Pri tem sodišču tečejo zapuščinski postopki po pokojnih: Alojz Cencič, rojen 2. 6. 1910, z zadnjim znanim bivališčem na naslovu Calle Aadangola 4327, Villa Marconi, J. Casanova, Buenos Aires, Argentina, razglašen za mrtvega z dnem 3. 6. 1980, Amalija Cencič, poročena Namedof, rojena 27. 9. 1924, z zadnjim znanim bivališčem na naslovu 147 Robert St. Toronto 4, Ontario, Kanada, razglašena za mrtvo z dnem 28. 9. 1994, Anton Cencič, rojen 17. 4. 1905, z zadnjim znanim bivališčem na naslovu Chameray, Haute Marne, Francija, razglašen za mrtvega z dnem 18. 4. 1975, Jožef Cencič, rojen 10. 8. 1919, z zadnjim znanim bivališčem na naslovu Chameray, Haute Marne, Francija, razglašen za mrtvega z dnem 11. 8. 1989, Leonard Vincenc Cencič, rojen 27. 11. 1908, z zadnjim znanim bivališčem na naslovu Chameray, Haute Marne, Francija, umrl 5. 9. 1975, Pavlina Cencič, poročena Gersi, rojena 21. 11. 1915, z zadnjim znanim bivališčem na naslovu Rue 9, Vernelle, Langres, Haute Marne, Francija, razglašena za mrtvo z dnem 22. 11. 1985, Marija Škvor, roj. Cencič, rojena 1. 2. 1912, z zadnjim znanim bivališčem na naslovu Calle Bulgaria, Villa Marconi, J. Casanova, Buenos Aires, Argentina, umrla 29. 12. 1998.

Po podatkih, s katerimi razpolaga sodišče, so bili zgoraj imenovani otroci Leonarda Cenciča, pok. Ivana, ki je umrl 22. 1. 1960. V času, ko je sodišče po njem vodilo zapuščinski postopek (tj. v letih od 1960 do izdaje sklepa 28. 2. 1964), so vsi živeli v tujini, kamor naj bi se odselili že v letih 1947–1948.

V zemljiški knjigi so našteti še vedno vknjiženi kot solastniki nepremičnin v k.o. 2215 Robidišče, ki so jih podedovali po svojih pokojnih starših.

Sodišče s tem oklicem poziva vse morebitne dediče zapustnikov, da se v roku enega leta od njegove objave, zglasijo in uveljavljajo svojo pravico do dediščine.

Če se po preteku enega leta od objave oklica ne bo zglasil noben dedič, bo sodišče zapuščino razglasilo za lastnino Republike Slovenije in jo izročilo pristojnemu organu Republike Slovenije.