Št. 093-37/2019/17 Ob-3638/19, Stran 2672
Na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS, št. 75/19) in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13 in 81/16) Urad Vlade RS za komuniciranje objavlja
za sofinanciranje ozaveščevalnih in izobraževalnih projektov nevladnih organizacij v letu 2020
1. Ime in sedež organa, ki dodeljuje sredstva: Urad Vlade RS za komuniciranje, Gregorčičeva ulica 25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju Urad).
2. Predmet razpisa
Urad s tem razpisom vabi nevladne organizacije v Sloveniji, da aktivno sodelujejo pri ozaveščanju, informiranju, izobraževanju prebivalcev Slovenije o nekaterih aktualnih tematikah.
Predmet tega razpisa je sofinanciranje ozaveščevalnih in izobraževalnih projektov nevladnih organizacij v Sloveniji, ki bodo obravnavali naslednja vsebinska področja:
2.1. Sklop A: Spoštovanje in sprejemanje različnih etničnih skupin, beguncev in migrantov
Spoštovanje in sprejemanje različnih etničnih skupin, beguncev in migrantov je v sodobnem svetu, ko smo priča naraščanju različnih oblik nestrpnosti, izjemnega pomena. Po povečanem prehodu beguncev in migrantov se je javno izražanje nestrpnosti, ksenofobije in rasizma zelo okrepilo tudi v Sloveniji. Etnična nestrpnost in sovražnost se krepita v političnem in javnem govoru, v medijih in še zlasti na spletnih družbenih omrežjih, kjer so vse glasnejši tudi odkriti pozivi k nasilju. Pri tem se migracije predstavljajo kot grožnja, v migrantih pa se išče tudi krivce za socialne stiske ljudi.
Spoštovanje in sprejemanje različnih etničnih skupin, beguncev in migrantov, ob dejstvu, da so migracije v zadnjem obdobju ponovno v porastu, ostaja tako še naprej zelo aktualno družbeno vprašanje. Dosedanje izkušnje kažejo, da je za širjenje ozračja strpnosti in sprejemanja različnosti potreben čas in aktivnosti, ki se izvajajo skozi daljše časovno obdobje. Zato je ključnega pomena dolgoročno ozaveščanje skozi projekte, ki so osredotočeni zlasti na mlade in jih tudi dosežejo v čim večjem številu ter se izvajajo regionalno čim bolj razpršeno, tudi v lokalnih skupnostih, kjer se prebivalstvo pogosteje srečuje s problematiko migracij in sobivanja z različnimi etničnimi skupinami.
Urad želi podpreti projekte, ki bodo namenjeni mladim in bodo prispevali k ustvarjanju in širjenju ozračja strpnosti ter k spoštovanju in sprejemanju pripadnikov različnih narodnosti in različnih etničnih skupin, beguncev in migrantov s tem, da bodo:
– informirali o vzrokih in posledicah begunstva in migracij
– ozaveščali o človekovih pravicah vseh, tudi pripadnikov različnih narodnosti, etničnih skupin, beguncev, migrantov …
– spodbujali medsebojno poznavanje in krepili razumevanje medkulturnih razlik
– osveščali o pomenu in pomembnosti medkulturnega dialoga
– promovirali odprto, vključujočo družbo in pomen spoštovanja človekovih pravic ter socialne solidarnosti
– krepili zavedanje, da priseljenci (ne glede na njihov status v Sloveniji) s svojim znanjem in delom prispevajo k razvoju družbe
– vključevali pozitivne prakse in konkretne primere uspešnih integracij posameznikov v družbo
– opozarjali na pojavnost, oblike in negativne posledice sovražnega govora in mlade opolnomočili za ustrezen odziv nanj.
V skupino »Mladi« uvrščamo:
– učence zadnje triade osnovne šole
– dijake
– študente univerz in visokih šol
– mlade med 15. in 29. letom starosti, ki niso vključeni v izobraževalni proces.
Prednost bodo imeli projekti, ki bodo:
– prispevali h kulturi dialoga v boju proti izključevanju in sovražnosti
– mladim posredovali znanje in pomagali razviti sposobnosti za kritično razmišljanje in prepoznavanje sovražnega govora
– mladim omogočali osebni stik z ljudmi različnih kultur oziroma narodnosti in etničnih skupin
– ljudem različnih narodnosti oziroma etničnih skupin omogočili aktivno sodelovanje pri snovanju in izvedbi projekta.
Glej 2. točko razpisne dokumentacije (Povezave na nekatere relevantne dokumente in spletne strani za sklop A).
2.2: Sklop B: Medijska pismenost
Medijsko okolje se močno spreminja, s krepitvijo spletnih platform in družbenih medijev se spreminja tudi način podajanja informacij, ob tem pa se povečujeta tako količina kot raznolikost informacij. Spreminjajo se tudi medijske navade, saj se bralci iz tradicionalnih medijev selijo na splet in družbena omrežja. Mediji, še zlasti družbeni, se uporabljajo tudi za zelo obsežno, hitro in ciljano širjenje dezinformacij, kar zmanjšuje zaupanje v (tradicionalne) medije, institucije in demokracijo. Sodobna tehnologija omogoča, da lahko vsak pridobiva, širi, objavlja in sporoča vsebine. To ustvarja preobilje informacij, ob čemer je kritičen razmislek in odgovorno ravnanje bistvenega pomena.
Urad želi podpreti projekte, ki bodo prispevali k boljši medijski pismenosti mladih. Medijska pismenost pomeni spretnosti, znanje in razumevanje, ki omogočajo učinkovito in varno uporabo medijev. Pri tem je ključna kompetenca kritičnega razmišljanja in kritične presoje posredovanih vsebin. Medijska pismenost se nanaša na tiskane medije, radio in televizijo, še zlasti pa na spletne medije in družbena omrežja, ki mladim predstavljajo glavni vir informacij.
Krepitev medijske pismenosti pomeni:
– usposabljanje za razumevanje vloge in načina delovanja medijev
– spodbujanje zanimanja za iskanje verodostojnih informacij
– krepitev zavedanja o pomembnosti preverjanja kdo, kaj in zakaj sporoča
– usposabljanje za razumevanje in kritično presojo informacij in medijskih vsebin
– krepitev kompetenc za odgovorno komentiranje in izražanje mnenj ter ustvarjanje in posredovanje sporočil
– ozaveščanje o dezinformacijah ter razlogih in posledicah manipuliranja z njimi
– usposabljanje za prepoznavanje in soočanje z dezinformacijami in nezaželenimi vsebinami.
Prednost bodo imeli projekti, ki bodo potekali v sodelovanju z izobraževalnimi institucijami in profesionalnimi združenji na področju medijev ter bodo tveganje dezinformacij, razloge zanje, načine razširjanja in vplive razlagali z analizo konkretnih primerov spodbujanja nestrpnosti in sovraštva.
Glej 2. točko razpisne dokumentacije (Povezave na nekatere relevantne dokumente in spletne strani za sklop B).
2.3. Sklop C: Boj proti trgovini z ljudmi
Trgovina z ljudmi je suženjstvo sodobnega časa, saj so žrtvam kršene temeljne človekove pravice. Predstavlja hudo kršitev posameznikove svobode in dostojanstva ter hudo obliko kaznivega dejanja. Trgovino z ljudmi se največkrat povezuje s spolnim izkoriščanjem žensk in otrok, vendar so pogoste tudi druge oblike: prisilno delo, prisilno beračenje, služabništvo, siljenje v kazniva dejanja, prisilne poroke, nezakonite posvojitve, trgovanje s človeškimi organi, tkivi in krvjo. Evropska komisija ocenjuje, da tokovi trgovine z ljudmi na območju Evropske unije zajemajo več sto tisoč ljudi letno, med njimi je veliko otrok. Vsako leto se v mreže trgovcev z ljudmi ujamejo nove žrtve, med katerimi so tudi državljanke in državljani Slovenije. V skupino posebno ranljivih kategorij oseb, potencialnih žrtev trgovine z ljudmi spadajo otroci in mladostniki ter tuji delavci, begunci in migranti.
– Projekti namenjeni ozaveščanju mladostnikov (Sklop C1 in C2)
Po podatkih Evropske komisije v državah EU trgovina z otroki strmo narašča, v letih 2015 in 2016 so otroci predstavljali skoraj četrtino (23 %) vseh registriranih žrtev trgovine z ljudmi. Urad želi podpreti projekt(e), ki bodo mladostnike ozaveščali o nevarnostih trgovine z ljudmi, o načinih novačenja, o nevarnostih, ki so jim izpostavljeni na spletu, o prisilnih in dogovorjenih porokah ter jih usposobili za prepoznavanje tveganja, ustrezne načine ukrepanja in samozaščitnega obnašanja. Izvajalec si mora prizadevati projekt organizirati tako, da bo približno polovica aktivnosti v sklopu C1 in približno tretjina aktivnosti v sklopu C2 potekala v okoljih, kjer živijo tudi pripadniki romske skupnosti.
Urad želi sredstva nameniti za:
1. Izvedbo preventivnih aktivnosti za učence tretje triade osnovnih šol (Sklop C1);
2. Izvedbo preventivnih aktivnosti za srednješolce in mladostnike v vzgojnih zavodih, mladinskih domovih in stanovanjskih skupinah (Sklop C2).
Prednost bodo imeli projekti, ki bodo mladostnikom v različnih krajih Slovenije približali tematiko na način, ki jim je blizu in z inventivnimi pristopi zagotovili njihovo aktivno sodelovanje ter bodo aktivno vključevali tudi študente novinarstva in prava.
– Projekt namenjen ozaveščanju potencialnih žrtev delovnega izkoriščanja in prisilnega dela (Sklop C3)
Trgovanje z ljudmi z namenom prisilnega dela in delovnega izkoriščanja narašča in v državah EU predstavlja 26 % vseh registriranih žrtev. Vendar je to le vrh ledene gore, razsežnosti problema večinoma ostajajo prikrite. Tudi v Sloveniji se je v zadnjem desetletju izrazito povečalo število primerov delovnega izkoriščanja, težav s pravičnim plačilom za opravljeno delo, zamud oziroma neizplačil plač, kršitev na področju zaposlovanja in dela tujcev, izkoriščanja agencijskih delavcev, zlorab napotenih delavcev itd. Grobo izkoriščanje delavcev se dogaja zlasti v dejavnostih, ki zaposlujejo manj izobražene in slabo plačane delavce (gradbeništvo, mednarodni transport, logistika, gostinstvo in turizem, čiščenje in varovanje…), preko zunanjih izvajalcev storitev pa se pojavlja tudi v javnem sektorju, ob tem pa se zastavlja tudi vprašanje ali gre za trgovino z ljudmi z namenom prisilnega dela. Prisilnemu delu in delovnemu izkoriščanju so še zlasti izpostavljeni tuji delavci, ki so pogosto ujeti v mehanizme dolgovne odvisnosti, delodajalci pa zlorabljajo tudi njihovo socialno ranljivost. Poleg tujih delavcev so izkoriščanju vse bolj izpostavljeni tudi domači delavci, tveganje pa še povečujejo negotove oblike dela, v katerih dela zelo visok delež mladih.
Urad želi podpreti projekt, ki bo potencialne žrtve delovnega izkoriščanja in prisilnega dela ozaveščal o nevarnostih trgovine z ljudmi, o možni prepletenosti delovnega izkoriščanja s trgovino z ljudmi z namenom prisilnega dela, jih informiral o njihovih pravicah in opolnomočil za zmanjševanje tveganja ter identificiral morebitne žrtve, ki potrebujejo pomoč in zaščito. Del aktivnosti mora biti namenjen tudi ozaveščanju delodajalcev v panogah, kjer najpogosteje prihaja do zlorab in kjer obstaja veliko tveganje, da so med zaposlenimi tudi žrtve trgovine z ljudmi.
Prednost bo imel projekt, ki bo zagotavljal neposredno komunikacijo s potencialnimi žrtvami in bo o konkretnih primerih delovnega izkoriščanja in prisilnega dela informiral tudi medije.
– Projekt namenjen ozaveščanju splošne javnosti (Sklop C4)
Urad želi podpreti projekt, ki bo o trgovini z ljudmi za namen prisilnega dela in delovnega izkoriščanja ozaveščal splošno javnost. Ta oblika trgovine z ljudmi je namreč slabo prepoznana, odkrivanje in dokazovanje tovrstnega kaznivega dejanja pa je izjemno zahtevno. Predpogoj trgovine z ljudmi pa je povpraševanje po blagu in storitvah, ki jih pod različnimi oblikami prisile izvajajo žrtve trgovine z ljudmi, zato želimo pozornost usmeriti v odgovornost uporabnikov tovrstnih storitev in prispevati k zmanjševanju povpraševanja po le-teh.
Projekt mora vključevati tudi aktivnost(i), ki bo(do) namenjena/e obeležitvi 18. oktobra, evropskega dne boja proti trgovini z ljudmi. Obeležitev mora vključevati organizacijo in izvedbo vsaj enega javnega dogodka, ki bo potekal v dneh med 12. in 16. oktobrom 2020 in bo omogočal aktivno udeležbo nacionalnemu koordinatorju za boj proti trgovini z ljudmi oziroma vsaj enemu članu Medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi ali dvema drugima strokovnjakoma na tem področju.
Prednost bo imel inventiven projekt, ki bo ciljno javnost dosegal tudi v partnerstvu z mediji in bo zagotovil primerno obeležitev evropskega dne boja proti trgovini z ljudmi.
Glej 2. točko razpisne dokumentacije (Povezave na nekatere relevantne dokumente in spletne strani za sklop C)
– Projekt namenjen različnim deležnikom, ki prihajajo v stik z begunci in migranti (Sklop C5)
V skupini ranljivih oseb, za katere obstaja veliko tveganje, da so ali postanejo žrtve trgovine z ljudmi, so tudi prosilci za mednarodno zaščito, osebe s statusom begunca ali s subsidiarno zaščito ter osebe, katerih prošnja za mednarodno zaščito je bila zavrnjena. Izkušnje iz drugih držav namreč kažejo, da se po t. i. begunskih poteh in v okolici begunskih centrov pojavljajo organizirane kriminalne združbe, ki trgujejo z ljudmi. Še zlasti ranljivi so otroci brez spremstva, otroci, ženske, invalidi in starejši, ki jih trgovci z ljudmi prisilijo v spolne storitve, delo na črno, beračenje, kazniva dejanja ipd.
Urad želi podpreti projekt, ki bo zagotovil ozaveščanje različnih deležnikov, ki pri svojem delu z naštetimi skupinami prihajajo v stik: učitelji, vzgojitelji, pedagoški delavci, zdravstveno osebje, socialni delavci v centrih za socialno delo, zakoniti zastopniki, skrbniki, zaposleni v kriznih centrih in varnih hišah, policisti, varnostniki v azilnem domu ... Ciljna skupina so deležniki, ki svoje delo opravljajo na področju Ljubljane, Maribora, Logatca in Postojne.
Prednost bo imel projekt, ki bo zagotavljal neposredno komunikacijo s ciljnimi skupinami in bo naslavljal več različnih skupin navedenih deležnikov ter bo vključeval tudi osebe z begunsko izkušnjo.
3. Pogoji za prijavo
Upravičeni vlagatelji na vse sklope tega javnega razpisa so nevladne organizacije, ki izpolnjujejo pogoje, določene v 2. členu Zakona o nevladnih organizacijah (Uradni list RS, št. 21/18).
Vlagatelji lahko na razpis prijavijo projekte, ki jih bodo izvajali v Sloveniji in bodo zaključeni do vključno 3. novembra 2020 – sklop A, do 11. novembra 2020 – sklop B oziroma do 16. novembra 2020 – sklopi C (vključno z oddajo poročila in zahtevka za izplačilo v obliki e-računa).
Vlagatelj lahko prijavi največ dva projekta. Na sklop A in B lahko prijavi po en projekt ali na sklope C dva projekta za različne podsklope. Vlogi za posamezen projekt morata biti poslani v ločenih ovojnicah. V primeru, da vlagatelj prijavi več projektov, kot je dovoljeno, bo komisija upoštevala vrstni red prejetja vlog.
Najvišja skupna vrednost projekta je 8.750 EUR za sklop A in B, 11.250 EUR za sklop C1, 7.500 EUR za sklop C2 in 6.250 EUR za sklope C3, C4 in C5. Projekti, ki bodo presegali navedene zneske, bodo zavrnjeni.
4. Merila za ocenjevanje
Postopek ocenjevanja posamezne vloge bo izveden po naslednjih merilih:
1. Ozaveščevalni oziroma izobraževalni domet projekta: ustreznost projekta glede na cilje razpisa; ustreznost delovnega načrta projekta (do 70 točk);
2. Finančni načrt projekta: jasnost in preglednost stroškov; utemeljenost in racionalnost porabe finančnih sredstev (do 20 točk);
3. Reference organizacije, nosilca in sodelavcev projekta (do 6 točk);
4. Status NVO v javnem interesu (4 točke).
Merila so podrobneje razčlenjena v 3. točki razpisne dokumentacije.
5. Okvirna višina sredstev
Urad bo za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij na podlagi tega razpisa v letu 2020 zagotovil 92.000 EUR, od tega za sklop A 56.000 EUR, za sklop B 21.000 EUR in za sklop C 15.000 EUR. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bo po 5.000 EUR zagotovilo sklopoma A in C (za ozaveščanje mladostnikov). Urad Vlade RS za narodnosti bo zagotovil 4.000 EUR za sklop C1 in 1.000 EUR za sklop C2. Urad za oskrbo in integracijo migrantov bo zagotovil 5.000 EUR za sklop C5.
Posamezen projekt je lahko sofinanciran v višini največ 80 % skupne vrednosti projekta, pri čemer je najvišji znesek sofinanciranja za projekte sklopa A in B 7.000 EUR, za projekt sklopa C1 9.000 EUR, za projekt sklopa C2 6.000 EUR in za projekt sklopov C3, C4 in C5 pa 5.000 EUR.
Zaradi večje transparentnosti in lažjega poročanja je skupna vrednost projekta omejena. Najvišja skupna vrednost projekta je 8.750 EUR za sklop A in B, 11.250 EUR za sklop C1, 7.500 EUR za sklop C2 in 6.250 EUR za sklope C3, C4 in C5.
V spodnji tabeli so pregledno prikazani zgoraj opisani zneski.
Ime sklopa | Oznaka sklopa | Skupna višina sredstev | Najvišji znesek sofinanciranja za projekt* | Najvišja skupna vrednost projekta** |
Spoštovanje in sprejemanje različnih etničnih skupnosti, beguncev in migrantov | Sklop A | 61.000 EUR | 7.000 EUR | 8.750 EUR |
Medijska pismenost | Sklop B | 21.000 EUR | 7.000 EUR | 8.750 EUR |
Boj proti trgovini z ljudmi | Sklop C1 | 9.000 EUR | 9.000 EUR | 11.250 EUR |
Sklop C2 | 6.000 EUR | 6.000 EUR | 7.500 EUR |
Sklop C3 | 5.000 EUR | 5.000 EUR | 6.250 EUR |
Sklop C4 | 5.000 EUR | 5.000 EUR | 6.250 EUR |
Sklop C5 | 5.000 EUR | 5.000 EUR | 6.250 EUR |
* Posamezen projekt je lahko sofinanciran v višini največ 80 % skupne vrednosti projekta.
** Projekti, ki bodo presegali predpisano najvišjo skupno vrednost projekta, bodo zavrnjeni.
6. Obdobje za porabo sredstev
Upravičeni bodo stroški, ki bodo nastali od dneva objave tega razpisa v Uradnem listu RS, vendar ne pred začetkom izvajanja projekta, do vključno:
– 3. novembra 2020 za sklop A,
– 11. novembra 2020 za sklop B in
– 16. novembra 2020 za sklope C.
Upravičeni stroški so podrobneje razčlenjeni v 4. točki razpisne dokumentacije, prispevek vlagatelja pa v 5. točki razpisne dokumentacije.
Urad bo skladno s 5. točko prvega odstavka 33. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 na podlagi zahtevka izvajalca izplačal predplačilo v višini 70 % predvidenih pogodbenih obveznosti za sofinanciranje projekta tistim prejemnikom sredstev, ki so osebe zasebnega prava ter so ustanovljene in delujejo kot društvo, zasebni zavod ali ustanova. Podrobnejši način izplačila predplačila, obveznosti vračanja predplačila in vštevanje predplačila v znesek končnega izplačila so opredeljena v vzorcu pogodbe, ki je sestavni del razpisne dokumentacije (6. točka). Prejemnik sredstev mora sredstva predplačila porabiti izključno za izvajanje projekta. Predplačila prejemnikom sredstev, ki niso ustanovljeni kot društvo, zasebni zavod ali ustanova zakon ne omogoča.
Vsi zahtevki za izplačilo (tako za predplačila, kot za končna plačila) morajo biti Uradu posredovani v obliki e-računa.
7. Rok za oddajo vlog, način predložitve in opremljenost vlog
Vloge morajo prispeti na naslov Urad Vlade RS za komuniciranje, Gregorčičeva ulica 25, 1000 Ljubljana. Rok za oddajo vlog je torek, 14. januar 2020.
Šteje se, da je vloga pravočasna, če je zadnji dan roka oddana na pošto kot priporočena pošiljka ali če je zadnji dan roka do 15. ure osebno oddana na naslovu Urada Vlade RS za komuniciranje. Vloge, ki bodo prispele po tem roku, se štejejo kot prepozne in bodo neodprte vrnjene vlagateljem.
V primeru oddaje vloge pri drugem izvajalcu poštnih storitev, obvezno priložite »kopijo enaka originalu« računa izvajalca te poštne storitve, na katerem je natisnjen in jasno razviden čas (datum, ura in minuta) oddaje vloge (priporočene pošiljke).
Zaželeno je dvostransko tiskanje, vloge ne spenjajte s spiralo in ne vpenjajte v mapo.
Vlogo za posamezen projekt oddajte v zaprtem ovitku, ki mora biti označen »Ne odpiraj – vloga – razpis NVO 2020 – sklop ___ «. Vlagatelj mora na ovojnici in v razpisnem obrazcu jasno označiti, na kateri sklop se prijavlja.
Na hrbtni strani ovojnice mora biti napisan naslov vlagatelja.
8. Odpiranje vlog, popolnost vlog in dopolnjevanje
Odpiranje vlog se bo pričelo v sredo, 15. januarja 2020, v prostorih Urada in ne bo javno.
Pri odpiranju bo strokovna komisija ugotavljala popolnost vlog glede na to, ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti. Vlagatelji nepopolnih vlog bodo v roku 8 dni od odpiranja pisno pozvani k dopolnitvi vloge. Za formalno nepopolno se šteje vloga, ki za posamezen sklop javnega razpisa ne vsebuje vseh prijavnih obrazcev, obveznih prilog ter podatkov, zahtevanih v besedilu javnega razpisa in razpisni dokumentaciji.
V nadaljnji postopek ocenjevanja se bodo uvrstile le vloge, ki bodo izpolnjevale vse formalne pogoje javnega razpisa.
9. Postopek izbora projektov za sofinanciranje
Pregled popolnosti in vrednotenje vlog bo na podlagi pogojev in meril, objavljenih v javnem razpisu, opravila strokovna komisija, ki jo imenuje direktor Urada. Vsak član komisije za posamezen sklop oceni vloge, prispele na sklop, nato pa se izračuna skupna ocena kot povprečje ocen posameznih članov komisije.
Po končanem ocenjevanju se vloge za posamezen sklop razvrsti glede na povprečno število doseženih točk. Projekti, ki ne bodo dosegli vsaj 70 točk, ne morejo biti sofinancirani. Sredstva se dodelijo v višini zaprošenega zneska najbolje ocenjenim projektom za posamezen sklop (najprej tistim z najvišjim številom točk) do porabe razpoložljivih sredstev.
Strokovna komisija se lahko odloči, da se morebitni ostanki sredstev po posameznih sklopih združijo in podelijo vlagatelju, čigar projekt je med projekti, ki niso bili izbrani za financiranje, dosegel najvišje število točk, tudi če sredstva ne zadostujejo za celotno zaprošeno višino sredstev. Strokovna komisija ob tem opredeli tudi minimalen obseg predlaganih aktivnosti projekta, ki jih mora izvajalec glede na dodeljena sredstva izvesti. V kolikor se vlagatelj strinja z znižanim zneskom sofinanciranja projekta, se v pogodbi dogovori obseg aktivnosti ob upoštevanju opredelitve strokovne komisije o minimalnem obsegu aktivnosti.
Če je več vlog ocenjenih z enakim številom točk, se sredstva dodelijo projektom, ki dosežejo višje število točk pri merilu Ozaveščevalni oziroma izobraževalni domet projekta (merilo pod zaporedno številko 1). Če so vloge tudi pri tem merilu ocenjene z enakim številom točk, se sredstva dodelijo projektu, ki je prejel višje število točk pri merilu 1a – Ustreznost projekta glede na cilje razpisa.
V primeru, da izbrani vlagatelj odstopi od podpisa pogodbe o sofinanciranju oziroma pogodbe z njim ni mogoče skleniti v predpisanem roku, se lahko znotraj istega sklopa javnega razpisa izbere vloga, ki je naslednja prejela najvišje število točk ob pogoju, da je dosegla minimalno 70 točk.
10. Odločitve o vlogah
Zavržene bodo vloge:
– ki ne bodo poslane v roku in na način, ki je določen v 7. točki razpisa;
– ki ne bodo vsebovale sestavin in prilog, ki so zahtevane v razpisu oziroma razpisni dokumentaciji in ne bodo dopolnjene v roku za dopolnitev vloge.
Zavrnjene bodo vloge:
– ki ne bodo v skladu s predmetom iz 2. točke javnega razpisa;
– vlagateljev, ki ne bodo izpolnjevali pogojev za prijavo iz 3. točke javnega razpisa;
– v katerih bo najvišja skupna vrednost projekta presegala 8.750 EUR za sklop A in B, 11.250 za sklop C1, 7.500 EUR za sklop C2 ali 6.250 EUR za sklope C3, C4 in C5;
– v katerih bo zaprošeni znesek sofinanciranja presegal 7.000 EUR za projekte sklopa A in B, 9.000 EUR za projekt sklopa C1, 6.000 EUR za projekt sklopa C2 in 5.000 EUR za projekte sklopa C3, C4 in C5 ali 80 % vrednosti projekta;
– ki ne bodo dosegle zadostnega števila točk strokovne komisije (glej 9. točko tega razpisa).
Sklep o izboru za prejemnika sredstev bo izdan vlagateljem z najbolje ocenjenimi projekti za posamezen sklop (najprej tistim z najvišjim številom točk) do porabe razpoložljivih sredstev.
O izbranih, neizbranih, zavrnjenih in zavrženih vlogah odloči direktor Urada, na podlagi predloga strokovne komisije.
Urad bo pisanja vlagateljem vročal v skladu z Zakonom o upravnem postopku.
11. Rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa: vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v roku 60 dni od začetka odpiranja vlog.
12. Sklenitev pogodb
Z izbranimi izvajalci bo Urad sklenil pogodbe o sofinanciranju. Izbrani izvajalci se morajo na poziv Urada k sklenitvi pogodbe odzvati v roku 8 dni od dneva prejema sklepa o sofinanciranju, ki ga izda direktor Urada. V nasprotnem primeru se šteje, da je vlagatelj odstopil od svoje zahteve za dodelitev sredstev.
Rezultati razpisa z navedbo prejemnikov sredstev, bodo objavljeni na spletnih straneh, na katerih se nahaja razpisna dokumentacija. Po zaključku sofinanciranih projektov bo na podlagi predloženih poročil izvajalcev pripravljena informacija o izvedenih aktivnostih in vsebinah, ki bo objavljena na spletnih straneh, na katerih se nahaja razpisna dokumentacija.
13. Pravna sredstva: o pritožbi zoper sklep o izboru prejemnika sredstev oziroma obvestilu o odločitvi glede dodelitve sredstev odloča direktor Urada. Vlagatelj lahko vloži pritožbo na Urad v roku 8 dni od prejema sklepa oziroma obvestila. Pritožnik mora v pritožbi natančno opredeliti razloge, zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. Vložena pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. O pritožbi bo odločeno s sklepom v roku 15 dni. Zoper sklep o pritožbi se lahko sproži upravni spor.
14. Razpisna dokumentacija
Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/javne-objave/
Naročite jo lahko tudi na tel. 01/478-26-21, vsak delavnik med 9. in 16. uro ali na e-naslov: lidija.herek@gov.si.
Dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Uradu Vlade RS za komuniciranje, kontaktna oseba: Lidija Herek, tel. 01/478-26-21, e-naslov: lidija.herek@gov.si.
Potencialni vlagatelji so dolžni spremljati spletno stran Urada Vlade RS za komuniciranje, kjer bodo objavljene morebitne dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom.
V besedilu javnega razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
Urad Vlade RS za komuniciranje
