Ob-3221/19, Stran 2142
Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, Ljubljana, objavlja
za dvig kompetenc vodilnih turističnih destinacij in razvoj turistične ponudbe v vodilnih turističnih destinacijah v letih 2020 in 2021
Na podlagi določb:
– Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja »naložbe za rast in delovna mesta« ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 289), spremenjene z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L št. 193 z dne 30. 7. 2018, str. 1) (v nadaljevanju: Uredba 1301/2013/EU),
– Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2018/1719 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede virov za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter virov za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“ (UL L št. 291 z dne 16. 11. 2018, str. 5) (v nadaljevanju: Uredba 1303/2013/EU),
– Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L št. 193 z dne 30. 7. 2018, str. 1),
– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1011/2014 z dne 22. septembra 2014 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vzorci za predložitev nekaterih informacij Komisiji ter o podrobnih pravilih za izmenjavo informacij med upravičenci in organi upravljanja, organi za potrjevanje, revizijskimi organi in posredniškimi organi (UL L št. 286 z dne 30. 9. 2014, str. 1),
– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 215/2014 z dne 7. marca 2014 o določitvi pravil za izvajanje Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo v zvezi z metodologijami za določitev podpore ciljem na področju podnebnih sprememb, določitvijo mejnikov in ciljnih vrednosti v okviru uspešnosti ter nomenklaturo kategorij ukrepov za strukturne in investicijske sklade (UL L št. 69 z dne 8. 3. 2014, str. 65), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/276 z dne 23. februarja 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 215/2014, kar zadeva spremembe določitve mejnikov in ciljnih vrednosti za kazalnike učinka v okviru uspešnosti za evropske strukturne in investicijske sklade (UL L št. 54 z dne 24. 2. 2018, str. 4),
– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 821/2014 z dne 28. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede podrobne ureditve prenosa in upravljanja prispevkov iz programov, poročanja o finančnih instrumentih, tehničnih značilnosti ukrepov obveščanja in komuniciranja za operacije ter sistema za beleženje in shranjevanje podatkov (UL L št. 223 z dne 29. 7. 2014, str. 7) zadnjič spremenjena z Izvedbeno Uredbo Komisije (EU) 2019/255 z dne 13. februarja 2019 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 821/2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede podrobne ureditve prenosa in upravljanja prispevkov iz programov, poročanja o finančnih instrumentih, tehničnih značilnosti ukrepov obveščanja in komuniciranja za operacije ter sistema za beleženje in shranjevanje podatkov (UL L št. 43 z dne 14. 2. 2019, str. 15),
– Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/207 z dne 20. januarja 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vzorci za poročilo o napredku, predložitev informacij o velikem projektu, skupni akcijski načrt, poročila o izvajanju za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“, izjavo o upravljanju, revizijsko strategijo, revizijsko mnenje in letno poročilo o nadzoru ter metodologijo, ki se uporabi pri izvajanju analize stroškov in koristi, in v skladu z Uredbo (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vzorcem za poročila o izvajanju za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (UL L št. 38 z dne 13. 2. 2015, str. 1), spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/277 z dne 23. februarja 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/207, kar zadeva spremembe vzorcev za poročila o izvajanju za cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ in „evropsko teritorialno sodelovanje“ ter vzorcev za poročilo o napredku in letna poročila o nadzoru, ter o popravku navedene uredbe, kar zadeva vzorec za poročilo o izvajanju za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“ in letno poročilo o nadzoru (UL L št. 54 z dne 24. 2. 2018, str. 6),
– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 480/2014 z dne 3. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (UL L št. 138 z dne 13. 5. 2014, str. 5), spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/616 z dne 13. februarja 2015 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014 glede sklicev na Uredbo (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 102 z dne 21. 4. 2015, str. 33),
– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 522/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s podrobnimi pravili o načelih za izbor in upravljanje inovativnih ukrepov na področju trajnostnega urbanega razvoja, ki jih podpira Evropski sklad za regionalni razvoj (UL L št. 148 z dne 20. 5. 2014, str. 1), spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/2056 z dne 22. avgusta 2017 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 522/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s podrobnimi pravili o načelih za izbor in upravljanje inovativnih ukrepov na področju trajnostnega urbanega razvoja, ki jih podpira Evropski sklad za regionalni razvoj (UL L št. 294 z dne 11. 11. 2017, str. 26),
– drugih delegiranih in izvedbenih aktov, ki jih Komisija sprejme v skladu s 149. in 150. členom Uredbe (EU) št. 1303/2013,
– Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18),
– Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (Uradni list RS, št. 56/11),
– Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 71/17, 13/18 – ZJF-H, 83/18 in 19/19),
– Proračuna Republike Slovenije za leto 2019 (DP2019) (Uradni list RS, št. 71/17 in 19/19),
– Uredbe o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 29/15, 36/16, 58/16 in 69/16 – popr., 15/17, 69/17 in 67/18),
– Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo),
– Uredbe (EU) 2016/679 evropskega parlamenta in sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (v nadaljevanju: Splošna uredba GDPR),
– Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – v nadaljevanju ZVOP-1),
– Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18),
– Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021, z dne 5. 10. 2017,
– Slovenske strategije pametne specializacije – SZ, z dne 21. 12. 2017,
– Partnerskega sporazuma med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014–2020, št. CCI 2014SI16M8PA001-1.3, verzija 3.0, z dne 15. 2. 2018,
– Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, št. CCI 2014SI16MAOP001, verzija 4.1, potrjena s strani Evropske komisije 11. 12. 2018,
– Programa izvajanja finančnih spodbud Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo 2015–2020, št. 3030-4/2016/2, z dne 18. 3. 2016,
– Odločitve o podpori Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v vlogi organa upravljanja za strukturne sklade in kohezijski sklad št. 3-2/1/MGRT/0 za »Javni razpis za sofinanciranje razvoja in promocije turistične ponudbe vodilnih turističnih destinacij v Sloveniji v letih 2020 in 2021«, z dne 16. 10. 2019.
1. Ime oziroma naziv in sedež posredniškega organa, ki dodeljuje sredstva: Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: ministrstvo).
2. Namen, cilj in predmet javnega razpisa ter regija izvajanja
Javni razpis za izbor operacij delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Javni razpis za izbor operacij se izvaja v okviru »Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020«, prednostne osi: »Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast«; prednostne naložbe: »Razvoj in izvajanje novih poslovnih modelov za MSP, zlasti v zvezi z internacionalizacijo«; specifičnega cilja: »povečanje mednarodne konkurenčnosti MSP«.
2.1 Namen in cilj javnega razpisa
Namen razpisa je spodbujanje razvoja turistične ponudbe, spodbujanje digitalnega inoviranja slovenske kulturne dediščine in krepitev kompetenc zaposlenih na področju turizma v vodilnih destinacijah v Sloveniji.
Cilji javnega razpisa so:
– dvig kakovosti turistične ponudbe vodilnih destinacij slovenskega turizma,
– razvoj novih turističnih produktov,
– Slovenija bo postala vodilna država v Evropi, ki bo s sistematičnim digitalnim inoviranjem kulturne dediščine ustvarila unikatna turistična doživetja,
– digitalno inoviranje slovenske kulturne dediščine,
– izboljšanje kompetenc zaposlenih na področju gostinstva in turizma,
– osredotočenost na ciljne segmente in prednostne trge,
– nadaljnja krepitev zadovoljstva turistov,
– dvig konkurenčnosti slovenskega turizma tako na ravni destinacij kot tudi na nacionalni ravni.
Cilj javnega razpisa bomo dosegli z naslednjimi rezultati: dvig prihodov in prenočitev turistov ter prilivov iz naslova izvoza potovanj.
Ciljna skupina, kateri so namenjene storitve vodilnih destinacij, so mikro, mala in srednje velika podjetja v posameznih vodilnih destinacijah. S spodbujanjem digitalne promocije in razvoja turističnih produktov, se vzpostavlja poslovno okolje, ki bo omogočilo hitrejši nadaljnji razvoj navedenim podjetjem.
2.2 Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje naslednjih aktivnosti:
– vodenje oziroma administriranje operacije,
– razvoj turističnih produktov,
– digitalno inoviranje kulturne dediščine in
– usposabljanje zaposlenih na področju gostinstva in turizma
na zaokroženih območjih, ki jih pokrivajo vodilne destinacije slovenskega turizma, ki jih definira Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021.
Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 opredeljuje, da se Slovenija deli na štiri turistične makro destinacije:
– Mediteranska & Kraška Slovenija,
– Alpska Slovenija,
– Termalna Panonska Slovenija,
– Ljubljana & Osrednja Slovenija1.
1 Poimenovanja makro destinacij so bila v procesu implementacije strategije nekoliko spremenjena.
S krovne ravni (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju: ministrstvo), Slovenska turistična organizacija, v nadaljevanju: STO) se ne predvideva in ne predpisuje sistema formalnega organiziranja v okviru posamezne makroregije, se pa regijska raven jasno umešča v organizacijski in komunikacijski model STO.
Za vsako makro destinacijo so v nadaljevanju opredeljeni naslednji strateški sklopi.
– Vodilne destinacije: To so destinacije, ki so vodilne glede na obseg prenočitev v posamezni makro destinaciji in glede na njihov vpliv na ustvarjanje podobe/prepoznavnosti makro destinacije in s tem Slovenije – praviloma je opredeljenih od šest do deset vodilnih destinacij v okviru makro destinacije.
Temeljno merilo za vključitev v kategorijo vodilnih destinacij določene makro destinacije je število prenočitev, ki ga po potrebi korigiramo s ponderjem vpliva destinacije na podobe oziroma prepoznavnost makro destinacije.
– Nosilni produkti: To so produkti, ki so osrednjega pomena tako glede današnjega obsega prenočitev/potrošnje in vpliva na podobo/prepoznavnost makro destinacije kot tudi glede njihovega prihodnjega potenciala za rast glede na privlačnost tega trga in konkurenčnost slovenskega produkta na tem trgu.
Vodenje oziroma administriranje operacije
V okviru vodenja oziroma administriranja do dva zaposlena pri prijavitelju izvajata naloge, povezane z razvojem turističnih produktov, izvedbo usposabljanj, delom na digitalnem inoviranju kulturne dediščine ipd.
Razvoj turističnih produktov
Namen je krepitev razvoja turistične ponudbe oziroma oblikovanja turističnih produktov v skladu z vizijo razvoja slovenskega turizma, opredeljeno v Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 (ključni poudarki vizije: zelena, butična destinacija; za raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi; višje dodane vrednosti).
Digitalno inoviranje slovenske nepremične kulturne dediščine
Z digitalnim inoviranjem slovenske nepremične kulturne dediščine želimo spodbuditi razvoj turističnih produktov in storitev povezanih s kulturo in kulturno dediščino na osnovi uporabe naprednih tehnologij (obogatena resničnost, 3D skeniranje in 3D tisk itd.), ki bodo omogočali neposredno in izvirno turistično izkušnjo ter unikatna in globalno prepoznavna turistična doživetja ob hkratnem cilju varovanja in ohranjanja kuturne dediščine Slovenije. Za potrebe digitalizacije kulturne dediščine in njeno vključevanje v turistične produkte in storitve želimo razviti tudi ustrezna znanja in veščine destinacijskih deležnikov turizma.
Vsaka vodilna destinacija bo morala v okviru sofinanciranega projekta izvesti digitalno inoviranje nepremične kulturne dediščine na območju svojega delovanja (ali širšem območju, ki je smiselno povezano z vodilno destinacijo) ter oblikovati turistične produkte in storitve, ki se navezujejo na digitalizirane enote kulturne dediščine (npr. virtualni ogledi in virtualni muzeji, 3D tisk spominkov, z obogateno resničnostjo nadgrajeni turistični ogledi, mobilne ali stacionarne igrifikacije, digitalno obogateno zgodbarjenje in digitalne animacije, prikazi arheoloških ali arhitekturnih rekonstrukcij, z informacijami o objektu kulturne dediščine obogateni 3D modeli real-time vizualizacije kulturne dediščine, razvoj modelov turističnih aktivnosti po principu 'citizen science' ...).
V projekt morajo biti vključene vsaj tri2 enote nepremične materialne kulturne dediščine (v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, z dne 15. 2. 2008, v nadaljevanju: ZVKD-1)), vpisane v Register nepremične kulturne dediščine (http://giskd2s.situla.org/rkd/Zacetek.asp), ki bodo predmet digitaliziranja, od tega mora biti vsaj ena enota tekom izvajanja projekta oblikovana v 5-zvezdično doživetje (glej sklop Razvoj turističnih produktov tega razpisa) in prijavljena na odprti poziv za 5-zvezdična doživetja STO za izvirne, edinstvene, pristne turistične produkte (ki jih je mogoče kupiti kot paket/doživetje), ki uresničujejo vizijo slovenskega turizma in prispevajo k višji dodani vrednosti ter višji potrošnji tujih gostov v Sloveniji. V okviru razvoja 5-zvezdičnega doživetja, ki temelji na digitalizirani snovni kulturni dediščini, lahko vodilne destinacije digitalizirajo tudi premično kulturno dediščino in/ali nesnovno kulturno dediščino (zgodovinska zgodba ali legenda, ritual, običaj, festival, znanja in tehnike, kot je npr. priprava hrane (kulinarika) ali kleklanje čipk, umetnost).
2 V primeru izjemne naravne dediščine (npr. Postojnska jama ipd.) na ravni vodilne destinacije, lahko vodilne destinacije ob utemeljitvi in predhodnem soglasju MGRT vključijo tudi enote naravne dediščine.
Vodilna destinacija mora v okviru projekta zagotoviti tesno sodelovanje s pristojno državno institucijo za izvajanje ukrepov varstva kulturne dediščine (Zavod za varstvo kulturne dediščine, državni oziroma pooblaščeni muzeji, Narodna ali univerzitetne knjižnice, državni zavodi s pristojnostjo varstva snovne in nesnovne dediščine).
Vodilna destinacija mora po zaključku projekta zagotoviti triletno vključenost vseh digitaliziranih enot v turistično ponudbo (v muzejskih postavitvah na destinaciji, v centrih za obiskovalce na destinaciji, na spletnem portalu vodilne destinacije ...).
Digitalni zapis vseh digitiziranih enot kulturne dediščine bo vodilna destinacija dala v uporabo Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, Slovenski turistični organizaciji in Ministrstvu za kulturo za eventualno nadaljnjo uporabo v promociji kulturnega turizma in slovenske kulture. Vodilna destinacija bo dovolila brezplačno in časovno neomejeno objavo in uporabo digitalnih zapisov in pripadajočih vsebin (zgodbe, fotografije, zvočni in video posnetki), ki bodo nastali v okviru izbranih operacij, na obstoječih in bodočih javnih portalih ter drugih komunikacijskih in promocijskih kanalih navedenih institucij.
Vodilne destinacije morajo poleg tega v največji možni meri upoštevati Priporočila za zagotavljanje kakovosti digitaliziranega gradiva s področja kulturne dediščine, ki so objavljena v Smernicah za zajem, dolgotrajno ohranjanje in dostop do kulturne dediščine v digitalni obliki (objavljeno na spletni strani Ministrstva za kulturo).
Z implementacijo tega ukrepa želi Slovenija postati prva država v Evropi, ki sistematično, z digitalnim inoviranjem kulturne dediščine ustvarja unikatna turistična doživetja.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo tekom izvajanja razpisa za vse vodilne destinacije izvedlo usposabljanje za pridobitev znanj s področja digitalnega inoviranja kulturne dediščine in vključevanje le-te v turistične produkte. Udeležba vsaj enega predstavnika vodilne destinacije na usposabljanjih bo obvezna.
Usposabljanje zaposlenih na področju gostinstva in turizma v vodilni destinaciji
Turizem je vse pomembnejša gospodarska panoga, zato narašča tudi število ponudnikov v gostinstvu in turizmu ter obseg zaposlenih. Predvsem manjši ponudniki (nastanitveni in prehrambni obrati, organizatorji prireditev, ponudniki izletov, ogledov, naravnih in kulturnih znamenitosti ter institucij, atrakcij, aktivnosti idr.) pogosto ne vlagajo dovolj v znanja in kompetence zaposlenih, kar lahko močno vpliva na kakovost storitev in ugled Slovenije kot turistične destinacije. V okviru javnega razpisa želimo turističnim ponudnikom različnih segmentov (nastanitveni obrati, gostinski obrati, predstavniki naravnih in kulturnih znamenitosti, turistične agencije in vodniki, prodajalne, v katere zahajajo turisti idr.) omogočiti pridobitev znanj s področja zagotavljanja kakovostnih storitev za goste.
Zaradi različnih ravni razvitosti turističnih destinacij in višine razpoložljivih sredstev, posamezna vodilna destinacija sama presodi, katere tematske sklope usposabljanj od spodaj navedenih bo izvedla, morajo pa biti usposabljanja vezana na zagotavljanje kakovostne, izvirne in inovativne turistične izkušnje/storitve/produkta, kot sledi:
– kakovost ponudbe (personalizacija in avtentičnost ponudbe, edinstvenost in ekskluzivnost ponudbe, design, estetika, brezhibna čistoča, udobje, opremljenost, tržna sposobnost, dostopnost (tudi digitalna itd.),
– vsebine iz naslova kakovostnega izvajanja storitev (skrb za gosta, brezhibna storitev, individualni pristop, zanesljivost, hitrost & učinkovitost, profesionalnost),
– vsebine iz naslova medsebojnega komuniciranja, timskega dela in odnosov z javnostmi ter turisti (spoštovanje, prijaznost, pozornost, skrbnost, samostojnost osebja),
– veščine upravljanja težavnih situacij in iskanje rešitev,
– znanja iz identificiranja turistične ponudbe v lokalni destinaciji in širše ter njeno povezovanje v atraktivne turistične paketne produkte in storitve izbrane lokacije, znanja podajanja informacij, nasvetov, namigov turistom,
– znanja o pomenu ohranjanja in prezentacije kulturne dediščine turistom in obiskovalcem ter oblikovanje produktov in storitev kulturnega turizma,
– znanja o skrbi za naravno okolje v destinaciji ter vključevanje zelenega okolja v celotne turistične ponudbe destinacij.
Vsebinski sklopi usposabljanj so lahko poimenovani tudi drugače ali vezani na posamezno tematiko (npr. butična ponudba, razvoj produktov višje dodane vrednosti, zagotavljanje storitev za bolj zahtevne goste …) ali posamezne turistične produkte (npr. gastronomija, kultura, outdoor …), a morajo biti vsebinsko sovpadati z zgoraj navedenimi sklopi.
V usposabljanja upravičenec vključi tudi vsebine, vezane na nove turistične produkte in digitalno inovirano kulturno dediščino, kar bo izvedel v okviru operacije.
Upravičenec izvede usposabljanja s pomočjo zunanjih izvajalcev (organizacije ali posamezniki, ki izvajajo usposabljanja s področja gostinstva ali turizma, ali podjetja in posameznike, katerih osnovna dejavnost je posredno ali neposredno vezana na področje gostinstva in turizma ter s svojim znanjem in izkušnjami lahko prispevajo k dvigu kakovosti storitev za goste v vodilni destinaciji). Pri izvedbi usposabljanj lahko sodelujejo tudi zaposleni na vodilni destinaciji.
Usposabljanja so namenjena širokemu krogu deležnikov s področja turizma na območju vodilne destinacije (in območij izven vodilne destinacije, ki smiselno tvorijo celoto z vodilno destinacijo, a niso vključena v drugo vodilno destinacijo), tako fizičnim osebam (npr. sobodajalcem, kmetom, vinarjem, kulturnim delavcem …), samostojnim podjetnikom in podjetjem s področja gostinstva in turizma; institucijam ali drugim deležnikom, ki neposredno ali posredno izvajajo dejavnosti za turiste v destinaciji.
Usposabljanja morajo biti za udeležence na voljo brezplačno (morebitna doplačila so lahko vezana zgolj na vsebine in storitve, ki niso del upravičene operacije).
Aktivnosti, ki so že uveljavljene v okviru projekta KOC Turizem, upravičenec ne more uveljavljati v okviru tega razpisa3.
3 Upravičencem priporočamo seznanitev s projektom KOC Turizem zaradi morebitne komplementarnosti sofinanciranih usposabljanj z usposabljanji v okviru KOC Turizem.
Upravičenci morajo vsaj 5 % in ne več kot 15 % vrednosti upravičenih stroškov operacije nameniti za krepitev kompetenc zaposlenih na področju gostinstva in turizma.
Predmet razpisa so lahko izključno v tem poglavju opredeljene aktivnosti.
2.3 Regija izvajanja
Operacije se bodo izvajale na dveh programskih območjih:
– Kohezijska regija Vzhodna Slovenija in
– Kohezijska regija Zahodna Slovenija.
Prijavitelji bodo upravičeni do sredstev tistega programskega območja, kjer bodo imeli na dan oddaje vloge na ta javni razpis sedež. Sedež mora biti vpisan v Poslovni register Slovenije.
Za vsakega prijavitelja mora biti v vlogi na javni razpis nedvoumno opredeljeno, v katerem od programskih območij se bo v celoti izvajala aktivnost. Razdelitev vodilnih destinacij, ki jih definira Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 na Kohezijski regiji Vzhodna oziroma Zahodna Slovenija, je navedena v točki 2.6 razpisne dokumentacije.
Sprememba programskega območja po oddaji vloge ni dovoljena in predstavlja upravičen razlog za odpoved pogodbe o sofinanciranju.
Razdelitev slovenskih občin na programski območji kohezijska regija Vzhodna oziroma kohezijska regija Zahodna Slovenija je razvidna iz: www.stat.si/dokument/5424/kohezijske_%20statisticne_obcine.xls.
3. Upravičenci
Na razpis za ta namen se lahko prijavijo organizacije, ki na območju ene opredeljene vodilne destinacije (vodilne destinacije so opredeljene v točki 2.4. razpisne dokumentacije) izvajajo funkcije nosilca razvoja in promocije turizma, imajo to opredeljeno v svojih ustanovitvenih aktih in imajo za izvajanje teh funkcij soglasje občin na območju opredeljene vodilne destinacije. Upravičenec ima obliko zasebnega zavoda, javnega zavoda, javnega gospodarskega zavoda, občine (v primeru, ko je vodilna destinacija zgolj ena občina in aktivno izvaja naloge nosilca/upravljanja turizma v vodilni destinaciji), lokalne turistične organizacije, regionalne razvojne agencije in druge neprofitne organizacije, ki deluje na področju turizma.
Na območju ene vodilne destinacije bo sofinanciranje lahko odobreno zgolj eni organizaciji. V kolikor bo na razpis prijavljenih več organizacij iz iste vodilne destinacije, ki bodo vsebovale soglasja istih občin (ene ali več), bodo vse take prijave izločene kot neustrezne in zavržene.
4. Pogoji za kandidiranje
Vloga prijavitelja mora izpolnjevati vse pogoje javnega razpisa.
Glede izpolnjevanja razpisnih pogojev prijavitelj podpiše izjavo, s katero pod kazensko in materialno pravno odgovornostjo potrdi izpolnjevanje in sprejemanje razpisnih pogojev za kandidiranje na tem javnem razpisu (izjava je del razpisne dokumentacije).
Navodila za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za kandidiranje so natančneje opredeljena v razpisni dokumentaciji v točki 2.8.
V primeru dvoma glede izpolnjevanja pogojev, lahko ministrstvo zahteva dodatna pojasnila ali dokazila.
Izpolnjevanje pogojev mora biti razvidno iz vsebine celotne vloge. Če vloga ne bo izpolnjevala vseh pogojev, se zavrne.
V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po izdaji sklepa o izboru operacije, se pogodba o sofinanciranju operacije ne bo sklenila, sklep o izboru operacije pa se odpravi oziroma razveljavi.
V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po podpisu pogodbe o sofinanciranju, lahko ministrstvo odstopi od pogodbe o sofinanciranju operacije, pri čemer bo upravičenec dolžan vrniti že prejeta sredstva skupaj za zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na njegov transakcijski račun do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije.
4.1. Splošni pogoji za prijavitelje
Splošni pogoji za kandidiranje so:
1. Prijavitelj mora izpolnjevati pogoje za upravičenca, ki so določeni v točki 3. javnega razpisa.
2. Prijavitelj opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji (dejavnost mora biti neposredno povezana s predmetom razpisa) – izpis iz akta o ustanovitvi.
3. Prijavitelj nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 evrov ali več na dan oddaje vloge); šteje se, da prijavitelj ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge.
4. Prijavitelj nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti do ministrstva in izvajalskih institucij ministrstva (Slovenski podjetniški sklad; Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije; Slovenski regionalno razvojni sklad) (v višini 50 evrov ali več na dan oddaje vloge) iz naslova pogodb o sofinanciranju iz nepovratnih javnih sredstev, pri čemer ni pogoj, da bi bile le-te že ugotovljene s pravnomočnim izvršilnim naslovom.
5. Med vlagateljem in ministrstvom oziroma izvajalskimi institucijami ministrstva niso bile pri že sklenjenih pogodbah o sofinanciranju iz naslova nepovratnih javnih sredstev ugotovljene hujše nepravilnosti pri porabi javnih sredstev in izpolnjevanju ključnih pogodbenih obveznosti, zaradi česar je ministrstvo oziroma izvajalska institucija odstopila od pogodbe o sofinanciranju, od odstopa od pogodbe pa še niso pretekla 3 leta. Pri povratnih sredstvih pa prijavitelj ni huje kršil pogodbenih obveznosti iz naslova pogodbe o poravnavi dolga, sklenjene med prijaviteljem in ministrstvom oziroma izvajalskimi institucijami ministrstva.
6. Prijavitelj ni v postopku prisilne poravnave, stečajnem postopku, postopku likvidacije ali prisilnega prenehanja, z njegovimi posli iz drugih razlogov ne upravlja sodišče, ni opustil poslovne dejavnosti in na dan oddaje vloge ni bil v stanju insolventnosti, v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo in 10/15 – popr., 27/16, 31/16 – odl. US, 63/16 – ZD-C in 54/18 – odl. US).
7. Prijavitelj ne prejema ali ni v postopku pridobivanja državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah po Zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (Uradni list RS, št. 5/17) in ni podjetje v težavah skladno z 18. točko 2. člena Uredbe Komisije 651/2014/EU.
8. Glede prijavitelja ni podana prepoved poslovanja v razmerju do ministrstva v obsegu, kot izhaja iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo).
9. Dejanski lastnik(i) družbe v skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/16) ni(so) vpleten(i) v postopke pranja denarja in financiranja terorizma.
10. Prijavitelj ni v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči, na osnovi odločbe Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom Skupnosti.
11. Prijavitelj za iste že povrnjene upravičene stroške in aktivnosti, ki so predmet sofinanciranja v tem razpisu, ni in ne bo pridobil sredstev iz drugih javnih virov (sredstev evropskega, državnega ali lokalnega proračuna) (prepoved dvojnega sofinanciranja).
4.2. Posebni pogoji za prijavitelje
1. Prijavitelj mora imeti pisno izraženo podporo občin vodilne destinacije:
– v primeru, da vodilna destinacija obsega eno občino, podporo te občine,
– v primeru, da vodilna destinacija obsega več občin, podporo vsaj 2/3 občin na območju vodilne destinacije (občine, ki glede na obseg turizma sodijo v območje vodilne destinacije, so navedene v strategiji).
2. Prijavitelj se zavezuje, da bo v aktivnosti, ki jih bo izvajal v okviru tega razpisa, vključeval tudi turistično ponudbo občin na širšem zaokroženem območju svojega delovanja, ki niso opredeljene kot vodilne destinacije (v kolikor le-te obstajajo oziroma že niso vključene v vodilno destinacijo in razpolagajo s turistično ponudbo).
3. Na območju ene vodilne destinacije bo sofinanciranje lahko odobreno zgolj eni organizaciji. V kolikor bo na razpis prijavljenih več organizacij iz iste vodilne destinacije, ki bodo vsebovale soglasja istih občin (ene ali več), bodo vse take prijave izločene kot neustrezne in zavržene.
4. Prijavitelj se zavezuje, da bo v promocijskih akcijah uporabljal znak in znamko »I Feel Slovenia« (izjava) ter pri oblikovanju grafične podobe sledil Priročniku celostne grafične podobe znamke Slovenije (vir: http://www.ukom.gov.si/si/promocija_slovenije/znamka_slovenije_i_feel_slovenia).
4.3. Pogoji za operacijo
1. Operacija mora biti skladna z namenom, ciljem in s predmetom javnega razpisa ter s cilji »Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020«.
2. Iz predložene finančne konstrukcije v okviru prijavljene operacije izhaja, da so v celoti zagotovljena sredstva za zaprtje finančne konstrukcije. Pri tem se poleg lastnih sredstev upoštevajo tudi pričakovana sredstva iz naslova tega javnega razpisa ter premostitvena sredstva za del pričakovanih sredstev iz naslova tega javnega razpisa do povrnitve stroškov.
3. Operacija se lahko prične izvajati pred predložitvijo vloge za sofinanciranje, in sicer od 15. 10. 2019 dalje. Če se je operacija začela izvajati pred predložitvijo vloge za sofinanciranje, se pred odobritvijo prvega zahtevka za izplačilo preveri skladnost izvajanja operacije z relevantno zakonodajo tudi za obdobje pred opravljenim izborom oziroma pred sklenitvijo pogodbe o sofinanciranju.
4. Operacija prispeva k doseganju ciljev iz Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021.
5. Prijavitelj se zavezuje, da bodo v projekt v sklopu digitalnega inoviranja kulturne dediščine vključene vsaj tri4 enote nepremične materialne kulturne dediščine (ZVKD-1), vpisane v Register nepremične kulturne dediščine (http://giskd2s.situla.org/rkd/Zacetek.asp), od tega bo vsaj ena enota tekom izvajanja projekta oblikovana v 5-zvezdično doživetje in prijavljena na odprti poziv za 5-zvezdična doživetja STO za izvirne, edinstvene, pristne turistične produkte, ki uresničujejo vizijo slovenskega turizma in prispevajo k višji dodani vrednosti ter višji potrošnji tujih gostov v Sloveniji.
4 V primeru izjemne naravne dediščine (npr. Postojnska jama ipd.) na ravni vodilne destinacije, lahko vodilne destinacije ob utemeljitvi in predhodnem soglasju MGRT vključijo tudi enote naravne dediščine.
6. Prijavitelj se zavezuje, da bo digitalno inoviranje kulturne dediščine, ki ga bo izvajal, skladno z vsakokrat aktualnimi oziroma veljavnimi Smernicami za zajem, dolgotrajno ohranjanje in dostop do kulturne dediščine v digitalni obliki (http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Zakonodaja/2013/Smernice_za_zajem_dolgotrajno_ohranjanje_in_dostop_do_kulturne_dediscine_v_digitalni_obliki.pdf) oziroma novejšimi smernicami na tem področju, ki jih bo pripravilo ministrstvo in objavilo na spletni strani www.mgrt.gov.si.
7. Prijavitelj se zavezuje, da bo v okviru projekta zagotovil tesno sodelovanje s pristojno državno institucijo za izvajanje ukrepov varstva kulturne dediščine (Zavod za varstvo kulturne dediščine, državni oziroma pooblaščeni muzeji, Narodna ali univerzitetne knjižnice, državni zavodi s pristojnostjo varstva snovne in nesnovne dediščine).
8. Prijavitelj se zavezuje, da bo končni nabor kulturne dediščine za digitalizacijo (po izvedenem usposabljanju, ki ga bo izvedlo MGRT) pred izvedbo digitalizacije poslal v potrditev ministrstvu. Predmet digitalizacije kulturne dediščine bo nabor kulturne dediščine, ki bo odobren s strani ministrstva v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo.
9. Prijavitelj se zavezuje, da bo v okviru projekta vsaj 5 % vrednosti upravičenih stroškov operacije namenil usposabljanju zaposlenih na področju gostinstva in turizma v vodilni destinaciji.
10. Prijavitelj se zavezuje, da načrtovani skupni upravičeni stroški, ki so predmet sofinanciranja, ne bodo obsegali več kot:
– v vodilnih destinacijah iz kohezijske regije Zahodna Slovenija, ki obsegajo eno občino: 117.500 evrov,
– v vodilnih destinacijah iz kohezijske regije Zahodna Slovenija, ki obsegajo zaokroženo območje več kot ene občine: 176.250 evrov,
– v vodilnih destinacijah iz kohezijske regije Vzhodna Slovenija, ki obsegajo eno občino: 190.000 evrov,
– v vodilnih destinacijah iz kohezijske regije Vzhodna Slovenija, ki obsegajo zaokroženo območje več kot ene občine: 285.000 evrov.
11. Prijavitelj se zavezuje, da minimalna načrtovana vrednost upravičenih stroškov operacije ne bo manjša od 30 % zgoraj navedenih najvišjih vrednosti upravičenih stroškov (iz predhodnega pogoja št. 10).
V kolikor se pri preverjanju vloge ugotovi, da niso izpolnjeni vsi zgoraj navedeni pogoji, se vloga zavrne.
5. Merila za ocenjevanje vlog ter postopek in način izbora operacij
Postopek izbora operacij bo vodila strokovna komisija za izvedbo postopka javnega razpisa, ki jo je s sklepom imenoval minister (v nadaljevanju: strokovna komisija).
Za vse pravočasne, pravilno označene in popolne vloge strokovna komisija najprej ugotovi, ali vloga izpolnjuje vse pogoje javnega razpisa. Če ugotovi, da ne izpolnjuje vseh pogojev javnega razpisa, se nadaljnjega ocenjevanja po merilih ne izvede, vloga pa se zavrne. Vse ostale vloge pa strokovna komisija oceni na podlagi meril, pri pripravi katerih so bila upoštevana Merila za izbor operacij, ki jih je sprejel Odbor za spremljanje Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020. Vsako popolno vlogo, ki izpolnjuje pogoje, bosta ločeno ocenila dva člana strokovne komisije. V primeru, da se ugotovi razlika med njunima ocenama, poda o merilu, pri katerem prihaja do razhajanj v oceni, končno oceno strokovna komisija. Vloge, ki bodo presegle prag za sofinanciranje, bodo predlagane ministru v odobritev sofinanciranja, medtem ko bo za vloge, ki tega praga ne bodo dosegle, predlagana zavrnitev.
| Merila | Št. točk | Max. št. točk |
1 | KAKOVOST PROJEKTA | | 20 |
1.1 | Podpora turističnega gospodarstva | | 10 |
1.2 | Obdobje izvajanja funkcije nosilca razvoja in promocije turizma v destinaciji ali širše | | 5 |
1.3 | Vodenje in organizacija projekta | | 5 |
2 | PRISPEVEK K DRUŽBENIM SPREMEMBAM – SKLADNOST S STRATEGIJO TRAJNOSTNE RASTI SLOVENSKEGA TURIZMA 2017–2021 | | 23 |
2.1 | Nosilni produkti, skladni z vizijo razvoja turizma | | 8 |
2.2 | Znak za okolje | | 5 |
2.3 | Znak kulturne dediščine | | 5 |
2.4. | Povezovanje z naravnimi parki | | 5 |
3 | PRISPEVEK K IZBOLJŠANJU POSLOVNEGA OKOLJA | | 12 |
3.1 | Načrtovana izvedba usposabljanj | | 6 |
3.2 | Digitalno inoviranje kulturne dediščine | | 6 |
4 | REALNOST IZVEDBE OPERACIJE | | 10 |
4.1 | Realnost pričakovanih rezultatov operacije | | 5 |
4.2 | Realnost višine predvidenih stroškov za operacijo in za posamezno aktivnost | | 5 |
SKUPAJ | | | 65 |
Maksimalno število točk je 65.
Prag števila točk, nad katerim bo odobreno sofinanciranje, je 39 točk.
V kolikor se bo po končanem ocenjevanju izkazalo, da skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja projektov, ki so dosegli prag števila točk, presega razpoložljiva sredstva, bodo sredstva razdeljena glede na višino doseženih točk, prednost pri dodelitvi bodo imeli projekti z višjim številom točk. V primeru, da bo več projektov ocenjenih z enako oceno, se bo upoštevala višina točk pri merilu Kakovost projekta. V primeru, da bodo projekti tudi pri tem merilu dosegli enako oceno, se bo vloge razvrščalo glede na višino točk pri merilu Prispevek k družbenim spremembam – skladnost s Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021.
6. Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago
Okvirna skupna višina sredstev, ki so na razpolago za izvedbo predmetnega javnega razpisa, je 5.480.000,00 EUR.
Proračunska postavka | Programsko območje | Leto 2020 | Leto 2021 | SKUPAJ |
PP 160073 – PN3.2 – Razvoj turizma-14-20-Z-EU | Zahod | 741.940,10 | 699.082,96 | 1.441.023,06 |
PP 160074 – PN3.2 – Razvoj turizma-14-20-Z-SLO | Zahod | 81.588,47 | 81.588,47 | 163.176,94 |
Skupaj | | | | |
Proračunska postavka | Programsko območje | Leto 2020 | Leto 2021 | SKUPAJ |
PP 160071 – PN3.2 – Razvoj turizma-14-20-V-EU | Vzhod | 1.723.191,14 | 1.623.191,14 | 3.346.382,28 |
PP 160072 – PN3.2 – Razvoj turizma-14-20-V-SLO | Vzhod | 264.708,86 | 264.708,86 | 529.417,72 |
Skupaj | | 2.811.428,57 | 2.668.571,43 | 5.480.000,00 |
Sredstva niso prenosljiva med programskimi območji. Vsa sredstva so namenska sredstva EU, in sicer namenska sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Obdobje razpoložljivosti sredstev za javni razpis obsega proračunska leta 2020 in 2021, oziroma traja do porabe sredstev.
V primeru, da se zviša višina razpisanih sredstev, se to objavi v Uradnem listu RS do izdaje sklepov o (ne)izboru.
Del razpisanih sredstev lahko ostane nerazdeljen v primeru premajhnega števila ustreznih vlog ali v primeru, da preostanek sredstev ne zadošča za pokritje celotnega planiranega sofinanciranja, opredeljenega v finančni konstrukciji vloge, ki bi bila naslednja upravičena do sofinanciranja.
V primeru, da se posamezni prijavitelj ne odzove na poziv ministrstva k podpisu pogodbe o sofinanciranju, se sproščena sredstva lahko dodelijo pozitivno ocenjeni vlogi, ki je naslednja v vrsti za sofinanciranje glede na višino prejetih točk.
Dinamika sofinanciranja operacije bo določena s pogodbo o sofinanciranju med ministrstvom in izbranim prijaviteljem kot upravičencem, v odvisnosti od finančnega načrta izvajanja projekta in od razpoložljivosti proračunskih sredstev.
Izplačila ministrstva so odvisna od razpoložljivosti proračunskih sredstev in programa ministrstva za ta namen. V kolikor bi bile ukinjene ali zmanjšane pravice porabe na proračunskih postavkah, lahko ministrstvo razveljavi javni razpis in izdane sklepe o izboru, ali skladno s pogodbo o sofinanciranju določi novo pogodbeno vrednost ali dinamiko izplačil. Če se izbrani prijavitelj ne strinja s predlogom ministrstva, se šteje, da odstopa od vloge oziroma od pogodbe o sofinanciranju.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da lahko javni razpis kadarkoli do izdaje sklepov o (ne)izboru spremeni ali prekliče, kar objavi v Uradnem listu RS.
7. Razmerje med sredstvi na postavkah namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko in na postavkah slovenske udeležbe za sofinanciranje kohezijske politike: delež namenskih sredstev EU znaša v upravičenih izdatkih v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija do 75 % in v kohezijski regiji Zahodna Slovenija do 70 %. Prispevek nacionalne udeležbe bo zagotovljen s sredstvi na nacionalnih postavkah slovenske udeležbe za sofinanciranje kohezijske politike ter z zasebnimi viri.
8. Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva: obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov se prične s 15. 10. 2019 in se konča 15. 10. 2021. Obdobje upravičenosti javnih izdatkov se prične s 1. 1. 2020 in se konča 31. 12. 2021.
9. Upravičeni stroški, intenzivnost pomoči in način financiranja
Financiranje po tem javnem razpisu bo potekalo skladno s pravili evropske kohezijske politike in veljavnimi Navodili organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020 (http://eu-skladi.si/sl/ekp/navodila).
9.1 Upravičeni stroški
Predmet sofinanciranja so upravičeni stroški, ki so skladni z Navodili organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 (v nadaljevanju: Navodila OU o upravičenih stroških) in so neposredno povezani s predmetom razpisa.
Sofinanciranje upravičenih stroškov v okviru tega javnega razpisa ne predstavlja državne pomoči oziroma pomoči po pravilu »de minimis«.
Kot upravičeni stroški po tem razpisu se štejejo (v neto znesku brez DDV):
9.1.1. Vodenje oziroma administriranje operacije
9.1.1.1 Stroški plač (stroški plač za do vključno dva zaposlena pri prijavitelju, ki opravljata dela in naloge, povezane z vodenjem in administracijo operacije, razvojem turističnih produktov, izvedbo izobraževanj, delom na digitalnem inoviranju kulturne dediščine ipd.).
Za uveljavljanje stroškov plač zaposlenih se uporablja poenostavljena oblika stroškov. Standardna lestvica stroška na enoto za stroške plač in povračil stroškov v zvezi z delom osebja, ki dela na prijavljeni operaciji, je določena na podlagi Metodologije za izračun stroška na enoto za stroške plač in povračil stroškov v zvezi z delom za predmetni javni razpis. Metodologija upošteva povprečne plače v dejavnostih N79 ter ostalo predmetno zakonodajo na področju določanja stopnje prispevkov za obvezno socialno varnost.
Skladno z metodologijo je vrednost enote urne postavke 11,55 EUR. Na letni ravni se prizna največ 1.720 ur (efektivne delovne ure) na osebo.
9.1.1.2. Posredni stroški
Posredni (operativni) stroški, ki so povezani z neposrednimi aktivnostmi operacije, se uveljavljajo v obliki pavšalnega financiranja v višini do 15 % upravičenih neposrednih stroškov plač in povračil stroškov v zvezi z delom za osebje, ki izvaja dela na operaciji. Posredni stroški vsebinsko obsegajo ostale stroške delovanja (npr. stroški materiala, goriva, vode, telefona idr.)
9.1.2. Razvoj turističnih produktov
9.1.2.1. Stroški storitev zunanjih izvajalcev:
1. stroški oblikovanja novih turističnih produktov (to so produkti, ki jih vodilna destinacija razvije do faze tržne sposobnosti in temeljijo na temeljnih usmeritvah, ciljih in identificiranih priložnostih destinacije). Pri tem se kot strošek razvoja produktov ne upošteva zgolj sestavljanje/dopolnjevanje obstoječe turistične ponudbe destinacije, temveč razvoj in ustvarjanje nove dodane vrednosti novih inovativnih vsebin in novih povezav – s katerimi se bo okrepil potencial destinacije z novimi, izvirnimi motivi za obisk destinacije),
2. stroški oblikovanja 5-zvezdičnih doživetij v skladu z odprtim pozivom za 5-zvezdična doživetja STO za izvirne, edinstvene, pristne turistične produkte (ki jih je mogoče kupiti kot paket/doživetje), ki uresničujejo vizijo slovenskega turizma in prispevajo k višji dodani vrednosti ter višji potrošnji tujih gostov v Sloveniji,
3. stroški izvedbe usposabljanj v podporo razvoju turističnih produktov, ogledov primerov dobrih praks turističnih produktov,
4. stroški aktivnosti za izboljšanje kakovosti turističnih produktov.
9.1.3. Digitalno inoviranje kulturne dediščine
9.1.3.1. Stroški storitev zunanjih izvajalcev:
1. stroški zunanjih izvajalcev, ki so povezani z digitalnim inoviranjem kulturne dediščine (npr.; sodelovanje s področnimi strokovnjaki in strokovnimi združenji (npr. etnologi, rokodelci, arhitekti, strojniki ...), svetovanje s področja kulturnih in kreativnih industrij z namenom razvoja izvirnih, edinstvenih in avtentičnih turističnih doživetij, produktov in storitev),
2. stroški priprav na digitalizacijo (ogled prostora, scenarij, snemalna knjiga ipd.),
3. stroški najema igralcev ter stroški izposoje ali nakupa rekvizitov ter drugih pripomočkov,
4. stroški digitalizacije enot kulturne dediščine (360° fotografiranje, 360° video snemanje, montaža, postprodukcija, snemanje zvoka, obdelava zvoka, visokoločljivostno skeniranje, visokoločljivostno fotografiranje, 3D skeniranje, 3D obdelava 3D modelov, izdelava 3D modelov iz načrtov/skic, fotogrametrija, video snemanje, video montaža, video postprodukcija ...),
5. stroški opremljanja z metapodatki,
6. stroški 3D rekonstrukcij na video ali 360°, simulacije delne rekonstrukcije (manjkajoči/porušeni/načrtovani elementi),
7. stroški 3D tiska in izdelave nadomestnih oglednih kopij na osnovi digitaliziranega gradiva,
8. stroški obdelave, urejanja in opremljanja digitiziranih gradiv z obstoječimi (vizualnimi, besedilnimi, zvokovnimi ...) gradivi,
9. stroški razvoja novih digitalnih rešitev za uporabo digitalizirane kulturne dediščine v turistične namene,
10. stroški avtorskih pravic iz naslova glasbe in naracije idr.,
11. stroški grafičnega oblikovanja (priprava grafičnih podob, oblikovanje promocijskih gradiv, embalaž, predstavitvenih postavitev ...),
12. stroški izdelave, prilagoditve in objave na spletnih straneh in mobilnih aplikacijah,
13. stroški izdelave in postavitve razstavnih, informacijskih in drugih premičnih in nepremičnih postavitev na terenu,
14. stroški izvedbe izobraževanj/usposabljanj s področja digitalizacije kulturne dediščine,
15. stroški aktivnosti za izboljšanje kakovosti turističnih produktov,
16. stroški prevodov digitalnih rešitev.
9.1.3.2. Stroški investicij v neopredmetena osnovna sredstva:
1. spletne in mobilne aplikacije z zaokroženimi elementi naravne in kulturne dediščine z uporabo virtualne ali obogatene resničnosti ali 3600 fotografij/posnetkov.
Upravičeni bodo stroški digitalizacije kulturne dediščine na širšem območju vodilne destinacije, ki predstavlja potencial za razvoj kakovostnih turističnih proizvodov. Končni nabor kulturne dediščine za digitalizacijo pripravi upravičenec (po izvedenem usposabljanju, ki ga bo izvedlo MGRT) in ga pred izvedbo digitalizacije potrdi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo.
9.1.4. Usposabljanje za zaposlene v gostinstvu in turizmu
9.1.4.1. Stroški storitev zunanjih izvajalcev:
1. priprava na usposabljanja (priprava programa usposabljanja itd.),
2. izvedba usposabljanj za zaposlene pri turističnih ponudnikih v vodilnih destinacijah.
Tematike usposabljanj morajo biti vezane na zagotavljanje kakovostne, izvirne in inovativne turistične izkušnje/storitve/produkta, kot sledi:
– kakovost ponudbe (personalizacija in avtentičnost ponudbe, edinstvenost in ekskluzivnost ponudbe, design, estetika, brezhibna čistoča, udobje, opremljenost, tržna sposobnost, dostopnost (tudi digitalna itd.),
– vsebine iz naslova kakovostnega izvajanja storitev (skrb za gosta, brezhibna storitev, individualni pristop, zanesljivost, hitrost & učinkovitost, profesionalnost),
– vsebine iz naslova medsebojnega komuniciranja, timskega dela in odnosov z javnostmi ter turisti (spoštovanje, prijaznost, pozornost, skrbnost, samostojnost osebja),
– veščine upravljanja težavnih situacij in iskanje rešitev,
– znanja iz identificiranja turistične ponudbe v lokalni destinaciji in širše ter njeno povezovanje v atraktivne turistične paketne produkte in storitve izbrane lokacije, znanja podajanja informacij, nasvetov, namigov turistom,
– znanja o pomenu ohranjanja in prezentacije kulturne dediščine turistom in obiskovalcem ter oblikovanje produktov in storitev kulturnega turizma,
– znanja o skrbi za naravno okolje v destinaciji ter vključevanje zelenega okolja v celotne turistične ponudbe destinacij.
Stroški so upravičeni, v kolikor bodo nastali v obdobju upravičenosti, ki se prične z dnem 15. 10. 2019 in se zaključi najkasneje od 15. 10. 2021. Stroški morajo biti povezani s predmetom tega razpisa. Pri planiranju izvedbe aktivnosti operacije je potrebno upoštevati dejstvo, da je rok za izstavitev zadnjega zahtevka za izplačilo 15. 10. v posameznem proračunskem letu.
9.2. Način financiranja upravičenih stroškov
Stroški storitev zunanjih izvajalcev in stroški investicij v neopredmetena osnovna sredstva:
Financiranje upravičenih stroškov bo izvedeno na osnovi dejanskih upravičenih stroškov, ki se bodo dokazovali z računi oziroma drugimi verodostojnimi listinami ter ostalimi obveznimi dokazili, kot so opredeljeni v 2. poglavju Navodil OU o upravičenih stroških, ki bodo posredovana v preverjanje ministrstvu pred izplačilom javnih upravičenih izdatkov.
Stroški plač:
Za uveljavljanje stroškov plač zaposlenih se uporablja poenostavljena oblika stroškov. Standardna lestvica stroška na enoto za stroške plač in povračil stroškov v zvezi z delom osebja, ki dela na prijavljeni operaciji, je določena na podlagi Metodologije za izračun stroška na enoto za stroške plač in povračil stroškov v zvezi z delom za predmetni javni razpis. Metodologija upošteva povprečne plače v dejavnostih N79 ter ostalo predmetno zakonodajo na področju določanja stopnje prispevkov za obvezno socialno varnost.
Upravičenec ne prikazuje in ne dokazuje dejanskih stroškov (stroškov plač in povračil v zvezi z delom), ampak prikaže in dokaže število izvedenih delovnih ur na operaciji. Upravičeni stroški se izračunajo kot število dokazanih izvedenih delovnih ur, pomnoženo z vnaprej določeno vrednostjo za uro dela.
Dokazila za dokazovanje upravičenosti stroškov: pogodba o zaposlitvi ali sklep ali drug ustrezni akt o prerazporeditvi na delo na operacijo, kadar to ni opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi; mesečna časovnica; evidenca delovnega časa in evidenca ur na operaciji po dnevih (le-to mora voditi upravičenec in se zahteva ob pregledu na kraju samem).
Posredni stroški:
Posredni stroški se prikažejo v vrednosti največ 15 % vrednosti vseh upravičenih stroškov osebja zaposlenega na operaciji.
Podrobneje se način dokazovanja upravičenosti stroškov opredeli v pogodbi oziroma v navodilih za izstavitev zahtevka za izplačilo.
9.2.1. Intenzivnost pomoči
Operacija se lahko sofinancira:
– v deležu do 70 % upravičenih stroškov za operacije iz kohezijske regije Zahodna Slovenija,
– v deležu do 90 % upravičenih stroškov za operacije iz kohezijske regije Vzhodna Slovenija.
Načrtovani upravičeni stroški, ki so predmet sofinanciranja, ne bodo obsegali več kot:
– v vodilnih destinacijah iz kohezijske regije Zahodna Slovenija, ki obsegajo eno občino: 111.750 evrov,
– v vodilnih destinacijah iz kohezijske regije Zahodna Slovenija, ki obsegajo zaokroženo območje več kot ene občine: 167.625 evrov,
– v vodilnih destinacijah iz kohezijske regije Vzhodna Slovenija, ki obsegajo eno občino: 191.300 evrov,
– v vodilnih destinacijah iz kohezijske regije Vzhodna Slovenija, ki obsegajo zaokroženo območje več kot ene občine: 286.950 evrov.
Minimalna načrtovana vrednost upravičenih stroškov operacije ne sme biti manjša od 30 % zgoraj navedenih najvišjih vrednosti upravičenih stroškov.
10. Roki in način prijave na javni razpis
Roki za oddajo vlog so: 18. 11. 2019, 20. 1. 2020 in 20. 4. 2020.
Oddaja vloge pomeni, da se je prijavitelj seznanil z vsebino javnega razpisa in razpisne dokumentacije in da se z njo strinja.
Navodila za izdelavo popolne vloge so navedena v razpisni dokumentaciji, točka 4.
Popolno vlogo predstavljajo vsi obrazci za prijavo, ki morajo biti podpisani in žigosani (v primeru, da prijavitelj ne posluje z žigom, mora to navesti), izpis registriranih dejavnosti (lahko iz ustanovitvenega akta) ter poslovni načrt.
Prijavitelj priloži vlogi tudi prijavni obrazec v elektronski obliki (Word) na elektronskem mediju (USB ključek, DVD ali CD), kar pa ne predstavlja elementa presoje popolnosti vloge.
Vloge je potrebno vložiti na naslov: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana. Kot pravočasne bodo upoštevane vloge, ki bodo do navedenega roka osebno oddane v času uradnih ur v vložišče ministrstva (pri recepciji) oziroma do navedenega roka priporočeno oddane na pošti. Upošteval se bo datum, razviden iz poštnega žiga, odtisnjenega na ovojnici, ki za obravnavo ne sme biti kasnejši od roka za predložitev vlog. V primeru, da iz ovojnice ne bo razviden datum na poštnem žigu in v primeru neposredne predložitve vloge na sedežu ministrstva, pa velja datum, vpisan na potrdilu ministrstva o prejemu pošiljke, ki prav tako ne sme biti kasnejši od roka za predložitev vlog.
Vloga na razpis mora biti oddana v skladu z navodili, ki so v razpisni dokumentaciji, in sicer v zaprti ovojnici z navedbo na sprednji strani, dobesedno in brez okrajšav: »Ne odpiraj – Vloga – naslov javnega razpisa« in s polnim nazivom in naslovom prijavitelja.
11. Odpiranje vlog za dodelitev sredstev
Zaradi pričakovanega velikega števila vlog, odpiranje vlog ne bo javno in bo izvedeno v prostorih ministrstva najkasneje v 8 delovnih dneh po datumu za oddajo vlog. Datumi in druge informacije v zvezi z odpiranjem vlog bodo objavljene na spletnih straneh ministrstva: http://www.mgrt.gov.si.
Na odpiranju bo strokovna komisija preverila pravočasnost, pravilno označenost in popolnost prispelih vlog.
Neustrezno označene ter nepravočasno prispele vloge se ne bodo obravnavale, s sklepom bodo zavržene in vrnjene prijaviteljem.
Strokovna komisija bo v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozvala k dopolnitvi tiste prijavitelje, katerih vloge niso popolne. Prijavitelj v dopolnitvi ne sme spreminjati višine zaprošenih sredstev, tistega dela vloge, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta vloge ali tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove vloge glede na preostale vloge, ki jih je ministrstvo prejelo v postopku dodelitve sredstev. Rok za dopolnitev vlog ne sme biti daljši od osmih dni. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v skladu s pozivom za dopolnitev, bodo s sklepom zavržene.
Strokovna komisija za dodelitev sredstev bo z merili za ocenjevanje obravnavala (ocenila) vse pravočasne, formalno popolne in ustrezne vloge. Vloga, ki ne izpolnjuje pogojev iz razpisne dokumentacije, se kot neustrezna zavrne.
12. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa
Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 60 dni od datuma odpiranja vlog.
Prijavitelji bodo na podlagi sklepa o izboru pozvani k podpisu pogodbe. Če se prijavitelj v roku osmih dni od prejema poziva na podpis pogodbe na odziv ne odzove, de šteje, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev.
Zoper sklep o (ne)izboru, se lahko v tridesetih dneh od prejema sklepa sproži upravni spor z vložitvijo tožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije. Predmet tožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. Vložena tožba ne zadrži podpisa pogodb o sofinanciranju.
Rezultati predmetnega javnega razpisa so informacije javnega značaja in bodo objavljeni na spletni strani ministrstva in na spletni strani www.eu-skladi.si.
13. Zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti, ki jim morajo zadostiti upravičenci v skladu s 115. in 116. členom Uredbe 1303/2013/EU in navodili organa upravljanja: upravičenci morajo zadostiti zahtevam glede informiranja in obveščanja javnosti skladno s 115. in 116. členom Uredbe 1303/2013/EU, veljavnimi Navodili organa upravljanja na področju komuniciranja vsebin na področju evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020 (http://www.eu-skladi.si/ekp/navodila) in Priročnika celostne grafične podobe evropske kohezijske politike 2014–2020 (http://www.eu-skladi.si/portal/sl/aktualno/logotipi).
14. Zahteve glede hranjenja dokumentacije in spremljanja ter evidentiranja
Upravičenec bo dolžan zagotavljati dostopnost in hrambo celotne originalne dokumentacije, vezane na operacijo in zagotavljati ministrstvu in drugim nadzornim organom vpogled v navedeno dokumentacijo za potrebe bodočih preverjanj skladno s pravili Evropske unije in zakonodaje Republike Slovenije še 10 let po njenem zaključku.
V skladu s 125. členom Uredbe 1303/2013/EU mora upravičenec voditi in spremljati porabo sredstev za operacijo računovodsko ločeno na posebnem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi za vse transakcije v zvezi z operacijo, tako da je v vsakem trenutku zagotovljen pregled nad namensko porabo sredstev, ne glede na računovodska pravila Republike Slovenije.
15. Zahteve glede dostopnosti dokumentacije nadzornim organom
Upravičenec mora omogočiti tehnični, administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem operacije, katere sofinanciranje temelji ali se izvaja na podlagi predmetnega javnega razpisa. Nadzor se izvaja s strani ministrstva kot posredniškega organa, organa upravljanja, organa za potrjevanje, revizijskega organa ter drugih slovenskih in evropskih nadzornih in revizijskih organov (v nadaljevanju: nadzorni organi).
Upravičenec bo moral nadzornim organom predložiti vse dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost upravičenih stroškov sofinancirane operacije. V primeru preverjanja na kraju samem bo upravičenec moral omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem operacije ter rezultate operacije. Upravičenec bo o izvedbi preverjanja na kraju samem predhodno pisno obveščen, ministrstvo pa lahko opravi pregled na terenu brez predhodne najave. Upravičenec bo dolžan ukrepati skladno s priporočili iz končnih poročil nadzornih organov in redno obveščati ministrstvo o izvedenih ukrepih.
16. Zagotavljanje enakih možnosti in trajnostnega razvoja v skladu s 7. in 8. členom Uredbe 1303/2013/EU
Upravičenec bo moral zagotoviti spodbujanje enakih možnosti moških in žensk ter preprečiti vsakršno diskriminacijo, zlasti v zvezi z dostopnostjo za invalide, med osebami, ki so oziroma bodo vključene v izvajanje aktivnosti v okviru predmetnega javnega razpisa, v skladu z zakonodajo, ki pokriva področje zagotavljanja enakih možnosti in 7. členom Uredbe 1303/2013/EU.
Upravičenec bo moral rezultate operacije uresničevati v skladu z načelom trajnostnega razvoja in ob spodbujanju cilja Evropske unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, ob upoštevanju načela onesnaževalec plača v skladu z 8. členom Uredbe 1303/2013/EU.
17. Varovanje osebnih podatkov in poslovna skrivnost
Varovanje osebnih podatkov, ki jih ministrstvu posredujejo prijavitelji oziroma upravičenci, bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja varovanje osebnih podatkov, vključno s Splošno uredbo GDPR, ZVOP-1 ter 115. in 140. členom Uredbe št. 1303/2013/EU. V zvezi s tem ministrstvo napotuje na splošne informacije oziroma na obvestilo o varstvu osebnih podatkov, objavljeno na spletni strani ministrstva na povezavi http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/varstvo_osebnih_podatkov/.
Več o varstvu osebnih podatkov in zavezah ministrstva je navedeno v točki 9 razpisne dokumentacije.
Vsi podatki iz vlog, ki jih komisija odpre, so informacije javnega značaja, razen tistih podatkov, ki jih prijavitelj posebej označi, in sicer poslovne skrivnosti, osebni podatki in druge izjeme iz 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZdavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 7/18, v nadaljevanju: ZDIJZ), ki niso javno dostopne in tako ne smejo biti razkrite oziroma dostopne javnosti. Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del vloge, ne more pa se nanašati na celotno vlogo. Prijavitelj mora pojasniti, zakaj posamezen podatek ne sme biti dostopen javnosti kot informacija javnega značaja. Če prijavitelj ne označi in razloži takšnih podatkov v vlogi, bo ministrstvo lahko domnevalo, da vloga po stališču prijavitelja ne vsebuje poslovnih skrivnosti in drugih izjem iz 6. člena ZDIJZ.
Namen obdelave osebnih podatkov, ki jih ministrstvu posredujejo prijavitelji oziroma upravičenci, je izvedba javnega razpisa ali javnega poziva, vodenje podatkov, evidenc, analiz in drugih zbirk za ministrstvo in nadzorne organe, in sicer o izidu javnega razpisa ali javnega poziva in o izvajanju pogodbe o (so)financiranju. Nadalje je namen obdelave osebnih podatkov tudi izdelava študij in vrednotenj, sodelovanje in priprava oziroma izdelava vlog v postopkih pred pristojnimi organi (postopki pred sodnimi, preiskovalnimi ali drugimi pristojnimi organi). Osebni podatki se bodo obdelovali tudi za namene učinkovitega delovanja informacijskih sistemov ali pripomočkov, ki jih uporablja ali jih je dolžno uporabljati ministrstvo.
Podatki o sofinanciranih operacijah, za katere je tako določeno s predpisi ali, ki so javnega značaja, se bodo objavili. Objavljen bo seznam upravičencev, ki bo obsegal navedbo upravičenca, naziv operacije, programsko območje upravičenca in znesek javnih virov financiranja operacije. Objave podatkov o operaciji in upravičencih do sredstev bodo izvedene v skladu z ZDIJZ.
18. Zahteve glede spremljanja in vrednotenja doseganja ciljev in kazalnikov operacije
Upravičenec bo za namen spremljanja in vrednotenja operacije skladno s 27., 54., 96. in 125. členom Uredbe 1303/2013/EU ter 6. členom in Prilogo I Uredbe 1301/2013/EU dolžan spremljati in ministrstvu zagotavljati podatke o doseganju ciljev in kazalnikov operacije.
Dokazila o doseganju ciljev, ki jih bo potrebno zbirati za namene spremljanja in vrednotenja, so natančneje opredeljeni v razpisni dokumentaciji, v točki 2.10.
Upravičenec mora v vlogi realno prikazati načrtovane cilje operacije. Podatki iz vloge za prijavo (prejete dokumentacije) bodo osnova za spremljanje pričakovanih rezultatov in bodo kot takšni tudi priloga pogodbe o sofinanciranju.
19. Omejitve glede sprememb operacije v skladu z 71. členom Uredbe 1303/2013/EU
Upravičenci bodo morali smiselno upoštevati omejitve glede sprememb operacije v skladu z 71. členom Uredbe 1303/2013/EU. Če v petih letih od datuma končnega izplačila upravičencu nastopi karkoli od naslednjega:
(a) prenehanje ali premestitev dejavnosti iz programskega območja;
(b) sprememba lastništva postavke infrastrukture, ki daje upravičencu ali javnemu organu neupravičeno prednost; ali
(c) bistvena sprememba, ki vpliva na značaj, cilje ali pogoje izvajanja, zaradi česar bi se razvrednotili njeni prvotni cilji,
so upravičenci dolžni vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije sorazmerno z obdobjem, v zvezi s katerim ustrezne zahteve niso bile izpolnjene.
20. Posledice, če se ugotovi, da je v postopku potrjevanja operacij ali izvrševanja operacij prišlo do resnih napak, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti: v kolikor se ugotovi, da je v postopku potrjevanja operacij ali izvrševanja operacij prišlo do resnih napak, nepravilnosti ali kršitve obveznosti, ali pa upravičenec ministrstva ni seznanil z vsemi dejstvi in podatki, ki so mu bili znani ali bi mu morali biti znani oziroma, da je posredoval neresnične, nepopolne podatke oziroma dokumente ali prikril informacije, ki bi jih bil v skladu s tem javnim razpisom dolžan razkriti, ker bi lahko vplivali na odločitev ministrstva o dodelitvi sredstev ali da je neupravičeno pridobil sredstva po tem javnem razpisu na nepošten način, na podlagi ponarejene listine ali kaznivega dejanja, bo upravičenec dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na njegov transakcijski račun do dneva vračila sredstev v državni proračun Republike Slovenije. Če je takšno ravnanje namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.
21. Posledice, če se ugotovi, da aktivnosti na operaciji niso bile skladne s pravom Unije in pravom Republike Slovenije: v kolikor se ugotovi, da aktivnosti na operaciji niso bile, skladno z določili 6. člena Uredbe (EU) 1303/2013/EU, skladne s pravom Unije in pravom Republike Slovenije, bo ministrstvo odstopilo od pogodbe, upravičenec pa bo dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na njegov transakcijski račun do dneva vračila sredstev v državni proračun Republike Slovenije.
22. Posledice, če se ugotovi dvojno financiranje posamezne operacije ali, da je višina financiranja operacije presegla maksimalno dovoljeno stopnjo oziroma znesek pomoči: v kolikor se ugotovi dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so že bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira, ali da je višina sofinanciranja operacije presegla maksimalne dovoljene stopnje oziroma najvišje dovoljene intenzivnosti ali znesek pomoči, ministrstvo odstopi od pogodbe in zahteva vračilo preveč oziroma neustrezno izplačanega zneska sofinanciranja skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v državni proračun Republike Slovenije. Če je dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.
23. Razpoložljivost razpisne dokumentacije: vsi potrebni podatki in navodila, ki bodo omogočila izdelavo popolne in pravilne vloge za dodelitev sredstev, so navedeni v Razpisni dokumentaciji, ki bo od dne objave javnega razpisa dalje objavljena na spletni strani ministrstva: http://www.mgrt.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/.
24. Dodatne informacije
Dodatne informacije v zvezi s pripravo prijav in pojasnila k razpisni dokumentaciji so prijavitelju dosegljive na podlagi pisnega zaprosila, posredovanega na elektronski naslov gp.mgrt@gov.si s pripisom JR vodilne destinacije.
Vprašanja morajo prispeti na zgornji naslov najkasneje tri delovne dni pred iztekom posameznega roka za oddajo vloge. Ministrstvo bo objavilo odgovore na vprašanja najkasneje en delovni dan pred iztekom posameznega roka za oddajo vloge, pod pogojem, da je bilo vprašanje posredovano pravočasno. Vprašanja, ki ne bodo pravočasna, ne bodo obravnavana. Objavljeni odgovori na vprašanja postanejo sestavni del razpisne dokumentacije. Vprašanja in odgovori bodo javno objavljeni na spletnem naslovu http://www.mgrt.gov.si/.
Vprašanja in odgovori bodo objavljeni na spletni strani, zato bodite pri postavljanju vprašanj previdni, da v njih ne razkrivate morebitnih osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti in drugih podatkov, ki ne smejo biti javno objavljeni.
Potencialni prijavitelji bodo o vseh novostih sproti obveščeni preko spletne strani http://www.mgrt.gov.si/.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
