Na podlagi 55. člena ZIPRS1819 (Uradni list RS, št. 71/17, 13/18 – ZJF-H, 83/18, 19/19), VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – Odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ, 101/13 – ZDavNepr in 22/14 – odl. US), 218. in 218.a do 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 22/14 – odl. US, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US) in 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12 in 22/17) je Občinski svet Občine Braslovče na 9. redni seji dne 18. 12. 2019 sprejel
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Braslovče
S tem odlokom se določijo podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), ki določajo:
– predmet odmere nadomestila,
– zavezanca za plačilo nadomestila,
– zazidana in nezazidana stavbna zemljišča,
– merila za določitev višine nadomestila,
– oprostitve plačila nadomestila.
(predmet odmere nadomestila)
(1) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje na območju celotne Občine Braslovče.
(2) Nadomestilo se plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.
(3) Za zazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, so do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
(4) Za nezazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
(5) Za nezazidana stavbna zemljišča se, poleg pogojev iz prejšnjega odstavka, štejejo tista zemljišča, na katerih je zagotovljena možnost izvedbe priključka na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav ter možnost dostopa na javno cesto.
(plačilo nadomestila za nelegalno zgrajen objekt)
(1) V primeru nelegalne gradnje plačevanje nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne vpliva na njeno legalizacijo oziroma izdajo in izvršitev inšpekcijskega ukrepa.
(2) V kolikor se za stavbo oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, pridobi gradbeno dovoljenje oziroma se gradnja legalizira, se le-ta ne šteje za novo gradnjo in se zanjo z odmero nadomestila nadaljuje.
(prenehanje plačila nadomestila)
Obveznost plačila nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča preneha, ko se stavba oziroma del stavbe odstrani in vzpostavi prejšnje stanje in ko investitor oziroma lastnik zemljišča, na katerem je stala takšna stavba oziroma del stavbe, to dejstvo sporoči občini. Občina nato za predmetno zemljišče uvede postopek odmere nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, če to zemljišče leži na območju, za katerega je takšno nadomestilo določeno.
(zavezanec za plačilo nadomestila)
(1) Zavezanec za plačilo nadomestila je njegov uporabnik oziroma lastnik.
(2) Uporabnik se določi na podlagi:
a. najemne pogodbe;
b. dokazila o ustanovitvi stavbne pravice ali služnostne pravice;
c. izjave zavezanca, ki prevzema obveznost plačila oziroma dogovora souporabnikov oziroma solastnikov;
d. dogovora med lastnikom in uporabnikom.
(3) V primeru več souporabnikov je zavezanec za plačilo nadomestila tisti, za katerega se souporabniki dogovorijo ter predložijo dogovor ali izjavo. V kolikor se souporabniki ne dogovorijo, se nadomestilo odmeri vsakemu souporabniku sorazmerno.
(4) V primeru solastništva je zavezanec za plačilo nadomestila tisti od solastnikov, ki je neposredni uporabnik oziroma tisti, za katerega se solastniki tako dogovorijo ter predložijo pisni dogovor oziroma pisno izjavo solastnika, ki prevzema celotno plačilo obveznosti. V kolikor se lastniki ne dogovorijo, se nadomestilo odmeri vsakemu solastniku sorazmerno z njegovim lastniškim deležem.
II. DOLOČITEV POVRŠIN ZA ODMERO NADOMESTILA
(določitev površin za zazidano stavbno zemljišče)
(1) Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine.
(2) Za določitev površin za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:
1. pri stanovanjskih objektih neto tlorisna površina vseh zaprtih prostorov posameznega dela stanovanjskega namena, določena v skladu s standardom SIST ISO: 9836 ter neto tlorisna površina prostostoječih garaž;
2. pri poslovnih prostorih neto tlorisna površina vseh prostorov posameznega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom, določena v skladu s standardom SIST ISO: 9836.
(3) Osnovo za določitev površin zazidanega stavbnega zemljišča predstavljajo podatki iz uradnih evidenc oziroma podatki iz dokončnih gradbenih dovoljenj, iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke.
(4) Za določitev površin za odmero nadomestila za ostale poslovne površine se upoštevajo:
– nepokrita in pokrita parkirišča, skladišča in dvorišča,
– zunanje manipulativne in prodajne površine,
– delavnice na prostem,
– odprte športno rekreacijske površine, namenjene pridobivanju dobička,
– javne površine, ki so v povezavi z opravljanjem poslovne dejavnosti (gostinske terase in plesišča, kioski, samostojne stojnice, razstave in sejmi, vodne in obvodne površine, ki niso vodna zemljišča po zakonu),
– površine za obratovanje bencinskih servisov (celotna gradbena parcela) ter
– druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
(5) Osnova za določitev površin iz prejšnjega odstavka tega člena so:
– veljavni predpisi za evidentiranje dejanske rabe zemljišč,
– uradne evidence,
– podatki, ki jih predloži zavezanec,
– tlorisne projekcije površine zemljišč ali
– poseben ugotovitveni postopek.
(6) V kolikor se ugotovi, da se za ostale poslovne površine uporabljajo tudi zemljišča izven gradbene parcele objekta, se nadomestilo zanje odmeri na enak način kot za površine, ki se nahajajo znotraj gradbene parcele objekta.
(7) Določila tega člena se uporabljajo tudi za določitev površine za odmero nadomestila za nelegalno zgrajene objekte.
(določitev površin za nezazidano stavbno zemljišče)
(1) Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se upošteva velikost zemljiške parcele, namenjene gradnji, na kateri še ni zgrajen objekt in za katero je z veljavnim izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je namenjena gradnji stanovanjskega ali poslovnega objekta, ki ni namenjen za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
(2) Zemljiška parcela iz prejšnjega odstavka tega člena se določa na podlagi enega od naslednjih kriterijev:
– določil izvedbenih prostorskih aktov,
– zemljiškega katastra in ostalih uradnih evidenc, iz katerih je razvidna površina zemljiške parcele.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
Za določitev višine nadomestila se uporabljajo naslednja merila:
– namembnost zemljišča,
– opremljenost stavbnega zemljišča s posamezno vrsto komunalne opreme, gospodarske javne infrastrukture ali javne infrastrukture (v nadaljevanju: komunalna opremljenost).
(namembnost stavbnega zemljišča)
Namembnost stavbnega zemljišča se določi skladno s predpisi, ki določajo razvrščanje objektov, in sicer:
1. stanovanjski namen, individualni počitniški namen (vikendi);
2. poslovni namen:
– stavbe splošnega družbenega pomena,
– industrijske stavbe,
– gospodarsko-poslovne stavbe,
– gostinstvo, turizem,
– trgovske stavbe in storitvena dejavnost;
3. druge nestanovanjske stavbe.
Namembnost stavbnega zemljišča se ovrednoti na naslednji način:
| Št. točk |
1. stanovanjske površine objekta | 15 |
2. gospodarsko-poslovne stavbe gostinstvo, turizem trgovske stavbe in storitvena dejavnost industrijske stavbe | 120 |
3. ostale poslovne površine | 110 |
4. stavbe splošnega družbenega pomena | 1 |
5. druge nestanovanjske kmetijske stavbe | 60 |
6. nezazidana stavbna zemljišča – stanovanjski namen | 20 |
7. nezazidana stavbna zemljišča – poslovni namen | 120 |
(komunalna opremljenost stavbnega zemljišča)
(1) Komunalna opremljenost se ovrednoti z naslednjimi točkami:
Vrsta opremljenosti | Merila za določitev opremljenosti stavbnega zemljišča | Število točk |
1. asfaltna cesta (asfalt, beton, tlaki, pločnik) | lastni makadamski dovoz se ne upošteva kot neasfaltiran dovoz | 41 |
2. makadamska cesta | | 20 |
3. vodovod | | 10 |
4. elektrika | | 10 |
5. kanalizacija | | 20 |
6. javna razsvetljava | | 12 |
7. javne zelene površine | ob večstanovanjskih objektih | 9 |
(2) Po tem odloku se šteje, da ima stavbno zemljišče dejansko možnost priključka na objekte in omrežja komunalne opreme, gospodarske javne infrastrukture ali javne infrastrukture, če je rob stavbnega zemljišča oddaljen največ 100 m od njihovega sekundarnega omrežja oziroma objekta ali naprave. V primeru spora glede dejanske možnosti priključka se upošteva mnenje oziroma podatki upravljavca objekta ali naprave.
(3) Stopnja komunalne opremljenosti po tem členu se določa na podlagi pridobljenih baz podatkov upravljavcev posamezne komunalne opreme.
(1) Višina nadomestila za kvadratni meter zazidanega stavbnega zemljišča se določi kot zmnožek:
– skupnega števila točk, ugotovljenih po merilih iz 10. in 11. člena tega odloka,
– površine, ugotovljene v skladu s 6. členom tega odloka in
– vrednosti točke za izračun nadomestila, določene v skladu s 13. členom tega odloka.
(2) Višina nadomestila za kvadratni meter nezazidanega stavbnega zemljišča in za ostale poslovne površine se določi kot zmnožek:
– 50 % skupnega števila točk, ugotovljenih po merilih iz 10. in 11. člena tega odloka,
– površine ugotovljene v skladu s 7. členom tega odloka in
– vrednosti točke za izračun nadomestila, določene v skladu s 13. členom tega odloka.
(3) Dobljena vrednost po prejšnjih dveh odstavkih tega člena predstavlja višino odmerjenega nadomestila, ki se v primeru iz 12. člena tega odloka zmanjša za 10 %.
(1) Vrednost točke za izračun nadomestila za leto 2020 znaša 0,00473 EUR.
(2) Vrednost točke se letno valorizira s količnikom, ugotovljenim na podlagi letnega povprečnega indeksa rasti cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. Župan o tem sprejme ugotovitveni sklep in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) V primeru drugačnega načina določitve vrednosti točke, o tem s sklepom odloči občinski svet na predlog župana.
Odločbo o plačilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča izda pristojni finančni urad, na podlagi podatkov, ki jih uradu pošlje občinska uprava Občine Braslovče.
(uskladitev pridobivanja podatkov za odmero nadomestila)
(1) Občina Braslovče za namene dopolnjevanja in posodabljanja baze zavezancev za plačilo nadomestila pridobiva podatke iz uradnih evidenc.
(2) V kolikor se zavezanec s podatki iz posamezne uradne evidence ne strinja, mora predlagati vpis spremenjenih podatkov pri upravljavcu posamezne uradne evidence.
(3) V kolikor občina dvomi v pravilnost razpoložljivih podatkov na podlagi katerih je bilo odmerjeno nadomestilo, lahko uvede upravni postopek po uradni dolžnosti.
(4) Sprememba podatkov, ki vpliva na odmero nadomestila, se pri odmeri nadomestila upošteva od prvega dne naslednjega meseca v katerem je sprememba nastala.
(5) Če se med letom spremeni zavezanec za plačilo nadomestila, se uporabijo določila predpisov s področja davčnega postopka.
(1) Davčna obveznost za plačilo nadomestila nastane z dnem sklenjene pogodbe o prodaji, najemu, zakupu, služnosti ali na podlagi drugega pravnega akta, ki izkazuje pravico uporabe stavbnega zemljišča.
(2) Zavezanec za plačilo nadomestila je dolžan občinski upravi sporočiti vse spremembe glede uporabe stavbnega zemljišča v roku 30 dni od začetka uporabe oziroma nastanka spremembe.
Vsa sredstva, zbrana iz plačil nadomestila, so prihodek proračuna Občine Braslovče in se namensko uporabljajo za pridobivanje, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč ter investicije in vzdrževanje komunalne infrastrukture na območju vseh naselij v Občini Braslovče.
V. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA
Nadomestilo se ne plačuje za:
– zemljišča, ki se neposredno uporabljajo za potrebe obrambe RS ter za potrebe zaščite in reševanja;
– objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje;
– za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno;
– stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.
(1) Zavezanca, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, se na njegovo zahtevo oprosti plačila nadomestila za dobo pet let, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek in ima na tem naslovu stalno bivališče.
(2) Petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila začne teči z dnem prijave stalnega bivališča.
(1) Plačila nadomestila je lahko oproščen zavezanec, ki je prejemnik denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka.
(2) Oprostitev po prejšnjem odstavku tega člena se ne nanaša na delež ostalih solastnikov oziroma souporabnikov, ki niso oproščeni plačila po tem členu, kljub morebitnem dogovoru iz 5. člena tega odloka.
Zavezanci, ki jih prizadene elementarna nesreča (poplava, potres, požar, plaz) oziroma je zaradi izrednih dogodkov ogrožena njihova socialna varnost ali socialna varnost njihovih družin, so lahko oproščeni plačila nadomestila za določen čas – eno leto.
(uveljavljanje oprostitev)
(1) Zavezanec uveljavlja oprostitev plačila nadomestila na podlagi 20. in 21. člena tega odloka z vlogo, ki jo vloži pisno ali ustno na zapisnik.
(2) Zavezanec mora vlogi priložiti vso ustrezno dokumentacijo, iz katere izhaja upravičenost do oprostitve.
(3) Oprostitev plačila nadomestila, vložena po roku iz prvega odstavka tega člena, se upošteva pri odmeri za tekoče leto, razen, če je odločba o oprostitvi postala pravnomočna po izdaji odločbe o odmeri nadomestila. V slednjem primeru se oprostitev upošteva s 1. 1. naslednjega leta.
(4) O oprostitvi odloča občinska uprava, ki o oprostitvi izda odločbo.
VII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
(1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2020.
(2) Z dnem začetka uporabe tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 131/03), uporablja pa se do 31. 12. 2019.
(3) Drugi odstavek 12. člena tega odloka se uporablja tako, da se v letu 2020 zavezancem obračuna tretjina, v letu 2021 pa dve tretjini izračunanega zneska.
Št. 007-7/2019-1
Braslovče, dne 18. decembra 2019
