Ob-2322/19, Stran 1239
Na podlagi šeste alineje 7. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ in 64/17 – ZZDej-K), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 71/17, 13/18 – ZJF-H, 83/18 in 19/19), 217. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13 in 81/16) in Sklepa o začetku postopka za izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje programov na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje do leta 2022, št. 181-122/2019/1 z dne 28. 5. 2017, objavlja Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, Ljubljana
za sofinanciranje programov na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje do 2022
I. Namen razpisa
Namen javnega razpisa je sofinanciranje programov za izvajanje ukrepov Nacionalnega programa za prehrano in telesno dejavnost za zdravje 2015–2025, od novembra leta 2019, leta 2020, 2021 in 2022, s ključnim ciljem izboljšati prehranjevalne in gibalne navade ter zaustaviti in zmanjšati trend naraščanja telesne mase prebivalcev Slovenije.
II. Predmet razpisa
Predmet razpisa so programi za spodbujanje zdrave in uravnotežene prehrane in telesne dejavnosti za zdravje v okviru izvajanja ukrepov in aktivnosti Nacionalnega programa za prehrano in telesno dejavnost za zdravje 2015–2025.
Programi, ki so že v celoti financirani iz proračunskih sredstev in drugih javnih virov, niso predmet tega razpisa.
Investicije niso predmet tega razpisa.
Vse aktivnosti, ki se sofinancirajo v okviru tega razpisa, morajo biti za končnega uporabnika brezplačne.
III. Prijavitelji, upravičeni do udeležbe na razpisu
Upravičeni prijavitelji programov so neprofitne pravne osebe javnega ali zasebnega prava, ustanovljene na podlagi Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo in 21/18 – ZNOrg), Zakona o ustanovah (Uradni list RS, št. 70/05 – uradno prečiščeno besedilo in 91/05 – popr.), Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) in Zakona o gospodarskih zbornicah (Uradni list RS, št. 60/06, 110/09 in 77/11), ki imajo sedež v Republiki Sloveniji. Za potrebe tega razpisa so prijavitelji tiste organizacije, ki:
– so pravne osebe, ki delujejo kot društvo, zveza društev, zavod, skupnost zavodov, ustanove za nepridobitno združenje pravnih in fizičnih oseb; so neprofitne (na podlagi zakona ali svojih temeljnih aktov: statut, ustanovitveni akt, drugih pravil delovanja), kar pomeni, da presežka prihodkov nad odhodki ali dobička ne delijo med člane ali ustanovitelje oziroma lastnike, ampak ga v celoti namenjajo za uresničevanje svojega namena in ciljev;
– niso ustanovljene zaradi osebnih koristi ali pridobivanja dobička;
– so neodvisne od političnih strank;
– delujejo v javnem prostoru in za dobrobit ljudi, skupin in družbe kot celote;
– delujejo na podlagi demokratičnih vrednot in človekovih pravic;
– dejavno sodelujejo pri izvajanju programa in učinkovito prispevajo k njegovemu izvajanju in k njegovim ciljem.
Med upravičene prijavitelje tako ne sodijo organizacije:
– ki v svojih temeljnih aktih (statut, ustanovitveni akt, pravila …) nimajo izrecno navedeno, da so neprofitne, v kolikor jim tega ne predpisuje že zakon;
– politične stranke in socialni partnerji, razen zbornic.
Za upravičenega partnerja se šteje vsaka pravna oseba javnega prava ali pravna oseba zasebnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji, ki dejavno sodeluje pri izvajanju programa in učinkovito prispeva k njegovemu izvajanju in k njegovim ciljem na območju Republike Slovenije.
IV. Pogoji za pridobitev sredstev
1. Vlagatelj je neprofitna pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ustanovljena na podlagi Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo in 21/18 – ZNOrg), Zakona o ustanovah (Uradni list RS, št. 70/05 – uradno prečiščeno besedilo in 91/05 – popr.), Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), Zakona o gospodarskih zbornicah (Uradni list RS, št. 60/06, 110/09 in 77/11), in ima sedež v Republiki Sloveniji.
2. Prijavljeni program sodi v vsebinsko področje predmeta razpisa.
3. Program se izvaja v Republiki Sloveniji in je relevanten za nacionalno raven.
4. Vlogi mora biti predložena zadnje dostopna kopija izpisa iz sodnega registra ali drugega registra1, kjer je vlagatelj registriran (izpis ne sme biti starejši od 90 dni).
1 Zadošča izpisek iz AJPES portala.
5. Vlagatelj je ustanovljen pred 31. 12. 2017 in je imel v letu 2018 najmanj 10.000 EUR prihodkov (dokazilo: letno poročilo oddano na AJPES za leto 2018).
6. Za sofinanciranje programa so predvideni tudi drugi sofinancerji in/ali lastna sredstva oziroma viri najmanj v višini 5 % od ocenjene vrednosti prijavljenega programa.
7. Pri izvajanju programa ni prisoten konflikt interesov. Zaprošeni znesek ne presega razpisanih sredstev za posamezni program.
8. Prijavnica mora biti izpolnjena v celoti.
Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev iz točk 1., 2., 4., 5., 7. in 8., navedenih v točki IV tega razpisa, in vlagatelji, ki niso upravičenci do udeležbe skladno s točko III, ne bodo vključeni v postopek ocenjevanja.
Točke 3., 6. in 7., navedene v točki IV, se bodo preverile pri vsebinskem ocenjevanju vloge. V kolikor program ni relevanten za nacionalno raven ali ni izpolnjen pogoj najmanj 5 % lastnih sredstev, ali je prisoten konflikt interesov med naročnikom ter sodelujočimi v programu oziroma njegovimi sofinancerji, se bo postopek nadaljnjega ocenjevanja zaključil.
V. Obvezna oblika in vsebina vloge
1. Vlagatelji morajo vlogo oddati na Prijavnici JR prehrana in telesna dejavnost »Prijava na javni razpis za sofinanciranje programov na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje do leta 2022«.
Razpisna dokumentacija (Prijavnica JR prehrana in telesna dejavnost) je vlagateljem na voljo v glavni pisarni Ministrstva za zdravje, Štefanova 5, Ljubljana, I. nadstropje, soba št. 22, vsak delovnik med 8. in 12. uro, oziroma na spletnem naslovu http://www.mz.gov.si/
2. Vloga vsebuje naslednje dokumente:
a) prijavo na pravilno izpolnjeni Prijavnici JR prehrana in telesna dejavnost, z vsemi zahtevanimi podatki in s prilogami (Prijavnica JR prehrana in telesna dejavnost mora biti priložena v papirni in elektronski obliki na USB nosilcu2);
2 V primeru neskladnosti podatkov v tiskani in elektronski obliki se šteje, da je za presojo veljavna tiskana oblika.
b) kopijo zadnjega dostopnega izpisa iz sodnega registra ali drugega registra, kjer je vlagatelj registriran (izpis ne sme biti starejši od 90 dni);
c) zadnje dostopno finančno poročilo (letno poročilo oddano na AJPES), ki ga je potrdil ustrezen organ, ali odgovorna oseba društva, ustanove, zavoda, združenja ali zbornice.
Komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj v roku 5 dni od vročitve poziva za dopolnitev ne dopolni, se zavržejo.
Vprašanja v zvezi z javnim razpisom je mogoče nasloviti v času od objave javnega razpisa do 19. 6. 2019, po elektronski pošti na naslov: razpis-pregib.mz@gov.si.
VI. Cilji in prednostna področja
Cilji razpisa so prispevati k:
– izboljšanju prehranjevanja dojenčkov, otrok in mladostnikov;
– povečanju ponudbe zdravju koristnih in prehransko ustreznejših živil, ki so pomembna za ohranjanje zdravja prebivalcev;
– okrepitvi zdravja socialno-ekonomsko ogroženih s povečanjem dostopnosti zdravju koristnih živil;
– povečanju deleža ozaveščene populacije, ki se zdravo in uravnoteženo prehranjuje;
– strokovni usposobljenosti zaposlenih v zdravstvu na področju spremljanja stanja prehranjenosti in funkcijske zmožnosti bolnikov in starejših odraslih ter prehranskega svetovanja in podporne obravnave na vseh ravneh zdravstvenega varstva;
– povečanju deleža telesno dejavnih socialno ogroženih posameznikov;
– ustvarjanju okolij za spodbujanje telesne dejavnosti.
Vrste dejavnosti, ki jih prednostno pričakujemo v programih:
– vzpostavitev dojenju prijaznih okolij na javnih mestih in ustanovah;
– kontinuirano posodabljanje spletnega portala za podporo implementaciji nacionalnih prehranskih smernic v vzgojno-izobraževalnih zavodih, izmenjave primerov dobrih praks ter širitev učinkovitih vzgojno-izobraževalnih pristopov pri izvajanju prehranske vzgoje v vzgojno-izobraževalnih zavodih;
– izvajanje praktičnih usposabljanj v vzgojno-izobraževalnih zavodih za organizatorje prehrane glede uporabe smernic zdravega prehranjevanja in podpornih orodij za načrtovanje in izvajanje organizirane prehrane;
– med-vrstniško spodbujanje otrok k pripravi in uživanju zdravih tradicionalnih jedi v vzgojno-izobraževalnem okolju, v skladu s smernicami zdravega prehranjevanja ob upoštevanju preverjenih in učinkovitih pristopov;
– posodobitev smernic zdravega prehranjevanja za študente in zaposlene ter na njih temelječega modela za usposabljanje ponudnikov prehrane, izvajanje strokovne podpore študentom inšpektorjem ter razvoj sistema strokovnega spremljanja prehrane študentov, z vključitvijo dejavnikov, ki bi ponudnike hrane in uporabnike usmerjala k bolj zdravi izbiri;
– izboljševanje sestave živilskih izdelkov (z zmanjšanjem vsebnosti sladkorja, sladil, nasičenih maščobnih kislin in soli ter povečevanjem vlaknin) in strokovna podpora socialno-zdravstvenim zavodom pri vzpostavitvi javnega naročanja živil, upoštevaje parametre kakovosti (npr. »Katalog živil za javno naročanje«);
– promocija izdelkov z ugodno prehransko sestavo;
– spremljanje stanja ponudbe v prodajnih avtomatih na fakultetah in v zdravstvenih ter socialnovarstvenih zavodih, ozaveščanje deležnikov (ponudnikov, uporabnikov ter širše javnosti), priprava orodij za lažjo implementacijo priporočil s ponujenimi rešitvami za izboljšanje ponudbe v prodajnih avtomatih;
– inovativni pristopi ozaveščanja in pridobivanja veščin zdrave priprave jedi za študente in socialno-ekonomsko ogrožene;
– izvedba programov, ki spodbujajo zdravstveno pismenost in razvoj zdravega življenjskega sloga socialno ogroženih in ranljivih skupin (v povezavi s prehrano in telesno dejavnostjo) ter razvoj predloga vzdrževalnega programa za ohranitev pridobljenih navad;
– kontinuirano posodabljanje (nadgradnja, vzdrževanje, urednikovanje) in promocija spletnega mesta – portala o prehrani za zagotavljanje dostopnih strokovnih in preverjenih informacij o zdravem načinu prehranjevanja različnih populacijskih skupin;
– prenos znanja klinične prehrane na zdravstvene delavce in sodelavce;
– strokovna podpora zdravstvenim zavodom na primarni in sekundarni ravni zdravstvenega varstva za vpeljavo prehranske obravnave v obravnavo pacientov;
– sodelovanje in povezovanje strokovnih javnosti in nevladnih organizacij (javno zdravje, šport, urbanizem, prostorsko načrtovanje, promet …) z odločevalci v lokalnih skupnostih z namenom ustvarjanja okolja, ki spodbuja telesno dejavnost, promocije »Zdravja v občini http://obcine.nijz.si/)« kot orodja za ugotavljanje zdravstvenega stanja in spremljanja trendov zdravja prebivalstva v občini, promocije strokovnih usmeritev pri načrtovanju zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti za zdravje ter zagovorništva javnozdravstvenih koristi ustvarjanja okolij, ki spodbujajo telesno dejavnost za zdravje;
– povezovanje s Centri za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih, sodelovanje z zdravimi mesti, sodelovanje pri organizaciji aktivnosti v času Evropskega tedna mobilnosti in Evropskega tedna športa z namenom spodbujanja telesne dejavnosti za zdravje;
– aktivnosti za izboljšanje telesne dejavnosti pri socialno ogroženih posameznikih, upoštevaje kazalnike zdravja v občini (http://obcine.nijz.si/),
– širjenje mreže za uporabnika brezplačnih načinov telesne dejavnosti na prostem, v naravi, s poudarkom na medgeneracijskem sodelovanju in prostovoljstvu ter spodbujanju aktivne mobilnosti.
VII. Razpoložljiva sredstva, višina in odstotek ter opredelitev stroškov sofinanciranja
Sredstva za sofinanciranje programov za leta 2020, 2021, 2022 v okviru javnega razpisa znašajo skupno največ 2.400.000 evrov. Za leto 2020 znašajo predvidoma 800.000 evrov, za leto 2021 predvidoma 800.000 evrov in za leto 2022 predvidoma 800.000 evrov.
Zaprošeni znesek za posamezni program je lahko največ 120.000 evrov.
Programi, ki imajo zagotovljene tudi druge vire financiranja (npr. nacionalni/regionalni/lokalni javni viri, sponzorska oziroma donatorska sredstva, lastne vire financiranja oziroma lastno udeležbo, morajo predložiti ustrezna dokazila (npr. sklep o izbiri, prostovoljno delo pa izkazati po Zakonu o prostovoljstvu (Uradni list RS, št. 10/11, 16/11 – popr. in 82/15)). V primeru sponzorskih in donatorskih sredstev, je potrebno podati izjavo o ne navzkrižju interesov in razkriti imena sponzorjev oziroma donatorjev.
Prevzem obveznosti za dodeljena sredstva za leta 2020, 2021 in 2022 se uredi pod odložnim pogojem, in sicer prevzem obveznosti v tem delu stopi v veljavo, ko bodo izpolnjeni formalni pogoji glede na veljavni Zakon o izvrševanju proračuna RS.
Vzorec pogodbe je del javnega razpisa. Ministrstvo za zdravje lahko glede na dodeljena sredstva in v okviru prijavljenega programa z vsakim izvajalcem posebej opredeli konkreten obseg programa in dinamiko izplačil (odstotek vrednosti, število obrokov ter datum izplačila) v okviru vrednosti, ki so določene na letni ravni.
Vzorec pogodbe se lahko pred podpisom pogodbe spreminja.
Sofinancirajo se samo upravičeni izdatki, pri čemer sofinanciranje Ministrstva za zdravje znaša največ 95 %. Vsaj 5 % se mora zagotoviti iz drugih nacionalnih/regionalnih/lokalnih javnih virov ali lastnega financiranja oziroma z lastno udeležbo, ki se izkaže v prostovoljnem delu po Zakonu o prostovoljstvu (Uradni list RS, št. 10/11, 16/11 – popr. in 82/15).
Prostovoljsko delo se prizna samo vlagateljem, ki so pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve, skladno z Zakonom o prostovoljstvu (Uradni list RS, št. 10/11, 16/11 – popr. in 82/15) in Pravilnikom o področjih prostovoljskega dela in vpisniku (Uradni list RS, št. 48/11, 60/11 in 29/16) vpisani v elektronski vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom.
Opravljeno prostovoljsko delo prijavitelj dokazuje z izpolnjenim evidenčnim listom, ki ga določa drugi odstavek 23. člena Zakona o prostovoljstvu za vsakega prostovoljca, vključenega v program.
Za vrednotenje prostovoljskega dela se uporabljajo določbe Pravilnika o področjih prostovoljskega dela in vpisniku in Zakona o prostovoljstvu.
Sofinancira se izvajanje programov novembra leta 2019, leta 2020, 2021 in 2022.
VIII. Uveljavljanje stroškov
Da bi bili upravičeni, morajo stroški zadostiti naslednjim splošnim načelom:
– nanašajo se na dejavnost, definirano v posameznem delovnem sklopu, navedeno v pogodbi, in so predvideni v finančnem načrtu programa,
– so sorazmerni in potrebni za izvedbo programa,
– uporabljeni morajo biti za doseganje ciljev in učinkov programa skladno z načeli gospodarnosti, smotrnosti in učinkovitosti,
– so opredeljivi in preverljivi predvsem tako, da so vneseni v računovodsko evidenco nosilca programa ter določeni v skladu s splošno veljavnimi računovodskimi standardi Republike Slovenije in v skladu s splošno priznanimi računovodskimi načeli,
– so skladni z zahtevami veljavne davčne in socialne zakonodaje.
Stroške je potrebno voditi na posebnem stroškovnem mestu.
Ministrstvo bo izbranim programom dodelilo sredstva za:
– stroške plač in povračil v zvezi z delom;
– stroške za službena potovanja;
– posredne stroške z uporabo odstotka;
– stroške materiala in storitev;
– davek na dodano vrednost;
– nabava osnovnih sredstev, največ do 3 % dodeljenih sredstev (npr. računalnik za potrebe projekta).
Podrobneje so pogoji upravičenosti in vrste neupravičenih stroškov definirani v nadaljevanju.
1. Stroški plač in povračil v zvezi z delom
Pogoji upravičenosti:
Stroški plač ter druga povračila stroškov v zvezi z delom zaposlenih na programu so upravičeni do sofinanciranja. Kot zaposlene se razume osebe, ki so z izvajalcem sklenile pogodbo o zaposlitvi.
Zaposleni lahko dela na programu polni delovni čas. Polni delovni čas pomeni osem ur na dan, pet dni v tednu, kar v povprečju znese 174 ur v mesecu. V primeru, da ima oseba sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (bodisi za določen ali nedoločen čas) in dela na programu polni delovni čas, je upravičen strošek njegova plača ter druga povračila stroškov v zvezi z delom v celoti.
V primeru, da zaposleni dela na programu le del delovnega časa, se njegov strošek obračuna v sorazmernem deležu, z upoštevanjem obsega opravljenega dela. Osnova za določanje upravičenih izdatkov je mesečno število opravljenih ur na programu. Število opravljenih ur na programu izhaja iz evidence opravljenega dela, ki jo mora upravičenec obvezno voditi posebej za vsako osebo, ki sodeluje pri njegovem izvajanju z delom delovnega časa.
Število ur ne sme presegati omejitev, ki jih določa zakonodaja s področja delovnih razmerji in pravic iz dela.
Upravičeni stroški lahko zajemajo:
– plače in dodatke z vsemi pripadajočimi davki in prispevki delavca in delodajalca – v celoti ali pa v deležu dela na programu;
– povračila stroškov v zvezi z delom (prehrana med delom, prevoz na delo in z dela) – v celoti ali pa v deležu dela na programu;
– povračila in nadomestila (npr. boleznine do 30 dni), če delodajalec ne povrne stroškov dela iz drugih virov;
– druge osebne prejemke v skladu z veljavno zakonodajo (regres za letni dopust, odpravnine v skladu z 79. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 15/17 – odl. US in 22/19 – ZPosS) ipd., v primeru delnega dela na programu v sorazmernem deležu);
– jubilejne nagrade v skladu z veljavno zakonodajo (če je za delodajalca zakonsko obvezno, v primeru delnega dela na programu v sorazmernem deležu);
– premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (če je za delodajalca zakonsko obvezno).
Stroški, ki niso upravičeni do sofinanciranja, so:
– prispevki za druge zavarovalne premije, ki niso zakonsko določene, kot npr. življenjska, nezgodna in druga zavarovanja, drugo dodatno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, prostovoljno zavarovanje;
– odpravnine (razen v primerih iz prejšnjega odstavka);
– solidarnostne pomoči;
– različne bonitete;
– letne stimulacije in druge nagrade;
– jubilejne nagrade (razen v primerih iz prejšnjega odstavka);
– stroški partnerjev, saj so zajeti v stroških zunanjih izvajalcev.
2. Stroški za službena potovanja in izobraževanja
Pogoji upravičenosti:
Povračila za stroške za službena potovanja, povezane s programom, lahko izvajalec uveljavlja samo za pri njem zaposlene osebe.
Pravilo je, da je treba izbrati ekonomičen način prevoza in bivanja.
V primeru, da so stroški službenih potovanj v tujino nujno potrebni za izvedbo programa, morajo biti že v prijavi ustrezno utemeljeni in pred podpisom pogodbe odobreni s strani plačnika.
V primeru, da se med izvajanjem programa pojavi potreba po izobraževanju v tujini, se stroški povezani z izobraževanjem lahko uveljavljajo pod pogojem predhodne odobritve skrbnika pogodbe ter v okviru pogodbeno odobrenih sredstev.
Stroški, ki brez predhodne odobritve v pogodbi oziroma odobritve s strani skrbnika pogodbe, niso upravičeni do sofinanciranja, so:
– vsi potni stroški zaradi službenih poti v tujino,
– vsi stroški izobraževanj v tujini,
– vsi stroški udeležb konferenc v tujini.
3. Pavšalno financiranje posrednih stroškov, določeno z uporabo odstotka
Posredni stroški so stroški, ki so povezani z neposrednimi aktivnostmi programa, in sicer v višini do 20 % vrednosti vseh upravičenih stroškov osebja zaposlenega na programu pri prijavitelju3.
3 Neposredni stroški osebja so stroški zaposlenih, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, vključno s stroški dela po podjemni pogodbi in avtorski pogodbi pri prijavitelju programa (sem ne sodijo stroški za službena potovanja, potni stroški po avtorski pogodbi, stroški za pripravo avtorskega dela ipd.).« v kolikor so taki stroški v pogodbah jasno opredeljeni (razdelitev stroškov po posameznih kategorijah, kot npr.: stroški dela, stroški prevoza, stroški priprave gradiva ipd.). Ta definicija se uporablja izključno za določanje višine pavšalnega financiranja. V kolikor stroški niso ustrezno opredeljeni v podlagah za izračun (podjemne in avtorske pogodbe), se kot osnova uporablja neposredne stroške plač.
Primeri upravičenih posrednih stroškov so:
– stroški električne energije;
– stroški porabe kuriv in stroški ogrevanja;
– stroški vode in komunalnih storitev;
– stroški odvoza smeti;
– stroški telefona, faksa in elektronske pošte;
– stroški poštnin in kurirskih storitev;
– stroški potrošnega materiala (pisarniški material, čistilni material in posebni material) in drobnega inventarja, ki se uporablja na programu;
– stroški najema nepremičnin.
Primeri neupravičenih posrednih (operativnih) stroškov:
– zamudne obresti;
– odhodki za kazni, globe, pogodbene kazni, stroški sodnega postopka in drugi podobni stroški;
– stroški, ki so že vključeni v drugi vrsti stroškov.
Posredni stroški v pavšalnem znesku se ne dokazujejo.
4. Stroški materiala in storitev
A Stroški informiranja, komuniciranja in materiala
Primeri upravičenih stroškov informiranja in komuniciranja:
– stroški organizacije in izvedbe konferenc, seminarjev, simpozijev, predstavitev, novinarskih konferenc ter drugih podobnih dogodkov;
– stroški prehrane in pijače, ki nastanejo v povezavi z organizacijo dogodkov iz prve alineje, pri čemer se kot upravičeni stroški štejejo le stroški za običajno pogostitev v skladu z določili Uredbe o stroških reprezentance (Uradni list RS, št. 35/09 in 38/09) na dogodkih, ki so povezani izključno z izvajanjem programa (dokazila);
– stroški izdelave ali nadgradnje, vzdrževanja in urejanja spletnih strani;
– stroški oglaševalskih storitev in stroški objav;
– stroški v povezavi s promocijo na socialnih omrežjih;
– stroški oblikovanja, priprave na tisk, tiska, dostave gradiv in drugi stroški distribucije gradiv.
Primer neupravičenih stroškov:
– stroški svetovanja na področju informiranja in komuniciranja.
B Stroški storitev zunanjih izvajalcev
Pogoji upravičenosti:
Ta vrsta stroškov vsebuje stroške storitev, ki jih izvedejo zunanji izvajalci v okviru programa in so potrebni za program. Stroški storitev zunanjih izvajalcev so praviloma upravičeni, če so predvideni v finančni konstrukciji prijave oziroma so povezani z aktivnostjo, napovedano v prijavnici.
Delo zunanjih izvajalcev ne more biti opredeljeno kot pavšalno plačilo v odstotku celotnih stroškov programa oziroma posameznih dejavnosti.
Stroški, ki se nanašajo na vsebino programa in ki jih upravičencu zagotavljajo tretje osebe (partnerji), lahko vključujejo na primer:
– storitve izobraževanja in usposabljanja, če so te povezane z izvajanjem programa in namenjene izvajalcem programa;
– administrativno tehnične storitve (npr. uporaba zunanjih računovodskih storitev),
– stroški študentov, prostovoljcev ipd.
Sklepanje podjemnih in avtorskih pogodb s svojimi zaposlenimi je neupravičen strošek.
Strošek storitve zunanjega izvajalca je neupravičen, če je:
– zunanji izvajalec povezana družba po pravilih zakona, ki ureja gospodarske družbe, ali
– zakoniti zastopnik upravičenca, ali njegov družinski član:
– udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik zunanjega izvajalca, ali
– neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot petindvajset odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu zunanjega izvajalca.
5. Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva (v nadaljevanju oprema)
Investicije v opremo
V to kategorijo sodijo izdatki za investicije v opremo, ki so neposredno povezane s cilji projekta. V tem primeru je lahko upravičen izdatek polna nabavna cena. Oprema, katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega vrednosti 500,00 EUR, se lahko v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi izkazuje skupinsko kot drobni inventar ali kot opredmeteno osnovno sredstvo (npr. računalniki, prenosniki, tablice, mobilni telefoni ipd.). Če nam osnovno sredstvo služi za opravljanje temeljne poslovne dejavnosti na programu in se bo uporabljalo dlje kot eno leto, ga je potrebno opredeliti kot osnovno sredstvo (npr. računalnik, katerega vrednost je 400,00 EUR).
Nakup opreme, ki se uporablja kot podpora pri izvajanju projekta
V to kategorijo sodi nakup opreme, ki ni izključno povezana s cilji programa in ki se ne uporablja 100 % samo za namen programa. Primer za tako opremo je lahko nakup računalnikov, ki jih zaposleni uporabljajo tudi za druge aktivnosti upravičenca, ki niso del programa. V tem primeru se kot upravičeni stroški lahko določijo stroški amortizacije v deležu uporabe za aktivnosti pri izvajanju programa za obdobje trajanja programa. Celotni stroški amortizacije so upravičeni, kadar je trajanje programa enako ali daljše kot amortizacijska doba.
Upravičeni stroški iz naslova nabave osnovnih sredstev so največ 3 % od višine zaprošenih (oziroma pred podpisom pogodbe dodeljenih) sredstev za sofinanciranje in lahko nastanejo najpozneje do 31. 12. 2020.
6. Davek na dodano vrednost (DDV)
Pogoji upravičenosti:
DDV se lahko vključi v finančni načrt kot upravičen strošek le v primeru, da upravičenec nima pravice do odbitka DDV, ali ima pravico le do delnega odbitka DDV (v višini neodbitnega deleža).
Pri načrtovanju upravičenih stroškov in izdatkov je treba biti pozoren na DDV status. Obstajajo 3 možnosti:
– če je upravičenec identificiran za namene DDV in ima pravico do odbitka celotnega DDV, se DDV ne sme vključiti med upravičene stroške in izdatke (to pomeni, da je DDV neupravičen strošek in se mora financirati iz lastnih virov);
– če je upravičenec identificiran za namene DDV in nima pravice do odbitka DDV, se DDV lahko vključi med upravičene stroške in izdatke (to pomeni, da je celoten znesek DDV upravičen strošek);
– če je upravičenec identificiran za namene DDV in ima pravico le do delnega odbitka DDV, se DDV lahko vključi med upravičene stroške in izdatke le v višini neodbitnega deleža (to pomeni, da je DDV delno upravičen, delno pa neupravičen strošek oziroma izdatek).
IX. Merila za dodelitev sredstev
Le prijavljeni programi, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev v postopek ocenjevanja, bodo nadalje ocenjeni na podlagi naslednjih meril za dodelitev sredstev:
Točke | | Pomen |
0 | Nezadostno | Merilo ni izpolnjeno. |
3 | Delno ustrezno | Merilo je delno izpolnjeno. |
5 | Ustrezno | Merilo je izpolnjeno. |
MERILO | Utež | Največje možno št. točk |
A. VSEBINSKA USTREZNOST | | 40 |
Program je skladen z Nacionalnim programom o prehrani in telesni dejavnosti 2015–2025 in s cilji razpisa. Vključuje prednostno pričakovane dejavnosti sofinanciranja in je ustrezno utemeljen ter uresničljiv. Predstavljen je jasno in jedrnato, v skladu z zahtevami prijavnega obrazca. | 3 | 5 |
Metode dela in pristop so ustrezni glede na izbrano prednostno področje in cilje razpisa (metode vodenja programa so primerne, način spremljanja uspešnosti je primeren). | 1 | 5 |
Vodenje in izvajanje programa je ustrezno glede na izbrano prednostno področje in cilje razpisa. Aktivnosti so jasno in konkretno opredeljene, potrebne za dosego ciljev razpisa in zagotavljajo njegovo učinkovitost. Časovnica je ustrezna in izvedljiva. Program se izvaja kontinuirano in skozi celotno obdobje izvajanja razpisa. | 1 | 5 |
Prednostne ciljne skupine so jasno opredeljene, določen je način njihovega doseganja in naslavljanja. Izvajalec ima zagotovljen dostop do ciljne skupine (izvajalec ima vzpostavljen odnos z uporabniki, uporabniki ga poznajo in mu zaupajo, ima vzpostavljene kanale komuniciranja z njimi). | 1 | 5 |
Program je relevanten za nacionalno raven (poteka na širšem območju Slovenije, zajema široko ciljno skupino uporabnikov, je nacionalnega pomena). Predvidena je ustrezna promocija programa, ki omogoča, da se v program vključuje veliko število uporabnikov ciljne skupine in zagotavlja prepoznavnost programa v širšem slovenskem prostoru (natančno so opisani uporabljeni kanali komuniciranja, ki imajo relevanten doseg, predvidene so relevantne oblike oglaševanja med ciljno skupino). | 1 | 5 |
Program ustrezno naslavlja neenakosti v zdravju prebivalcev ter upošteva razlike v kazalnikih zdravja v občinah. Program naslavlja ranljive skupine prebivalcev. | 1 | 5 |
B. KAKOVOST PROGRAMA | | 35 |
Kadrovska zasedba (usposobljenost, izobrazba, izkušnje in reference izvajalcev s področja, ki je predmet javnega razpisa) in predviden obseg dela na programu omogočata kakovostno izvedbo programa. Predvidene so zaposlitve na programu v zadostnem obsegu za kakovostno izvedbo. | 3 | 5 |
Program prijavlja več partnerjev z ustreznimi znanji (dokazilo izjava partnerja o sodelovanju). Partnerji prispevajo k interdisciplinarnosti. Mreženje, kjer je relevantno, poteka na različnih ravneh: lokalni in nacionalni. | 1 | 5 |
Prijavitelj oziroma partner ima izkušnje na podobnih programih področja predmeta razpisa (pretekli izvedeni projekti, mednarodno prepoznani kot primer dobre prakse oziroma prejemniki nagrad s področja, na katerega se prijavlja, sodelavci v programu so vključeni v relevantna strokovna združenja). | 1 | 5 |
Program zagotavlja trajnost (po zaključku financiranja s strani ministrstva obstajajo velike možnosti za nadaljnje izvajanje programa, zagotovljen prenos znanja, izdelki so trajno dostopni, program temelji na prostovoljnem delu). | 1 | 5 |
Kazalniki rezultatov so primerni, količinsko opredeljeni, merljivi in dosegljivi. | 1 | 5 |
C. FINANCIRANJE IN UPRAVLJANJE PROGRAMA | | 25 |
Finančni načrt je jasen, stroški so načrtovani gospodarno, smotrno in učinkovito glede na predvidene dejavnosti programa in učinke (višina plač in stroškov za službena potovanja je primerna glede na odgovornost in vsebino dela, stroški storitev so racionalno načrtovani in pomenijo dodano vrednost programa). | 3 | 5 |
Program ima načrtovanih dovolj sredstev za promocijo, ki bo omogočila njegovo razpoznavnost. Predvidena je promocija sofinancerja. | 2 | 5 |
| NAJVEČJE ŠTEVILO MOŽNIH TOČK | 100 |
X. Model dodeljevanja sredstev in postopek izbora
Prijavljeni programi bodo ocenjeni v skladu z zgornjimi merili za dodelitev sredstev. Programi, ki pri sklopu A. Vsebinska ustreznost, ne dosegajo vsaj 25 točk, pri sklopu B. Kakovost programa, ne dosegajo vsaj 15 točk in pri sklopu C. Financiranje in upravljanje programa, ne dosegajo vsaj 15 točk, bodo zavrnjeni. V primeru, da je več programov, ki izpolnjujejo pogoje, bodo za sofinanciranje izbrani programi z največ doseženimi točkami do meje razpoložljivih sredstev za sofinanciranje.
Sredstva se bodo razdelila po naslednjem modelu:
– programi, ki zberejo 90 ali več točk, se sofinancirajo 100 %;
– programi z med vključno 80 in vključno 89 točk se sofinancirajo 90 %;
– programi z med vključno 70 in vključno 79 točk se sofinancirajo 80 %;
– programi z med vključno 60 in vključno 69 točk se sofinancirajo 70 %;
– programi z več kot 55 točk se sofinancirajo 60 %.
Kolikor bo prijavitelj dobil manj od 100 % zaprošenih sredstev, lahko naročnik in prijavitelj dogovorita aktivnosti, ki bodo sofinancirane.
XI. Predložitev vlog
1. Vloge z vso potrebno dokumentacijo pošljite v zaprti kuverti, na naslov: Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, označeno z oznako »Ne odpiraj – javni razpis Prijavnica JR prehrana in telesna dejavnost 2020–2022«.
Na hrbtni strani mora biti napisan naslov vlagatelja!
Vsak posamezni program je potrebno skupaj z zahtevano dokumentacijo predložiti v posebni kuverti, označeni na način, ki je predpisan v tej točki.
2. Rok za oddajo vlog je 28. 6. 2019.
Kot pravočasno prispele vloge bodo upoštevane vloge, ki bodo prispele do 28. 6. 2019 na naslov Ministrstva za zdravje, Štefanova 5, Ljubljana.
Vloga, poslana po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila poslana priporočeno v navedenem roku, do vključno zadnjega dne (poštni žig najkasneje 28. 6. 2019).
Osebno dostavljena vloga se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila oddana v glavno pisarno Ministrstva za zdravje, Štefanova 5, Ljubljana, do 28. 6. 2019 do 12. ure.
Nepravočasno prispele ali nepravilno označene vloge ne bodo obravnavane in bodo neodprte vrnjene vlagateljem.
XII. Odpiranje vlog: odpiranje prejetih vlog se bo pričelo 3. 7. 2019 in ne bo javno.
XIII. Izid razpisa
Vlagatelji bodo o izboru programov obveščeni najkasneje 30 dni od zaključka ocenjevanja vlog.
Na podlagi predloga komisije o sofinanciranih programih odloči minister, pristojen za zdravje, s sklepom. Zoper sklep lahko vlagatelj v 8 dneh vloži pritožbo na Ministrstvo za zdravje.
