 |
| 410 Subvencije | 297.468 |
| 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom | 3.137.276 |
| 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam | 345.771 |
| 413 Drugi tekoči domači transferi | 3.161.056 |
42 | INVESTICIJSKI ODHODKI | 4.678.253 |
| 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev | 4.678.253 |
43 | INVESTICIJSKI TRANSFERI | 351.678 |
| 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso prorač. uporab. | 58.951 |
| 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom | 292.727 |
III. | PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) | 323.160 |
| B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB: | |
IV. | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPIT. DELEŽEV (750) | 0 |
75 | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL | 0 |
V. | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV | 0 |
44 | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV | 0 |
VI. | PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) | 0 |
| C. RAČUN FINANCIRANJA: | |
VII. | ZADOLŽEVANJE (500) | 1.031.527 |
50 | ZADOLŽEVANJE | 1.031.527 |
| 500 Domače zadolževanje | 1.031.527 |
VIII. | ODPLAČILO DOLGA (550) | 1.363.472 |
55 | ODPLAČILO DOLGA | 1.363.472 |
| 550 Odplačilo domačega dolga | 1.363.472 |
IX. | POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) | –8.785 |
X. | NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) | –331.945 |
XI. | NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) | –323.160 |
XII. | STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31. 12. 2018 | 8.785 |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Sestavni del proračuna je tudi načrt razvojnih programov za obdobje 2020–2023.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov ter načrt razvojnih programov sta prilogi tega odloka in se objavita na spletni strani Občine Sežana.
V okviru proračuna deluje sklad proračunske rezerve oblikovan po Zakonu o javnih financah.
III. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke.
Sredstva proračuna se uporabljajo le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se prevzemajo obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. Proračunski uporabniki zagotovijo sredstva za obveznosti iz preteklih let, ki niso predvidena v proračunu za tekoče leto, v okviru sredstev proračuna tekočega leta.
Krajevne skupnosti lahko prevzemajo obveznosti le v okviru planiranih sredstev krajevnih skupnosti. Za prevzemanje obveznosti do višine 20.000 EUR brez davka na dodano vrednost ni potrebno soglasje župana, nad tem zneskom pa je potrebno pred prevzemanjem obveznosti pridobiti soglasje župana.
Krajevne skupnosti lahko izvajajo v breme sredstev krajevne skupnosti le tiste naloge, ki ne presegajo vrednosti 40.000 EUR brez davka na dodano vrednost.
Krajevne skupnosti morajo pred prevzemom obveznosti v vrednosti nad 2.500 EUR brez davka na dodano vrednost za blago in storitve ter nad vrednostjo 5.000 EUR brez davka na dodano vrednost za gradnje izvesti postopek zbiranja ponudb najmanj treh ponudnikov.
Pred oddajo naročila iz prejšnjega odstavka morajo krajevne skupnosti pridobiti pisno soglasje občinske uprave. Soglasje občinske uprave morajo krajevne skupnosti pridobiti tudi k potrditvi oziroma naročilu dodatnih, naknadnih oziroma več del.
V primeru, da občinska uprava ali organ, pristojen za nadzor, ugotovi, da krajevna skupnost uporablja sredstva nenamensko oziroma v nasprotju s predpisi, o tem obvesti župana, ki lahko začasno odredi ustavitev financiranja krajevne skupnosti iz sredstev proračuna do odprave nepravilnosti.
Za posamezen investicijski projekt, za katerega je potrjena investicijska dokumentacija in se financira preko več let, je možno razpisati javno naročilo za celotno vrednost projekta in prevzeti obveznosti do višine sredstev, določenih v načrtu razvojnih programov.
Za posamezni investicijski projekt se lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjem letu, če je že odprta postavka v proračunu tekočega leta in predvidena v načrtu razvojnih programov. Skupaj prevzete obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih, iz naslova investicijskih odhodkov in investicijskih transferov, ne smejo presegati 80 % sredstev skupine odhodkov 42 in 43 v bilanci proračuna.
Neposredni uporabnik lahko prevzema obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih iz naslova tekočih odhodkov (izdatkov za blago in storitve) in tekočih transferov, če je že odprta postavka v proračunu tekočega leta. Skupaj prevzete obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih iz naslova tekočih odhodkov (izdatkov za blago in storitve) in tekočih transferov, ne smejo presegati 50 % sredstev, zagotovljenih v sprejetem letnem proračunu znotraj podprograma neposrednega uporabnika.
Omejitve se ne nanašajo na prevzemanje obveznosti:
– iz naslova prevzemanja obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika,
– prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, ki so nujna za operativno delovanje neposrednih porabnikov,
– prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev donatorjev.
Obveznosti po prejšnjih odstavkih, ki bodo zahtevale plačilo v prihodnjih letih, se prioritetno vključujejo v proračun leta na katero se nanašajo.
Investicijsko dokumentacijo potrjuje župan.
Sredstva proračuna se neposrednim in posrednim proračunskim porabnikom med letom praviloma dodeljujejo mesečno v obliki dvanajstine oziroma na podlagi sklenjenih pogodb. Župan lahko v utemeljenih primerih določi tudi drugačno dinamiko nakazil dotacij.
Sredstva za investicijske transfere se nakazujejo na osnovi dokumentacije o že opravljenih investicijah.
Pri tem je potrebno upoštevati zapadlost uporabnikovih obveznosti in likvidnostni položaj proračuna.
V primeru, da zaradi neenakomernega priliva prihodkov pride do likvidnostnih težav, se sredstva prioritetno zagotavljajo za zakonsko določene naloge, ki so opredeljene v posebnem delu proračuna in za minimalni obseg nalog, ki še omogoča delovanje uporabnikov.
Razdelitev sredstev proračunskih postavk namenjenih društvom in zvezam, ki niso posredni ali neposredni proračunski uporabniki in katerih višina ni določena s proračunom, se opravi na osnovi razpisa.
Sredstva proračunske rezerve se izločijo v višini določeni s proračunom. Sredstva se izločajo mesečno po dvanajstinah. Sredstva rezerve se uporabljajo za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni ter druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.
O uporabi proračunske rezerve do višine 20.000 EUR odloča župan, na predlog občinske uprave in o uporabi sredstev pisno obvesti občinski svet. O uporabi sredstev nad višino 20.000 EUR odloča občinski svet s posebnim odlokom.
Za plačevanje obveznosti iz občinskega proračuna veljajo enaki roki, ki se za posamezne namene porabe določijo v zakonu o izvrševanju državnega proračuna.
Neposredni porabniki proračuna plačujejo obveznosti za že opravljene nabave blaga, storitev in gradbenih del.
Dogovarjanje o predplačilih je možno s soglasjem župana le izjemoma, in sicer ob primernem zavarovanju predplačil, v skladu s predpisi, ki veljajo za področje javnih financ.
Namenski prihodki proračuna za leto 2020 so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena in prvem odstavku 80. člena Zakona o javnih financah, tudi naslednji prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, ki se uporabijo za odhodke bilance prihodkov in odhodkov ali za izdatke v računu financiranja:
– požarna taksa, ki se nameni za investicije v zagotavljanje protipožarne varnosti,
– namenska sredstva sofinanciranja projektov,
– komunalni prispevek, ki se uporablja za gradnjo komunalne opreme, vključno iz naslova pogodb o sovlaganju v komunalno infrastrukturo,
– turistična taksa, ki se nameni za spodbujanje razvoja turizma,
– koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se nameni za izvajanje ukrepov varstva okolja in vlaganj v naravne vire,
– sredstva koncesijske dajatve od posebnih iger na srečo, ki se uporabljajo za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in turistično infrastrukturo,
– namenska sredstva so tudi druga sredstva, ki jih občina prejme namensko za financiranje določenih nalog.
Sredstva okoljskih dajatev, ki so na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, predpisane zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami in zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, ki so infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne občinske gospodarske službe varstva okolja in so prihodek proračuna občine, se lahko porabijo le za:
– gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi s predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja odpadkov, in
– zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Namenska sredstva so tudi lastna sredstva krajevnih skupnosti oziroma vsi prihodki krajevnih skupnosti, ki niso zagotovljeni iz občinskega proračuna, kot so samoprispevki, donacije, prihodki od premoženja, prihodki od prodaje blaga in storitev, prihodki od obresti in drugi izvirni prihodki krajevnih skupnosti. O namenu porabe lastnih prihodkov krajevnih skupnosti, odločajo sveti krajevnih skupnosti.
V primeru, da so namenska sredstva vplačana v nižjem obsegu kot je izkazano v proračunu, neposredni uporabnik prevzema in plačuje obveznosti samo do višine dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih prejemkov.
Če so namenski prihodki vplačani v proračun v večjem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, neposredni uporabnik prevzema in plačuje obveznosti samo v višini načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu občine.
Namenska sredstva, ki niso bila porabljena, se prenesejo v proračun naslednjega leta.
Pogodba za nabavo blaga, naročilo storitev in oddajo gradenj v breme proračuna se lahko sklene samo skladno s predpisi o javnem naročanju.
Če se v teku proračuna ugotovi, da so potrebna dodatna sredstva, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti, so pa nujna za izvrševanje predpisov ali izvršitev storitev, se dodatni odhodki poravnavajo s predhodno prerazporeditvijo sredstev iz drugih proračunskih postavk. O prerazporeditvi odloča župan.
O izvršenih prerazporeditvah sredstev mora župan šestmesečno poročati občinskemu svetu, in sicer v mesecu septembru za prvo polletje in z zaključnim računom.
Znotraj proračunskih postavk se sredstva lahko prerazporejajo oziroma določajo novi konti.
Na podlagi sklepa župana lahko finančna služba znotraj posamezne proračunske postavke prerazporeja sredstva med podkonti v okviru iste proračunske postavke in odpira nove konte zaradi pravilnega knjiženja.
Predsedniki svetov krajevnih skupnosti lahko prerazporejajo sredstva v okviru sprejetega finančnega načrta krajevne skupnosti, v kolikor se v teku finančnega načrta ugotovi, da je potrebno zagotoviti dodatna sredstva, ki so nujna za izvrševanje predpisov ali izvršitev storitev. Dodatni odhodki se pokrivajo v breme drugih postavk finančnega načrta krajevnih skupnosti.
Župan lahko spreminja vrednost projektov, ki so uvrščeni v načrtu razvojnih programov.
Župan lahko spreminja naziv projektov, ki so uvrščeni v načrtu razvojnih programov, ali naziv proračunskih postavk, v kolikor je to potrebno zaradi črpanja namenskih sredstev sofinanciranja projektov.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
Če se po sprejemu proračuna spremeni ali sprejme nov predpis, na osnovi katerega nastanejo nove obveznosti za občinski proračun, je župan dolžan določiti na odhodkovni strani novo proračunsko postavko, za katero se sredstva zagotovijo v okviru večjih prihodkov ali s prerazporeditvijo sredstev. Župan vključi nove obveznosti s sklepom tako, da se odpre nova proračunska postavka in opredeli višina sredstev za nov namen.
Odredbodajalec sredstev proračuna je župan oziroma druga oseba, ki jo pooblasti župan.
Predsedniki svetov krajevnih skupnosti so odredbodajalci za sredstva krajevnih skupnosti, ob upoštevanju omejitev iz 3. člena tega odloka.
Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine sprejme občinski svet na predlog župana, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena.
Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine pod zneskom 10.000 EUR in načrt ravnanja s premičnim premoženjem občine, v katerega se uvrsti posamično premično premoženje nad vrednostjo 10.000 EUR, sprejme župan.
Načrta ravnanja z nepremičnim in premičnim premoženjem se lahko v skladu s prejšnjima dvema odstavkoma med letom spreminjata in dopolnjujeta.
V primeru spremenjenih prostorskih potreb, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, se lahko sklepajo pravni posli, ki niso predvideni v veljavnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem.
Skupna vrednost poslov iz prejšnjega odstavka tega člena lahko znaša največ 20 % skupne vrednosti načrta pridobivanja nepremičnega premoženja in načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem.
O pravnem poslu ravnanja s stvarnim premoženjem občine odloči in sklene pravni posel župan oziroma od njega pooblaščena oseba v skladu z določili zakona, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
Župan oziroma pooblaščena oseba odloča tudi:
– o uporabi splošne proračunske rezerve za premalo predvidene odhodke in nepredvidene odhodke, ki so nujna za izvrševanje zakonskih in pogodbenih obveznosti;
– o začasni vezavi tekočih likvidnih sredstev zaradi ohranitve realne vrednosti;
– o kratkoročni zadolžitvi največ do 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna v primeru neenakomernega pritekanja prihodkov;
– v drugih primerih, ko to določa zakon, Statut Občine Sežana in ta odlok.
Župan lahko odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga do višine 1.000 EUR v posamičnem primeru, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi neunovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati.
Župan lahko odpiše plačilo dolga ne glede na vrednost v primeru:
– da je dolg že zastaral;
– da ni več pravnih možnosti za izterjavo terjatve zaradi prenehanja pravne osebe v stečajnem ali drugem postopku;
– da je bil v postopku osebnega stečaja izdan sklep o odpustu obveznosti;
– da je zapuščina ostala brez dedičev;
– da terjatev ni bila pravočasno prijavljena v stečajnem postopku;
– dejanja s podobnim razlogom.
Kot dolg iz predhodnih odstavkov tega člena se ne šteje dolg do občine iz naslova obveznih dajatev.
Svet krajevnih skupnosti lahko odpiše plačilo dolga do višine 1.000 EUR v posamičnem primeru, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi neunovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati. Svet krajevnih skupnosti lahko odpiše dolg ne glede na vrednost iz razlogov, navedenih v drugem odstavku tega člena.
Vsak izdatek iz proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za izplačilo. Pred izplačilom iz proračuna morajo vsako izplačilo preveriti in potrditi javni uslužbenci občinske uprave, ki so zadolženi za posamezno področje izvrševanja proračuna.
Skrbnike proračunskih postavk s sklepom določi župan.
Za zakonito in namensko uporabo sredstev iz proračuna, odgovarja odgovorni organ oziroma odgovorna oseba prejemnika sredstev.
Občina se lahko v letu 2020 dolgoročno zadolži do višine 1.031.527 EUR, in sicer:
– do višine 750.000 EUR skladno z določili zakona, ki ureja financiranje občin, za investicije, predvidene v občinskem proračunu za leto 2020 ter
– do višine 281.527 EUR na podlagi zakona, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije, pri državnem proračunu za sofinanciranje investicij v lokalno infrastrukturo in investicij posebnega pomena, za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine, ki so vključene v načrt razvojnih programov občinskega proračuna. Kreditna sredstva se prvenstveno porabijo za plačilo stroškov pri izvajanju investicij, lahko pa tudi za vračilo dolga.
V obdobju morebitnega začasnega financiranja Občine Sežana v letu 2021 se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.
Št. 032-8/2019-6
Sežana, dne 19. decembra 2019
