Ob-2368/19, Stran 1245
Na podlagi šeste alineje 7. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ in 64/17 – ZZDej-K), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 71/17, 13/18 – ZJF-H, 83/18 in 19/19), 217. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13 in 81/16) in Sklepa o začetku postopka za izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje programov preprečevanja nalezljivih bolezni s cepljenjem, obvladovanja okužbe s HIV in drugih spolno prenosljivih okužb do leta 2022, št. 1810-3/2019-2, z dne 13. 5. 2019, objavlja Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, Ljubljana
za sofinanciranje programov preprečevanja nalezljivih bolezni s cepljenjem, obvladovanja okužbe s HIV in drugih spolno prenosljivih okužb do leta 2022
I. Namen razpisa: namen javnega razpisa je sofinanciranje programov preprečevanja nalezljivih bolezni s cepljenjem, obvladovanja okužbe s HIV in drugih spolno prenosljivih okužb za obdobje od novembra 20191 do novembra 2022, s ključnim ciljem preprečevanja bolezni in izboljšanja zdravja prebivalcev Republike Slovenije.
1 Sofinancira se izvajanje programov od 5. 11. 2019 do 5. 11. 2022.
II. Predmet razpisa
Predmet razpisa so programi preprečevanja nalezljivih bolezni, obvladovanja okužbe s HIV in drugih spolno prenosljivih okužb, ki se izvajajo na naslednjih vsebinskih področjih:
1. Programi izvajanja aktivnosti za povečanje deleža cepljenih v Republiki Sloveniji in izvajanje promocije cepljenja z zdravstveno vzgojno dejavnostjo.
2. Programi preprečevanja HIV in drugih spolno prenosljivih okužb med skupinami z najvišjim tveganjem za okužbo, preprečevanje diskriminacije in stigmatizacije v povezavi z okužbo s HIV ter opolnomočenje oseb, ki živijo s HIV.
3. Program testiranja na okužbo s HIV in druge spolno prenosljive okužbe s svetovanjem in vrstniško podporo v skupnosti za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi.
Vlagatelj se lahko z istim programom prijavi le na eno področje predmeta javnega razpisa, kot partner pa lahko sodeluje v več prijavah. V kolikor prijavitelj odda več vlog za eno področje, se v ocenjevanje vključi samo prva prejeta vloga (po seznamu prejetja vlog, vodenem v glavni pisarni Ministrstva za zdravje).
Za upravičenega partnerja se šteje vsaka pravna oseba javnega ali zasebnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji, ki dejavno sodeluje pri izvajanju programa in učinkovito prispeva k njegovemu izvajanju in k njegovim ciljem.
Programi, ki so že v celoti financirani iz proračunskih sredstev in drugih javnih virov, niso predmet tega razpisa.
Investicije niso predmet tega razpisa.
Vse aktivnosti, ki se sofinancirajo v okviru tega razpisa, morajo biti za končnega uporabnika brezplačne.
III. Prijavitelji, upravičeni do udeležbe na razpisu
Upravičeni prijavitelji programov so nevladne organizacije (NVO) s sedežem v Republiki Sloveniji. Za potrebe tega razpisa so nevladne organizacije tiste organizacije, ki:
– so prostovoljno ustanovljene;
– so pravne osebe zasebnega prava in delujejo kot društvo, zveza društev, zavod, skupnost zavodov, ustanova;
– so neprofitne (na podlagi zakona ali svojih temeljnih aktov: statut, ustanovitveni akt, drugih pravil delovanja), kar pomeni, da presežka prihodkov nad odhodki ali dobička ne delijo med člane ali ustanovitelje oziroma lastnike, ampak ga v celoti namenjajo za uresničevanje svojega namena in ciljev;
– niso ustanovljene zaradi osebnih koristi ali pridobivanja dobička in se ne ukvarjajo z uresničevanjem gospodarskih interesov svojih članov;
– so neodvisne od Vlade RS, drugih organov oblasti ali javnih institucij na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, političnih strank ali gospodarskih organizacij;
– delujejo v javnem prostoru in za dobrobit ljudi, skupin in družbe kot celote;
– delujejo na podlagi demokratičnih vrednot in človekovih pravic.
Med upravičene prijavitelje tako ne sodijo organizacije:
– ki v svojih temeljnih aktih (statut, ustanovitveni akt, pravila …) nimajo izrecno navedeno, da so neprofitne, v kolikor jim tega ne predpisuje že zakon;
– v katerih več kot polovico članov organa upravljanja ali nadzora predstavljajo predstavniki gospodarstva, političnih strank ali oseb javnega prava;
– socialni partnerji, verske skupnosti in politične stranke.
IV. Pogoji za pridobitev sredstev
1. Vlagatelj je neprofitna pravna oseba zasebnega prava, ustanovljena na podlagi Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo in 21/18 – ZNOrg), Zakona o ustanovah (Uradni list RS, št. 70/05 – uradno prečiščeno besedilo in 91/05 – popr.), Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP), in ima sedež v Republiki Sloveniji.
2. Prijavljeni program sodi v vsebinsko področje predmeta razpisa.
3. Program se izvaja v Republiki Sloveniji in je relevanten za nacionalno raven.
4. Vlogi mora biti predložena zadnje dostopna kopija izpisa iz sodnega registra ali drugega registra2, kjer je vlagatelj registriran (izpis ne sme biti starejši od 90 dni).
2 Zadošča izpisek iz AJPES portala.
5. Vlagatelj je ustanovljen pred 31. 12. 2017 in je imel v letu 2018 najmanj 10.000 EUR prihodkov (dokazilo: letno poročilo oddano na AJPES za leto 2018).
6. Za sofinanciranje programa so predvideni tudi drugi sofinancerji in/ali lastna sredstva oziroma viri najmanj v višini 5 % od ocenjene vrednosti prijavljenega programa.
7. Pri izvajanju programa ni prisoten konflikt interesov.
8. Zaprošeni znesek ne presega razpisanih sredstev za posamezni program.
9. Prijavnica mora biti izpolnjena v celoti.
Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev iz točk 1., 2., 4., 5., 8. in 9. tega poglavja, in vlagatelji, ki niso upravičenci do udeležbe skladno s III. poglavjem, ne bodo vključeni v postopek ocenjevanja.
Točke 3., 6. in 7. tega poglavja se bodo preverile pri vsebinskem ocenjevanju vloge. V kolikor program ni relevanten za nacionalno raven ali ni izpolnjen pogoj najmanj 5 % lastnih sredstev, ali je prisoten konflikt interesov med naročnikom ter sodelujočimi v programu oziroma njegovimi sofinancerji, se bo postopek nadaljnjega ocenjevanja zaključil.
V. Obvezna oblika in vsebina vloge
1. Vlagatelji morajo vlogo oddati na Prijavnici JR HIV 2022 »Prijava na javni razpis za sofinanciranje programov preprečevanja nalezljivih bolezni s cepljenjem in obvladovanja okužbe s HIV in drugih spolno prenosljivih okužb do leta 2022«.
Razpisna dokumentacija (Prijavnica JR HIV 2022) je vlagateljem na voljo v glavni pisarni Ministrstva za zdravje, Štefanova 5, Ljubljana, I. nadstropje, soba št. 22, vsak delovnik med 8. in 12. uro, oziroma na spletni strani ministrstva za zdravje: http://www.mz.gov.si/.
2. Popolna vloga vsebuje naslednje dokumente:
a) prijavo na pravilno izpolnjeni Prijavnici JR HIV 2022, z vsemi zahtevanimi podatki in s prilogami (Prijavnica JR HIV 2022 mora biti priložena v papirni obliki in elektronski obliki na USB ali drugem elektronskem nosilcu3);
3 V primeru neskladnosti podatkov v tiskani in elektronski obliki se šteje, da je za presojo veljavna tiskana oblika.
b) kopijo zadnjega dostopnega izpisa iz sodnega registra ali drugega registra, kjer je vlagatelj registriran (izpis ne sme biti starejši od 90 dni);
c) zadnje dostopno finančno poročilo (letno poročilo oddano na AJPES), ki ga je potrdil ustrezen organ ali odgovorna oseba društva, ustanove ali zasebnega zavoda.
Komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj v predpisanem roku ne dopolni, se zavržejo.
Vprašanja v zvezi z javnim razpisom je mogoče nasloviti v času od objave javnega razpisa do 19. 6. 2019 po elektronski pošti na naslov: razpis-hiv.mz@gov.si.
VI. Cilji in prednostna področja
Cilji razpisa so:
Za programe pod točko 1:
a) povečanje deleža cepljenih v Republiki Sloveniji;
b) osveščanje laične javnosti o preprečevanju nalezljivih bolezni s cepljenjem;
c) na znanstvenih dokazih temelječe izobraževanje strokovne javnosti;
d) prenos znanja o cepljenju (»train the trainers«).
Za programe pod točko 2 in 3:
a) preprečevanje okužbe s HIV in drugih spolno prenosljivih okužb med skupinami z najvišjim tveganjem;
b) zgodnje prepoznavanje okužbe s HIV in čimprejšnja vključitev v zdravljenje;
c) preprečevanje stigme in diskriminacije ter opolnomočenje oseb, ki živijo s HIV,
kot je opredeljeno v strategiji preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV 2017–2025.
Podrobnejše aktivnosti, ki bodo predmet sofinanciranja, so določene po naslednjih področjih:
1. Programi izvajanja aktivnosti za povečanje deleža cepljenih v Republiki Sloveniji in izvajanje zdravstvenovzgojne dejavnosti na področju cepljenja
Namen programov je podpora pri izvajanju ukrepov za povečanje deleža cepljenih v Republiki Sloveniji.
Vrste aktivnosti, ki se prednostno pričakujejo:
– osveščanje laične javnosti o pomenu varne in učinkovite zaščite proti posameznim boleznim s cepljenjem;
– priprava in izvedba izobraževanj za strokovno javnost po enotni doktrini in standardih (zdravstveni delavci, študenti medicine in zdravstvenih ved);
– priprava in izvedba izobraževanj za laično javnost (vrtci, osnovne šole, srednje šole, fakultete, Šole za starše);
– organizacija in izvedba drugih oblik predstavitev varnosti in učinkovitosti cepljenja (organizacija raznih delavnic, predstavitev na stojnicah, izdelava plakatov, letakov in drugega promocijskega materiala, oblikovanje in urejanje spletnih strani in družabnih omrežij, natečaji …);
– aktivno sodelovanje z mediji na področju cepljenja.
Maksimalni zaprošeni znesek za posamezni program za področje 1 je lahko največ 120.000 evrov za obdobje izvajanja dejavnosti do 5. 11. 2022.
2. Programi preprečevanja HIV in drugih spolno prenosljivih okužb med skupinami z najvišjim tveganjem, preprečevanje diskriminacije in stigmatizacije v povezavi z okužbo s HIV ter opolnomočenje oseb, ki živijo s HIV
Namen je priprava in izvedba programov promocije varnejše spolnosti za skupine z najvišjim tveganjem na nacionalni ravni.
Vrste aktivnosti, ki se prednostno pričakujejo:
– osveščanje o varni in odgovorni spolnosti, s poudarkom na promociji uporabe kondoma, vključno z večletno kampanjo med skupinami z višjim tveganjem;
– svetovanje moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi, o tveganjih ob različnih spolnih praksah, s poudarkom na pravilni in dosledni uporabi kondoma in lubrikanta pri spolnih odnosih ter spodbujanje bolj zdravega življenjskega sloga;
– osveščanje in svetovanje o zdravljenju kot preventivi, postekspozicijski in predekspozicijski profilaksi (kombinirani preventivi) pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi z zelo visokim tveganjem za okužbo s HIV;
– osveščanje o uporabi drog med spolnimi odnosi, predvsem zaradi posledic, ki jih imajo psihoaktivne substance na vedenje, povezano s spolnostjo pri skupinah z višjim tveganjem za okužbo s HIV zaradi uporabe novih drog, s poudarkom na skrbi za duševno zdravje, spodbujanju manj tveganega načina življenja in iskanju pomoči pri odvisnosti od psihoaktivnih snovi;
– nudenje psiho-socialne pomoči za osebe, ki živijo s HIV in njihove svojce oziroma partnerje z namenom njihovega opolnomočenja za življenje s HIV;
– preprečevanje stigmatizacije in diskriminacije oseb, ki živijo s HIV, vključno s kampanjo preprečevanja stigmatizacije in diskriminacije oseb, ki živijo s HIV;
– sodelovanje pri promocijskih aktivnostih ob Evropskem tednu testiranja na HIV in ob Svetovnem dnevu AIDSA;
– sodelovanje z organizacijami, ki se ukvarjajo s področjem preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV, preprečevanjem rabe prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi ter varovanja človekovih pravic;
– sodelovanje pri zagotavljanju podatkov za epidemiološko spremljanje na nacionalnem nivoju.
Maksimalni zaprošeni znesek za posamezni program za področje 2 je lahko največ 111.000 evrov za obdobje izvajanja dejavnosti do 5. 11. 2022.
3. Program anonimnega testiranja na HIV in druge spolno prenosljive okužbe s svetovanjem in vrstniško podporo v skupnosti za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi
Namen je izvedba programa anonimnega testiranja na HIV in druge spolno prenosljive okužbe s svetovanjem izven zdravstvenih institucij za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, z zagotavljanjem dostopa do zdravljenja in vrstniške podpore osebam s HIV.
Vrste aktivnosti, ki se prednostno pričakujejo:
– redno izvajanje anonimnega testiranja z laboratorijskim testiranjem izven zdravstvenih institucij na HIV in druge spolno prenosljive okužbe na širšem območju države za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi;
– strokovno svetovanje pred in po testiranju za varnejšo spolnost in preprečevanje tveganih vedenj, vključno s svetovanjem za zmanjševanje škode zaradi uporabe psihoaktivnih snovi v povezavi s spolnostjo;
– zagotavljanje promocije programa;
– vključevanje oseb s HIV v zdravljenje;
– vrstniška podpora pri opolnomočenju oseb s HIV za življenje s HIV;
– sodelovanje z organizacijami, ki se ukvarjajo s področjem preprečevanja in obvladovanja ter zdravljenja okužbe s HIV;
– sodelovanje pri zagotavljanju podatkov za epidemiološko spremljanje na nacionalnem nivoju;
– sodelovanje pri promocijskih aktivnostih ob Evropskem tednu testiranja na HIV in ob Svetovnem dnevu AIDSA.
Maksimalni zaprošeni znesek za področje 3 je lahko največ 495.000 evrov za obdobje izvajanja dejavnosti do 5. 11. 2022.
VII. Razpoložljiva sredstva, višina in odstotek ter opredelitev stroškov sofinanciranja
Sredstva za sofinanciranje programov za leta 2020, 2021 in 2022 v okviru javnega razpisa znašajo največ 1.215.000 evrov. Za izplačilo v letu 2020 znašajo predvidoma 405.000 evrov, za leto 2021 predvidoma 405.000 evrov in za leto 2022 znašajo predvidoma 405.000 evrov.
Po področjih so razpisana naslednja sredstva v okvirni višini za izplačilo v letih 2020, 2021 in 2022:
1. Programi izvajanja aktivnosti za povečanje deleža cepljenih v Republiki Sloveniji in izvajanje zdravstvenovzgojne dejavnosti na področju cepljenja – največ 240.000 EUR, od tega za leto 2020 predvidoma 80.000 EUR, za leto 2021 predvidoma 80.000 EUR in za leto 2022 predvidoma 80.000 EUR.
2. Programi preprečevanja HIV in drugih spolno prenosljivih okužb med skupinami z najvišjim tveganjem, preprečevanje diskriminacije in stigmatizacije v povezavi z okužbo s HIV ter opolnomočenje oseb, ki živijo s HIV – največ 480.000 EUR, od tega za leto 2020 predvidoma 160.000 EUR, za leto 2021 predvidoma 160.000 EUR in za leto 2022 predvidoma 160.000 EUR.
3. Program anonimnega testiranja na HIV in druge spolno prenosljive okužbe s svetovanjem in vrstniško podporo v skupnosti za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi – največ 495.000 EUR, od tega predvidoma 165.000 EUR za leto 2020, predvidoma 165.000 EUR za leto 2021 in predvidoma 165.000 EUR za leto 2022.
Programi, ki imajo zagotovljene tudi druge vire financiranja (npr. nacionalni/regionalni/lokalni javni viri, sponzorska oziroma donatorska sredstva, lastne vire financiranja oziroma lastno udeležbo) morajo predložiti ustrezna dokazila (npr. sklep o izbiri), prostovoljno delo pa izkazati po Zakonu o prostovoljstvu (Uradni list RS, št. 10/11, 16/11 – popr. in 82/15). V primeru sponzorskih in donatorskih sredstev je potrebno podati izjavo o ne navzkrižju interesov in razkriti imena sponzorjev oziroma donatorjev.
Prevzem obveznosti za dodeljena sredstva za leto 2020, 2021 in 2022 se uredi pod odložnim pogojem, in sicer prevzem obveznosti v tem delu stopi v veljavo, ko bodo izpolnjeni formalni pogoji glede na veljavni Zakon o izvrševanju proračuna RS.
Vzorec pogodbe je del javnega razpisa. Ministrstvo za zdravje lahko glede na dodeljena sredstva in v okviru prijavljenega programa z vsakim izvajalcem posebej opredeli konkreten obseg programa in dinamiko izplačil (odstotek vrednosti, število obrokov ter datum izplačila) v okviru vrednosti, ki so določene na letni ravni ter Prilogo 1, ki je sestavni del vzorca pogodbe in v kateri so opredeljene aktivnosti programa. Vzorec pogodbe se lahko pred podpisom pogodbe spreminja.
Sofinancirajo se samo upravičeni izdatki, pri čemer sofinanciranje Ministrstva za zdravje znaša največ 95 %. Vsaj 5 % se mora zagotoviti iz drugih nacionalnih/regionalnih/lokalnih javnih virov ali lastnega financiranja oziroma z lastno udeležbo, ki se izkaže v prostovoljnem delu po Zakonu o prostovoljstvu (Uradni list RS, št. 10/11, 16/11 – popr. in 82/15).
Prostovoljsko delo se prizna samo vlagateljem, ki so pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve, skladno z Zakonom o prostovoljstvu (Uradni list RS, št. 10/11, 16/11 – popr. in 82/15) in Pravilnikom o področjih prostovoljskega dela in vpisniku (Uradni list RS, št. 48/11, 60/11 in 29/16) vpisani v elektronski vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom, ki bodo podali izjavo, da so vpisani.
Opravljeno prostovoljsko delo prijavitelj dokazuje z izpolnjenim evidenčnim listom, ki ga določa drugi odstavek 23. člena Zakona o prostovoljstvu za vsakega prostovoljca, vključenega v program.
Za vrednotenje prostovoljskega dela se uporabljajo določbe Pravilnika o področjih prostovoljskega dela in vpisniku in Zakona o prostovoljstvu.
Sofinancira se izvajanje programov od 5. 11. 2019 do 5. 11. 2022.
VIII. Uveljavljanje stroškov
Da bi bili upravičeni, morajo stroški zadostiti naslednjim splošnim načelom:
– nanašajo se na dejavnost, definirano v posameznem delovnem sklopu, navedeno v pogodbi, in so predvideni v finančnem načrtu programa,
– so sorazmerni in potrebni za izvedbo programa,
– uporabljeni morajo biti za doseganje ciljev in učinkov programa skladno z načeli gospodarnosti, smotrnosti in učinkovitosti,
– so opredeljivi in preverljivi predvsem tako, da so vneseni v računovodsko evidenco nosilca programa ter določeni v skladu s splošno veljavnimi računovodskimi standardi Republike Slovenije in v skladu s splošno priznanimi računovodskimi načeli,
– so skladni z zahtevami veljavne davčne in socialne zakonodaje.
Stroške je potrebno voditi na posebnem stroškovnem mestu.
Ministrstvo bo izbranim programom dodelilo sredstva za:
– stroške plač in povračil v zvezi z delom;
– stroške za službena potovanja;
– posredne stroške z uporabo odstotka;
– stroške materiala in storitev;
– davek na dodano vrednost;
– opremo in druga opredmetena sredstva.
Podrobneje so pogoji upravičenosti in vrste neupravičenih stroškov definirani v nadaljevanju.
1. Stroški plač in povračil v zvezi z delom
Stroški plač ter druga povračila stroškov v zvezi z delom zaposlenih na programu so upravičeni do sofinanciranja. Kot zaposlene se razume osebe, ki so z izvajalcem sklenile pogodbo o zaposlitvi.
Zaposleni lahko dela na programu polni delovni čas. Polni delovni čas pomeni osem ur na dan, pet dni v tednu, kar v povprečju znese 174 ur v mesecu. V primeru, da ima oseba sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (bodisi za določen ali nedoločen čas) in dela na programu polni delovni čas, je upravičen strošek njegova plača ter druga povračila stroškov v zvezi z delom v celoti.
V primeru, da zaposleni dela na programu le del delovnega časa, se njegov strošek obračuna v sorazmernem deležu, z upoštevanjem obsega opravljenega dela. Osnova za določanje upravičenih izdatkov je mesečno število opravljenih ur na programu. Število opravljenih ur na programu izhaja iz evidence opravljenega dela, ki jo mora upravičenec obvezno voditi posebej za vsako osebo, ki sodeluje pri njegovem izvajanju z delom delovnega časa.
Število ur ne sme presegati omejitev, ki jih določa zakonodaja s področja delovnih razmerji in pravic iz dela.
Upravičeni stroški lahko zajemajo:
– plače in dodatke z vsemi pripadajočimi davki in prispevki delavca in delodajalca – v celoti ali pa v deležu dela na programu;
– povračila stroškov v zvezi z delom (prehrana med delom, prevoz na delo in z dela) – v celoti ali pa v deležu dela na programu;
– povračila in nadomestila (npr. boleznine do 30 dni), če delodajalec ne povrne stroškov dela iz drugih virov;
– druge osebne prejemke v skladu z veljavno zakonodajo (regres za letni dopust, odpravnine v skladu z 79. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US in 22/19 – ZPosS) ipd., v primeru delnega dela na programu v sorazmernem deležu);
– jubilejne nagrade v skladu z veljavno zakonodajo (če je za delodajalca zakonsko obvezno, v primeru delnega dela na programu v sorazmernem deležu);
– premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (če je za delodajalca zakonsko obvezno).
Stroški, ki niso upravičeni do sofinanciranja, so:
– prispevki za druge zavarovalne premije, ki niso zakonsko določene, kot npr. življenjska, nezgodna in druga zavarovanja, drugo dodatno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, prostovoljno zavarovanje;
– odpravnine (razen v primerih iz prejšnjega odstavka);
– solidarnostne pomoči;
– različne bonitete;
– letne stimulacije in druge nagrade;
– jubilejne nagrade (razen v primerih iz prejšnjega odstavka);
– stroški partnerjev, saj so zajeti v stroških zunanjih izvajalcev.
2. Stroški za službena potovanja
Pogoji upravičenosti:
Povračila za stroške za službena potovanja v Republiki Sloveniji, povezane s programom, lahko izvajalec uveljavlja samo za pri njem zaposlene osebe.
Pravilo je, da je treba izbrati ekonomičen način prevoza in bivanja.
V primeru, da so stroški službenih potovanj v tujino nujno potrebni za izvedbo programa, morajo biti že v prijavi ustrezno utemeljeni in pred podpisom pogodbe odobreni s strani plačnika.
V primeru, da se med izvajanjem programa pojavi potreba po izobraževanju v tujini, se stroški povezani z izobraževanjem lahko uveljavljajo pod pogojem predhodne odobritve skrbnika pogodbe ter v okviru pogodbeno odobrenih sredstev.
Stroški, ki brez predhodne odobritve v pogodbi oziroma odobritve s strani skrbnika pogodbe, niso upravičeni do sofinanciranja, so:
– vsi potni stroški zaradi službenih poti v tujino,
– vsi stroški izobraževanj v tujini,
– vsi stroški udeležb konferenc v tujini.
3. Pavšalno financiranje posrednih stroškov, določeno z uporabo odstotka
Posredni stroški so stroški, ki so povezani z neposrednimi aktivnostmi programa, in sicer v višini do 20 % vrednosti vseh upravičenih stroškov osebja zaposlenega na programu pri prijavitelju4.
4 Neposredni stroški osebja so stroški zaposlenih, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, vključno s stroški dela po podjemni pogodbi in avtorski pogodbi pri prijavitelju programa (sem ne sodijo stroški za službena potovanja, potni stroški po avtorski pogodbi, stroški za pripravo avtorskega dela ipd.).« v kolikor so taki stroški v pogodbah jasno opredeljeni (razdelitev stroškov po posameznih kategorijah kot npr.: stroški dela, stroški prevoza, stroški priprave gradiva ipd.). Ta definicija se uporablja izključno za določanje višine pavšalnega financiranja. V kolikor stroški niso ustrezno opredeljeni v podlagah za izračun (podjemne in avtorske pogodbe), se kot osnova uporablja neposredne stroške plač.
Primeri upravičenih posrednih stroškov so:
– stroški električne energije;
– stroški porabe kuriv in stroški ogrevanja;
– stroški vode in komunalnih storitev;
– stroški odvoza smeti;
– stroški telefona, faksa in elektronske pošte;
– stroški poštnin in kurirskih storitev;
– stroški potrošnega materiala (pisarniški material, čistilni material in posebni material5) in drobnega inventarja, ki se uporablja na programu;
– stroški najema nepremičnin.
5 Med posebni material štejejo tudi stroški nakupa rokavic, sterilizacijskega pribora, pribora za jemanje krvi ipd.
Primeri neupravičenih posrednih (operativnih) stroškov:
– zamudne obresti;
– odhodki za kazni, globe, pogodbene kazni, stroški sodnega postopka in drugi podobni stroški;
– stroški, ki so že vključeni v drugi vrsti stroškov.
Posredni stroški v pavšalnem znesku se ne dokazujejo.
4. Stroški materiala in storitev
A Stroški informiranja, komuniciranja in materiala
Primeri upravičenih stroškov:
– stroški organizacije in izvedbe konferenc, seminarjev, simpozijev, predstavitev, novinarskih konferenc ter drugih podobnih dogodkov;
– stroški prehrane in pijače, ki nastanejo v povezavi z organizacijo dogodkov iz prve alineje, pri čemer se kot upravičeni stroški štejejo le stroški za običajno pogostitev v skladu z določili Uredbe o stroških reprezentance (Uradni list RS, št. 35/09 in 38/09) na dogodkih, ki so povezani izključno z izvajanjem programa (dokazila);
– stroški izdelave ali nadgradnje, vzdrževanja in urejanja spletnih strani;
– stroški oglaševalskih storitev in stroški objav;
– stroški v povezavi s promocijo na socialnih omrežjih;
– stroški oblikovanja, priprave na tisk, tiska, dostave gradiv in drugi stroški distribucije gradiv;
– stroški nakupa promocijskega materiala (npr. kondomov, brošk, zapestnic ipd.).
Primer neupravičenih stroškov:
– stroški svetovanja na področju informiranja in komuniciranja.
B Stroški storitev zunanjih izvajalcev
Pogoji upravičenosti:
Ta vrsta stroškov vsebuje stroške storitev, ki jih izvedejo zunanji izvajalci v okviru programa in so potrebni za program. Stroški storitev zunanjih izvajalcev so praviloma upravičeni, če so predvideni v finančni konstrukciji prijave oziroma so povezani z aktivnostjo, napovedano v prijavnici.
Delo zunanjih izvajalcev ne more biti opredeljeno kot pavšalno plačilo v odstotku celotnih stroškov programa oziroma posameznih dejavnosti.
Stroški, ki se nanašajo na vsebino programa in ki jih upravičencu zagotavljajo tretje osebe (partnerji), lahko vključujejo na primer:
– storitve izobraževanja in usposabljanja, če so te povezane z izvajanjem programa in namenjene izvajalcem programa;
– administrativno tehnične storitve (npr. uporaba zunanjih računovodskih storitev);
– stroški študentov, prostovoljcev ipd.
Sklepanje podjemnih in avtorskih pogodb s svojimi zaposlenimi je neupravičen strošek.
Strošek storitve zunanjega izvajalca je neupravičen, če je:
– zunanji izvajalec povezana družba po pravilih zakona, ki ureja gospodarske družbe, ali
– zakoniti zastopnik upravičenca, ali njegov družinski član:
– udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik zunanjega izvajalca, ali
– neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot petindvajset odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu zunanjega izvajalca.
5. Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva (v nadaljevanju oprema)
Investicije v opremo
V to kategorijo sodijo izdatki za investicije v opremo, ki so neposredno povezane s cilji programa. V tem primeru je lahko upravičen izdatek polna nabavna cena. Oprema, katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega vrednosti 500,00 EUR, se lahko v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi izkazuje skupinsko kot drobni inventar ali kot opredmeteno osnovno sredstvo (npr. računalniki, prenosniki, tablice, mobilni telefoni ipd.). Če nam osnovno sredstvo služi za opravljanje temeljne poslovne dejavnosti na programu in se bo uporabljalo dlje kot eno leto, ga je potrebno opredeliti kot osnovno sredstvo (npr. računalnik, katerega vrednost je 400,00 EUR).
Nakup opreme, ki se uporablja kot podpora pri izvajanju projekta
V to kategorijo sodi nakup opreme, ki ni izključno povezana s cilji programa in ki se ne uporablja 100 % samo za namen programa. Primer za tako opremo je lahko nakup računalnikov, ki jih zaposleni uporabljajo tudi za druge aktivnosti upravičenca, ki niso del programa. V tem primeru so kot upravičeni stroški lahko določijo stroški amortizacije v deležu uporabe za aktivnosti pri izvajanju programa za obdobje trajanja programa. Celotni stroški amortizacije so upravičeni, kadar je trajanje programa enako ali daljše kot amortizacijska doba.
Upravičeni stroški iz naslova nabave osnovnih sredstev so maksimalno 3 % od višine zaprošenih (oziroma pred podpisom pogodbe dodeljenih) sredstev za sofinanciranje in lahko nastanejo najpozneje do 31. 12. 2020.
6. Davek na dodano vrednost (DDV)
Pogoji upravičenosti:
DDV se lahko vključi v finančni načrt kot upravičen strošek le v primeru, da upravičenec nima pravice do odbitka DDV, ali ima pravico le do delnega odbitka DDV (v višini neodbitnega deleža).
Pri načrtovanju upravičenih stroškov in izdatkov je treba biti pozoren na DDV status. Obstajajo 3 možnosti:
– če je upravičenec identificiran za namene DDV in ima pravico do odbitka celotnega DDV, se DDV ne sme vključiti med upravičene stroške in izdatke (to pomeni, da je DDV neupravičen strošek in se mora financirati iz lastnih virov);
– če je upravičenec identificiran za namene DDV in nima pravice do odbitka DDV, se DDV lahko vključi med upravičene stroške in izdatke (to pomeni, da je celoten znesek DDV upravičen strošek);
– če je upravičenec identificiran za namene DDV in ima pravico le do delnega odbitka DDV, se DDV lahko vključi med upravičene stroške in izdatke le v višini neodbitnega deleža (to pomeni, da je DDV delno upravičen, delno pa neupravičen strošek oziroma izdatek).
IX. Merila za dodelitev sredstev
Le prijavljeni programi, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev v postopek ocenjevanja, bodo nadalje ocenjeni na podlagi naslednjih meril za dodelitev sredstev:
Točke | | Pomen |
0 | Nezadostno | Merilo ni izpolnjeno. |
3 | Delno ustrezno | Merilo je delno izpolnjeno. |
5 | Ustrezno | Merilo je izpolnjeno. |
MERILO | Utež | Največje možno št. točk |
A. VSEBINSKA USTREZNOST | | 40 |
Program je skladen z nacionalnimi in mednarodnimi strateškimi dokumenti oziroma priporočili (opisane so podlage in strateški dokumenti, na katerih temelji program, opisana je skladnost programa s strateškimi dokumenti oziroma priporočili) in s cilji razpisa. Vključuje prednostno pričakovane ukrepe in aktivnosti in je ustrezno utemeljen ter uresničljiv. Predstavljen je jasno in jedrnato, v skladu z zahtevami prijavnega obrazca (odgovarja na zastavljena vprašanja). | 2 | 5 |
Metode dela in pristop so ustrezni glede na izbrano prednostno področje in cilje razpisa (metode dela v programu so primerne, način spremljanja uspešnosti je primeren). Vodenje in izvajanje programa je ustrezno glede na izbrano prednostno področje in cilje razpisa. | 1 | 5 |
Aktivnosti so jasno in konkretno opredeljene, potrebne za dosego ciljev razpisa in zagotavljajo njegovo učinkovitost. Časovnica je ustrezna in izvedljiva. Program se izvaja kontinuirano in skozi celotno obdobje izvajanja razpisa. | 1 | 5 |
Ciljne skupine, ki jih naslavlja program, so prioritetnega pomena za uresničevanje ciljev razpisa. | 1 | 5 |
Ciljne skupine so jasno opredeljene in določen je način njihovega doseganja. Izvajalec ima zagotovljen dostop do ciljne skupine (ima vzpostavljen odnos z uporabniki, uporabniki mu zaupajo, vzpostavljene ima kanale komuniciranja z njimi). | 1 | 5 |
Program je relevanten za nacionalno raven (poteka na širšem območju Slovenije, zajema široko ciljno skupino). Predvidena je ustrezna promocija programa, ki omogoča, da se v program vključuje veliko število uporabnikov ciljne skupine in zagotavlja prepoznavnost programa v širšem slovenskem prostoru (natančno so opisani uporabljeni kanali komuniciranja, ki imajo relevanten doseg, vključene so relevantne oblike oglaševanja med ciljno skupino). | 2 | 5 |
B. KAKOVOST PROGRAMA | | 35 |
Kadrovska zasedba (usposobljenost, izobrazba, izkušnje in reference izvajalcev s področja, ki je predmet javnega razpisa) in predviden obseg dela na programu omogočata kakovostno izvedbo programa (npr. število zaposlitev, število prostovoljcev). | 2 | 5 |
Program prijavlja več partnerjev (dokazilo: izjava partnerja o sodelovanju). Partnerji prispevajo k interdisciplinarnosti in k večji kakovosti programa. | 1 | 5 |
Prijavitelj oziroma partner ima izkušnje na podobnih programih področja predmeta razpisa in je v preteklosti že uspešno izvedel podobne projekte (projekti prepoznani kot primeri dobre prakse, prejete nagrade za projekt s področja, na katerega se prijavitelj prijavlja, izvedene zunanje evalvacije ipd.). | 1 | 5 |
Mreženje z drugimi organizacijami poteka na različnih ravneh: lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. | 1 | 5 |
Kazalniki rezultatov so primerni, količinsko opredeljeni, merljivi in dosegljivi. | 1 | 5 |
Trajnost programa je zagotovljena (dostopnost izdelkov, dolgoročni vpliv programa na ciljno skupino, možnost nadaljevanja programa po zaključku financiranja, prenos znanja). | 1 | 5 |
C. FINANCIRANJE IN UPRAVLJANJE PROGRAMA | | 25 |
Finančni načrt je jasen, stroški so načrtovani gospodarno, smotrno in učinkovito glede na predvidene aktivnosti programa in učinke (višina plač in stroškov za službena potovanja je primerna glede na odgovornost in vsebino dela, stroški storitev/materialni stroški so racionalno načrtovani in pomenijo dodano vrednost programa). | 3 | 5 |
V programu sodelujejo prostovoljci (do vključno 4 prostovoljci = ne izpolnjuje, od 5–10 prostovoljcev = delno izpolnjuje; nad 10 prostovoljcev = izpolnjuje). | 1 | 5 |
Program ima načrtovanih dovolj sredstev za promocijo, ki bo omogočila njegovo prepoznavnost in ustrezno promocijo sofinancerja. | 1 | 5 |
| NAJVEČJE ŠTEVILO MOŽNIH TOČK | 100 |
X. Model dodeljevanja sredstev in postopek izbora
Prijavljeni programi bodo ocenjeni v skladu z zgornjimi merili za dodelitev sredstev. Programi, ki pri sklopu A. Vsebinska ustreznost, ne dosegajo vsaj 25 točk, pri sklopu B. Kakovost programa, ne dosegajo vsaj 15 točk in pri sklopu C. Financiranje in upravljanje programa, ne dosegajo vsaj 15 točk, bodo zavrnjeni.
Sredstva se bodo razdelila po naslednjem modelu:
– programi, ki zberejo 90 ali več točk, se sofinancirajo 100 %;
– programi z med vključno 80 in vključno 89 točk se sofinancirajo 90 %;
– programi z med vključno 70 in vključno 79 točk se sofinancirajo 80 %;
– programi z med vključno 60 in vključno 69 točk se sofinancirajo 70 %;
– programi z več kot 55 točk se sofinancirajo 60 %.
V primeru dodelitve manj sredstev od zaprošenih, bo sofinancer skupaj z vlagateljem prilagodil obseg prijavljenih aktivnosti dodeljenim sredstvom.
Sofinancer bo sredstva dodeljeval na podlagi točkovanja vlog, začenši pri najvišje ocenjenih vlogah, do porabe razpoložljivih sredstev.
V primeru neporabe vseh sredstev na posameznem področju, se lahko sredstva prerazporedijo na drugo področje.
XI. Predložitev vlog
1. Vloge z vso potrebno dokumentacijo pošljite v zaprti kuverti, na naslov: Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, označeno z oznako »Ne odpiraj – javni razpis Prijavnica JR HIV 2022«.
Na hrbtni strani mora biti napisan naslov vlagatelja!
Vsak posamezni program je potrebno skupaj z zahtevano dokumentacijo predložiti v posebni kuverti, označeni na način, ki je predpisan v tej točki.
2. Rok za oddajo vlog je 28. 6. 2019.
Kot pravočasno prispele vloge bodo upoštevane vloge, ki bodo prispele do 28. 6. 2019 na naslov Ministrstva za zdravje, Štefanova 5, Ljubljana.
Vloga, poslana po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila poslana priporočeno v navedenem roku, do vključno zadnjega dne (poštni žig najkasneje 28. 6. 2019).
Osebno dostavljena vloga se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila oddana v glavno pisarno Ministrstva za zdravje, Štefanova 5, Ljubljana, do 28. 6. 2019 do 12. ure.
Nepravočasno prispele ali nepravilno označene vloge ne bodo obravnavane in bodo neodprte vrnjene vlagateljem.
XII. Odpiranje vlog: odpiranje prejetih vlog se bo pričelo 3. 7. 2019 in ne bo javno.
XIII. Izid razpisa
Vlagatelji bodo o izboru programov obveščeni najkasneje 30 dni od zaključka ocenjevanja vlog.
Na podlagi predloga komisije o sofinanciranih programih odloči minister, pristojen za zdravje, s sklepom. Zoper sklep lahko vlagatelj v 8 dneh vloži pritožbo na Ministrstvo za zdravje.
