Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 19. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – UPB, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ in 65/17) in skladno z določili Odloka o preoblikovanju samostojnega visokošolskega zavoda Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice v Fakulteto za zdravstvo Angele Boškin (Uradni list RS, št. 41/14, 80/16 in 69/19 – v nadaljevanju: Odlok), je Senat samostojnega visokošolskega zavoda Fakultete za zdravstvo Angele Boškin, po predhodnem soglasju ustanovitelja z dne 17. 12. 2019 na 3. redni seji v študijskem letu 2019/2020 dne 18. 12. 2019 sprejel naslednji

Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin se je na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju samostojnega visokošolskega zavoda Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice v Fakulteto za zdravstvo Jesenice (Uradni list RS, št. 80/16) preimenovala iz Fakultete za zdravstvo Jesenice, ki je nastala z Odlokom o preoblikovanju samostojnega visokošolskega zavoda Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice v Fakulteto za zdravstvo Jesenice (Uradni list RS, št. 41/14). Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin je samostojni visokošolski zavod, katerega ustanoviteljica je Občina Jesenice.

Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin (v nadaljevanju FZAB) izvaja dejavnosti, ki so usklajene z nacionalnim programom visokega šolstva in nacionalnim programom izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega ter mednarodnega dela.

FZAB izvaja študijske programe na vseh treh bolonjskih stopnjah s področja zdravstva in družboslovja v povezavi z zdravstvom.

FZAB je samostojna pravna oseba in izvaja dejavnost iz prejšnjega odstavka po načelu avtonomije stroke.

Ime visokošolskega zavoda je: FAKULTETA ZA ZDRAVSTVO ANGELE BOŠKIN

Skrajšano ime zavoda je: FZAB

Sedež zavoda je: Spodnji Plavž 3, Jesenice

Zavod lahko spremeni ime in sedež ob soglasju z ustanoviteljem.

Visokošolski zavod v mednarodnem poslovanju uporablja naslednje ime:

ANGELA BOŠKIN FACULTY OF HEALTH CARE

Skrajšano ime v angleščini je: ABFHC

FZAB ima akreditirano dislocirano enoto, Študijsko središče Ljubljana, s sedežem na naslovu Ob železnici 30 a.

FZAB ima svoj zaščitni znak in enotno grafično podobo. Enotna podoba se uredi s pravilnikom, ki ga sprejme Senat visokošolskega zavoda.

FZAB ima pečat okrogle oblike s premerom 35 mm in napisom »Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin« ter grbom Republike Slovenije.

Pečat uporablja FZAB v pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja ali izdaja organom, organizacijam in drugim osebam ter za žigosanje finančne in knjigovodske dokumentacije.

V mednarodnem poslovanju FZAB uporablja pečat z mednarodnim imenom »Angela Boškin Faculty of Health Care«. Pod grbom Republike Slovenije je navedeno ime države »Slovenia«.

FZAB izvaja nacionalni program visokega šolstva na področju akreditiranih študijskih programov in nacionalni znanstveno-raziskovalni in razvojni program ter opravlja druge, z zakonom in odlokom, določene dejavnosti.

FZAB izvaja pedagoško, izobraževalno in znanstveno-raziskovalno ter razvojno in svetovalno delo z zaposlenimi na FZAB ter pogodbeni sodelavci.

Z besedo »Zaposleni« se v tem Statutu označujejo vsi delavci FZAB, ki imajo z FZAB sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z delovnopravno zakonodajo (zaposleni za polni ali skrajšan delovni čas, dopolnilno zaposleni, zaposleni za nedoločen čas in zaposleni za določen čas).

»Pogodbeni sodelavci« se v tem Statutu označujejo vsi sodelavci FZAB s katerimi FZAB sodeluje na podlagi obligacijskih pogodb (mandatne pogodbe, avtorske pogodbe, podjemne pogodbe …) in s FZAB nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi.

FZAB je pri izvajanju svoje dejavnosti avtonomna.

Svojo avtonomijo uresničuje s tem, da v izvajanju študijske, znanstveno-raziskovalne, izobraževalne in razvojno-inovacijske dejavnosti samostojno:

– oblikuje strategijo svojega razvoja,

– določa pravila svoje notranje organizacije in delovanja,

– oblikuje in sprejema študijske in znanstveno raziskovalne programe ter določa način njihovega izvajanja,

– sprejema merila za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,

– izvaja izobraževalno, raziskovalno in razvojno delo,

– odloča o vključevanju visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev v delo visokošolskega zavoda,

– odloča o oblikah študijske, znanstveno-raziskovalnega in pedagoško-izobraževalnega sodelovanja z drugimi organizacijami,

– odloča o volitvah, imenovanjih in odpoklicu organov v skladu s statutom in pravilniki visokošolskega zavoda,

– upravlja s premoženjem v skladu z določili področne zakonodaje ter sklenjene pogodbe o upravljanju.

Glavno študijsko področje delovanja FZAB po ISCED klasifikaciji je zdravstvo (72). Strategija razvoja študijskih programov, znanstveno raziskovalnega in razvojnega dela FZAB je tesno povezana z družbenimi (31) in upravnimi (34) vedami.

Glavna znanstvena disciplina po Frascatijevi klasifikaciji je medicinska veda (3), vendar je znanstveno raziskovalno in razvojno delo FZAB interdisciplinarno z družboslovnimi vedami (5).

Dejavnost FZAB obsega:

– visokošolsko izobraževanje na vseh bolonjskih stopnjah izobraževanja, v skladu z akreditiranimi študijskimi programi fakultete, ki jih izvaja sama ali v sodelovanju z drugimi visokošolskimi zavodi v Sloveniji in tujini;

– dejavnost znanstvenega, raziskovalnega (temeljnega in aplikativnega) in razvojnega dela z enega ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih znanstvenih področij, disciplin in strok;

– dejavnost mednarodnega delovanja (izmenjave študentov, visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, raziskovalni projekti, razvojni projekti, skupni študijski programi, mednarodni študijski programi idr.);

– dejavnost podiplomskega profesionalnega izobraževanja na področju zdravstva in v povezavi z družboslovjem z ekspertnim svetovanjem, organizacijo strokovnih in znanstvenih srečanj;

– informacijska in dokumentacijska dejavnost;

– založniška dejavnost;

– druge dejavnosti, ki povezujejo visokošolsko izobraževanje, kontinuirano profesionalno izobraževanje z raziskovalno in inovacijsko dejavnostjo na vseh nivojih terciarnega izobraževanja.

FZAB izvaja javna pooblastila v skladu z zakoni.

Za izvajanje študijskih programov in znanstveno raziskovalnega dela ter drugih navedenih dejavnosti se FZAB neposredno povezuje z zdravstvenimi zavodi doma in v tujini, visokošolskimi ustanovami, fakultetami, univerzami in raziskovalnimi zavodi.

Dejavnost zavoda je v skladu s predpisom o standardni klasifikaciji dejavnosti naslednja:

47.621 Trgovina drobno v specializiranih prodajalnah s papirjem in pisalnimi potrebščinami

56.102 Okrepčevalnice in podobni obrati

58.1 Izdajanje knjig, periodike in drugo založništvo

58.110 Izdajanje knjig

58.130 Izdajanje časopisov

58.140 Izdajanje revij in druge periodike

58.190 Drugo založništvo

63.1 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti; obratovanje spletnih portalov

63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti

63.12 Obratovanje spletnih portalov

63.120 Obratovanje spletnih portalov

68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin

70.220 Drugo podjetniško in poslovno svetovanje

72.1 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju naravoslovja in tehnologije

72.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju naravoslovja in tehnologije

72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike

73.1 Oglaševanje

73.200 Raziskovanje trga in javnega mnenja

74.300 Prevajanje in tolmačenje

77.330 Dajanje pisarniške opreme in računalniških naprav v najem in zakup

77.390 Dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih sredstev v najem in zakup

82.110 Nudenje celovitih pisarniških storitev

82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti

82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj

82.9 Druge spremljajoče dejavnosti za poslovanje

85.422 Visokošolsko izobraževanje

85.5 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje

85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje

85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje

91.011 Dejavnost knjižnic

93.190 Druge športne dejavnosti

94.120 Dejavnost strokovnih združenj

94.9 Dejavnost drugih članskih organizacij

FZAB lahko ustanovi dislocirane enote v Sloveniji ali izven, kjer izvaja akreditirane študijske programe na terciarnem nivoju izobraževanja, druge oblike kontinuiranega profesionalnega izobraževanja in znanstveno raziskovalno ter razvojno delo.

O ustanovitvi dislociranih enot izven sedeža FZAB mora FZAB pridobiti predhodno soglasje ustanovitelja. Pred njihovo akreditacijo razpravljata in odločata tudi Senat in Upravni odbor FZAB. Dislocirane enote niso pravne osebe in nimajo pooblastil v pravnem prometu.

FZAB lahko v okviru svoje dejavnosti ter po predhodnem soglasju ustanovitelja ustanovi zavod, gospodarsko družbo, ustanovo ali drugo pravno osebo, če je to v interesu nadaljnjega razvoja FZAB in razvoja visokega šolstva in znanstveno raziskovalnega dela v regiji in širše. Predhodno o tem razpravljata in odločata Senat in Upravni odbor FZAB, ki podata predlog ustanovitelju.

FZAB je samostojni visokošolski zavod, ki izvaja dejavnost v okviru nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa in v pravnem prometu nastopa v imenu in za račun FZAB.

Pri izvajanju dejavnosti, za katere Republika Slovenija ne zagotavlja sredstev, nastopa FZAB v svojem imenu in za svoj račun. Za obveznosti, ki nastanejo z opravljanjem te dejavnosti, odgovarja FZAB.

Za izvajanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, zaposluje FZAB pedagoško, izobraževalno-raziskovalno, raziskovalno in drugo osebje v skladu s Statutom in Aktom o sistemizaciji.

Organi FZAB so:

– Dekan

– Senat

– Akademski zbor

– Upravni odbor

– Študentski svet

Dekan FZAB zastopa, vodi in predstavlja fakulteto. Dekan je poslovodni organ in strokovni vodja fakultete.

Dekana med njegovo odsotnostjo nadomešča prodekan za izobraževanje na študijskih programih prve stopnje, v primeru njegove odsotnosti pa prodekan za izobraževanje na študijskih programih druge in tretje stopnje. V primeru daljše odsotnosti lahko Dekan izda tudi generalno pooblastilo za nadomeščanje.

Naloge Dekana so zlasti:

– predstavlja in zastopa FZAB;

– organizira, vodi in usklajuje pedagoško-izobraževalno, znanstveno-raziskovalno, mednarodno dejavnost, razvojno delo ter poslovanje FZAB;

– usklajuje in nadzira organiziranost dela in poslovanje FZAB skladno s sprejetim razvojnim programom in letnimi načrti;

– samostojno odloča o razpolaganju s sredstvi v skladu s sprejetim letnim finančnim načrtom, ki ga potrdi Upravni odbor FZAB. S sredstvi pridobljenimi na osnovi koncesijske pogodbe ravna v skladu z določili le-te;

– skrbi za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti dela na študijskih programih, raziskovalnem, razvojnem in strokovnem delu;

– odgovarja za pripravo letnega poročila o kakovosti (samoevalvacija);

– v skladu s svojimi pooblastili skrbi in odgovarja za zakonitost dela;

– predlaga temelje razvojne in poslovne politike;

– predlaga ustanavljanje ali ukinjanje organizacijskih enot znotraj FZAB in dislociranih enot FZAB;

– odloča o izvrševanju tistih opravil s področja materialnega poslovanja, ki so potrebna za tekoče in nemoteno izvajanje sprejetih programov iz nacionalnega programa visokega šolstva;

– najmanj enkrat letno poroča o delu Senatu, Akademskemu zboru in ustanovitelju;

– izdaja interna pravila;

– sklicuje in vodi seje Senata in kolegije Dekana;

– nadzira izvrševanje sklepov Senata in Upravnega odbora;

– predlaga Senatu kandidate za prodekane, člane komisij in druga delovna telesa Senata;

– s soglasjem Senata FZAB imenuje prodekane, predstojnike kateder in komisije ter druga delovna telesa na področju delovanja Senata;

– imenuje: predstojnike oddelkov, inštitutov, centrov visokošolskega zavoda, vodjo knjižnice, tajnika in odloča o delovnih razmerjih drugih delavcev FZAB;

– kot prvostopenjski organ odloča o vlogah in pritožbah študentov visokošolskega zavoda v študijskih zadevah, če ni drugače določeno;

– podpisuje diplome in druga potrdila o uspešno opravljenih obveznostih po programih izobraževanja in usposabljanja na visokošolskem zavodu;

– predlaga letni načrt dela Senatu in Upravnemu odboru;

– opravlja druge naloge v skladu z zakonom, ustanovitvenim aktom, Statutom in drugimi splošnimi akti FZAB;

– sprejema splošne akte FZAB, potrebne za izboljšanje sistema vodenja;

– razpisuje volitve v organe fakultete, razen volitev dekana.

Za dekana je lahko izvoljen, kdor je na FZAB zaposlen kot visokošolski učitelj in izpolnjuje ostale pogoje.

Dekan je izvoljen za dobo 4 let. Dekan je lahko ponovno izvoljen, vendar za skupno mandatno dobo največ 8 let.

Dekana na splošnih in neposrednih volitvah izvolijo tri skupine volivcev:

1. visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, ki imajo na FZAB sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z delovnopravno zakonodajo,

2. študenti in

3. ostali delavci, ki imajo na FZAB sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas.

Skupine volivcev imajo različen odstotek števila glasov v skupnem obsegu vseh glasov, in sicer ima skupina visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev iz 1. točke prejšnjega odstavka 65 odstotkov vseh glasov, skupina študentov iz 2. točke prejšnjega odstavka 20 odstotkov vseh glasov in skupina ostalih delavcev iz 3. točke prejšnjega odstavka 15 odstotkov vseh glasov.

Postopek volitev dekana je natančneje opisan v Pravilniku o volitvah organov FZAB.

Postopek za imenovanje Dekana se začne najmanj šest mesecev pred iztekom mandata Dekana oziroma čimprej po prenehanju funkcije dekana iz drugih razlogov.

Sklep o razpisu volitev sprejme Senat ter imenuje volilno komisijo.

Sklep o razpisu volitev dekana vsebuje tudi:

– poimensko sestavo volilne komisije,

– rokovnik za posamezne volilna opravila, zlasti dan začetka volilnih opravil, rok za vložitev kandidature in dan volitev ter

– podatek o prostoru, kjer bo potekalo glasovanje, in o času glasovanja.

Naloge volilne komisije so zlasti:

– preverba veljavnosti kandidatur kandidatov,

– objava seznama kandidatur,

– organizacija javne predstavitve kandidatov za dekana,

– priprava volilnega imenika,

– priprava glasovnic in drugega volilnega gradiva in

– skrb za izvedbo in veljavnost glasovanja.

Sestavo volilne komisije in njene naloge podrobneje ureja Pravilnik o volitvah organov FZAB.

Volilna komisija odloča z večino glasov članov.

V sklepu od začetka postopka za izvolitev Dekana, Senat FZAB določi rok za vložitev kandidatur, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni od dneva izdaje sklepa.

Kandidature se vlagajo v dekanatu neposredno ali priporočeno po pošti. Kandidaturi mora biti priloženo pisno soglasje in ostale priloge, ki jih predvideva Pravilnik o volitvah organov FZAB.

Volilna komisija preveri veljavnost kandidatur in jih najkasneje naslednji delovni dan objavi, ter predloži senatu seznam veljavnih kandidatur.

Kandidate za Dekana lahko predlaga:

– akademski zbor FZAB;

– katedre FZAB;

– vsaj 5 oseb z volilno pravico.

Kandidat za Dekana FZAB mora izpolnjevati naslednje pogoje:

– da je na FZAB zaposlen kot visokošolski učitelj in izvoljen v naziv docent, izredni profesor ali redni profesor;

– da je priznan strokovnjak in raziskovalec s področja zdravstvenih ved;

– da se je v okviru dodiplomskega študija ali podiplomskega študija izobraževal na programih s področja zdravstva;

– da ima 15 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 4 leta vodstvenih izkušenj;

– da v okviru svoje profesionalne kariere dokazuje aktivno delo na področju zdravstva, študijskih programov fakultete, visokega šolstva in raziskovanja.

Volilna komisija pripravi volilni imenik vseh volivcev, razdeljen na tri dele po skupinah volivcev, upoštevaje stanje 15 dni pred dnevom volitev.

Volilna komisija poskrbi, da je volilni imenik dostopen na fakulteti v dekanatu vsaj 10 dni pred dnevom volitev.

Najpozneje dan pred dnem volitev, volilna komisija pripravi volilno gradivo: glasovnice, obrazec zapisnika o poteku volitev in o rezultatih glasovanja.

Podrobneje naloge volilne komisije in celoten postopek volitev dekana ureja Pravilnik o volitvah organov FZAB.

Volilna komisija poročilo o izidu volitev za dekana javno objavi v dekanatu in ga predloži senatu.

Za dekana fakultete je izvoljen kandidat, ki je dobil več kot 50 odstotkov veljavnih glasov, vselej upoštevaje pravila glede teže glasov posameznih skupin volivcev.

Če nihče od kandidatov ni dobil potrebne večine veljavnih glasov, se volitve ponovijo v drugem krogu za tista dva kandidata, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov, na glasovnici pa sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število dobljenih glasov v prvem krogu volitev.

Drugi krog volitev se opravi najpozneje v 14 dneh po prvem krogu.

Če na volitvah v prvem krogu dobi več kandidatov enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, določi izbiro kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov volilna komisija z žrebom.

V drugem krogu je izvoljen tisti kandidat, ki dobi večino veljavnih glasov, upoštevaje pravila glede teže glasov posameznih skupin volivcev. Če dobita oba kandidata enako število glasov, se dekana izbere z žrebom, ki ga opravi volilna komisija.

Senat na podlagi poročila o izidu volitev na seji ugotovi rezultate volitev dekana in imenuje Dekana. Sejo vodi najstarejši član Senata, ki ni kandidat za Dekana. Na seji mora biti prisotna večina vseh članov Senata.

Pogodbo o zaposlitvi sklene z Dekanom predsednik Upravnega odbora FZAB.

Novoizvoljeni Dekan nastopi svojo funkcijo z dnem prenehanja funkcije prejšnjemu Dekanu.

Če kandidature za dekana ne vloži noben kandidat oziroma če do izteka mandata dekana ni izvoljen nov dekan za naslednje mandatno obdobje, Senat imenuje dekana izmed visokošolskih učiteljev fakultete, ki izpolnjujejo pogoje za dekana. Mandatna doba dekana, ki ni izvoljen na splošnih in neposrednih volitvah, traja eno leto.

Visokošolski učitelj mora pred imenovanjem podati svoje soglasje.

Če soglasja k imenovanju na funkcijo dekana ne poda nihče izmed predlaganih visokošolskih učiteljev fakultete, ki izpolnjujejo pogoje za dekana, lahko senat za največ šest mesecev bodisi podaljša mandat sedanjemu dekanu ob njegovem soglasju bodisi imenuje vršilca dolžnosti dekana.

Mandat šestih mesecev se lahko s sklepom senata in ob soglasju dekana oziroma vršilca dolžnosti dekana še dvakrat podaljša, vsakokrat za največ šest mesecev.

Najkasneje pred drugim (in zadnjim dovoljenim) podaljšanjem mandata mora biti sprejet nov sklep o razpisu volitev iz 8. člena tega Pravilnika.

Dekanu FZAB preneha funkcija: s potekom mandata, s prenehanjem delovnega razmerja na FZAB, z odstopom, z razrešitvijo.

Dekan je lahko razrešen pred potekom mandata:

– iz razlogov določenih v predpisih o zavodih,

– če neutemeljeno ne uresničuje sklepov organov FZAB,

– če ne ravna po veljavnih predpisih in notranjih aktih FZAB,

– če z nepravilnim in nevestnim delom povzroči FZAB večjo škodo,

– če zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge tako, da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti FZAB.

Senat mora pred sklepom o razrešitvi dekana pridobiti predhodno mnenje Akademskega zbora za razrešitev ter seznaniti Dekana o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi. Obrazloženi sklep Senata o predčasni razrešitvi Dekana mora biti sprejet z večino vseh članov Senata.

Akademski zbor je dolžan dati svoje mnenje v roku 30 dni od dne prejema zaprosila v obliki obrazloženega sklepa, ki mora biti sprejet z večino glasov vseh članov Akademskega zbora. Pobudo za razrešitev lahko Akademskemu zboru podajo katedre FZAB ali najmanj polovica visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev, zaposlenih na FZAB.

Če Dekanu predčasno preneha mandat oziroma, če nihče izmed prijavljenih kandidatov za Dekana ni izvoljen, do izvolitve novega Dekana opravlja naloge Dekana vršilec dolžnosti Dekana za dobo največ šest mesecev, ki ga imenuje Senat iz vrst prodekanov FZAB ali članov Senata.

Sklep o razpisu volitev Dekana mora biti v primeru iz prejšnjega odstavka sprejet v najkrajšem možnem času. Z izvolitvijo novega dekana preneha mandat vršilcu dolžnosti dekana.

Prodekani pomagajo Dekanu pri opravljanju njegovih nalog s posameznega področja za katerega so imenovani.

FZAB ima prodekane za naslednja področja:

– prodekan za izobraževanje na študijskih programih prve stopnje;

– prodekan za izobraževanje na študijskih programih druge in tretje stopnje;

– prodekan za raziskovanje in razvoj.

FZAB ima lahko tudi prodekane za druga področja. Posamezen prodekan lahko pokriva tudi več področij. V kolikor ena prodekan pokriva študijske programe prve, druge in tretje stopnje, ima naziv prodekan za izobraževanje. Obseg dela prodekanov je lahko od 0,2 do 1 FTE. Število prodekanov in njihove naloge določi s soglasjem Senata Dekan, s sklepom o imenovanju prodekana.

Dekan FZAB imenuje prodekane FZAB iz vrst visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev, potem ko pridobi o kandidatih za prodekane soglasje Senata FZAB.

Prodekani so imenovani za dobo dveh let in so lahko ponovno imenovani. Senat lahko prodekana razreši s sklepom, ki je bil sprejet z večino vseh članov, pred iztekom njegovega mandata, na temelju obrazloženega predloga Dekana.

Z izvolitvijo novega Dekana FZAB in z imenovanjem novih prodekanov prenehajo funkcije dotedanjih prodekanov.

Prodekan za izobraževanje na študijskih programih prve stopnje je odgovoren za sistemsko ureditev vprašanj, ki se nanašajo na pedagoški proces in študente na študijskih programih prve stopnje, programih za izpopolnjevanje in za ostale oblike kontinuiranega profesionalnega podiplomskega izobraževanja, ter za urejanje tekoče problematike s teh področij.

Naloge so:

– organiziranje, usklajevanje in spremljanje izvajanja študijske dejavnosti ter vseh drugih oblik kontinuiranega profesionalnega podiplomskega izobraževanja;

– daje pobude za spremembe obstoječih in za pripravo novih študijskih programov;

– usklajuje delo za pridobivanje akreditacij za nove študijske programe;

– usklajuje delo kateder in organizacijskih enot s področja študijskih programov;

– povezuje pedagoško, razvojno in raziskovalno delo na študijskih programih in pripravlja razvojne prioritete, ki izhajajo iz študijskih programov in potreb na področju akreditacije programov;

– odgovarja za strokovno in razvojno učinkovitost visokošolskih učiteljev na študijskih programih;

– usklajevanje, načrtovanje, izvajanje in nenehno izboljševanje aktivnosti na področju celovitega obvladovanja sistema vodenja kakovosti na področju delovanja prodekana;

– odgovornost za urejenost evidenc in pripravo postopkov za ponovno akreditacijo študijskih programov;

– usklajuje in nadzira vključevanje gostujočih učiteljev in strokovnjakov iz zdravstva in širše v pedagoški proces;

– usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov iz tujine v pedagoški proces na FZAB;

– usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov na tujih visokošolskih zavodih v pedagoški proces v okviru mednarodnih izmenjav;

– ustvarjanje povezav in mrež na področju izvajanja študijske dejavnosti in razvojnega dela v RS in EU;

– prevzema programsko odgovornost za izvedbo strokovnih in razvojnih dogodkov ter izobraževanje kliničnih mentorjev v učnih bazah;

– opravlja strokovno delo v zvezi z izvrševanjem pravilnikov na področju študijske dejavnosti in drugega izobraževanja;

– daje Dekanu predloge v zvezi s študijsko odsotnostjo učiteljev in sodelavcev in opravljanjem pedagoškega in razvojnega dela zaposlenih ter njihovim kariernim razvojem;

– sodeluje pri delu organov FZAB v okviru svoje pristojnosti;

– po pooblastilu Dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti;

– opravlja druge naloge po navodilih Dekana FZAB.

Prodekan za izobraževanje na študijskih programih druge in tretje stopnje je odgovoren za sistemsko ureditev vprašanj, ki se nanašajo na pedagoški proces in študente na študijskih programih druge in tretje stopnje ter za urejanje tekoče problematike s teh področij.

Naloge so:

– organiziranje, usklajevanje in spremljanje izvajanja študijske dejavnosti ter vseh drugih oblik podiplomskega izobraževanja na drugi in tretji stopnji izobraževanja;

– daje pobude za spremembe obstoječih in za pripravo novih študijskih programov;

– usklajuje delo za pridobivanje akreditacij za nove študijske programe;

– usklajuje delo kateder in organizacijskih enot s področja študijskih programov;

– povezuje pedagoško, razvojno in raziskovalno delo na študijskih programih in pripravlja razvojne in raziskovalne prioritete, ki izhajajo iz študijskih programov in potreb na področju akreditacije študijskih programov;

– odgovarja za znanstveno raziskovalno učinkovitost visokošolskih učiteljev na študijskih programih in razvoj znanstvenih disciplin, na katerih so akreditirani študijski programi;

– usklajevanje, načrtovanje, izvajanje in nenehno izboljševanje aktivnosti na področju celovitega obvladovanja sistema vodenja kakovosti na področju delovanja prodekana;

– odgovornost za urejenost evidenc in pripravo postopkov za ponovno akreditacijo študijskih programov;

– usklajuje in nadzira vključevanje gostujočih učiteljev in strokovnjakov iz zdravstva in širše v pedagoški proces;

– usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov iz tujine v pedagoški proces na FZAB;

– usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov na tujih visokošolskih zavodih v pedagoški proces v okviru mednarodnih izmenjav;

– ustvarjanje povezav in mrež na področju izvajanja študijske dejavnosti in razvojnega dela v RS in EU;

– prevzema programsko odgovornost za izvedbo strokovnih, znanstvenih in razvojnih dogodkov glede na raven študijskih programov kot so šole raziskovanja, mednarodne delavnice in šole;

– opravlja strokovno delo v zvezi z izvrševanjem pravilnikov na področju študijske dejavnosti in drugega izobraževanja;

– daje Dekanu predloge v zvezi s študijsko odsotnostjo učiteljev in sodelavcev in opravljanjem pedagoškega in razvojnega dela zaposlenih ter njihovim kariernim razvojem;

– sodeluje pri delu organov FZAB v okviru svoje pristojnosti;

– po pooblastilu Dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti;

– opravlja druge naloge po navodilih Dekana FZAB.

Prodekan za raziskovanje in razvoj je odgovoren za sistemsko ureditev znanstvenega in raziskovalnega dela ter mednarodnega sodelovanja FZAB.

Naloge so:

– vodenje raziskovalne, razvojne in mednarodne dejavnosti FZAB;

– priprava načrta znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela, ki vključuje vse študijske programe in vse ravni izobraževanja in celostni pogled na raziskovanje in razvoj FZAB;

– organiziranje in usklajevanje znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela raziskovanih skupin na sistemski ravni FZAB;

– priprava načrta vsebinskih in terminskih prijav na letni ravni na razpise za področje raziskovanja in razvoja v RS in EU in predlaganje delovnih skupin za delo na prijavah in med poklicnih skupin za delo na dobljenih projektih;

– odgovornost za spremljanje razpisov in vodenje postopkov prijave na razpise za področje raziskovalnega in razvojnega dela ter mednarodnega sodelovanja za celotno FZAB;

– usklajevanje, načrtovanje, izvajanje in nenehno izboljševanje aktivnosti na področju celovitega obvladovanja sistema vodenja kakovosti na področju delovanja prodekana;

– ustvarjanje povezav in mrež na področju znanstveno raziskovalnega in razvojnega dela v RS in EU;

– usklajuje delo organizacijskih enot in posameznikov s področja raziskovalne, razvojne in mednarodne dejavnosti;

– odgovornost za urejenost evidenc, izpolnjevanje pogodbenih obveznosti na raziskovalnih projektih in pripravo dokazil za ponovno akreditacijo zavoda in študijskih programov;

– daje predloge v zvezi z znanstveno-raziskovalnim in razvojnim delom;

– spodbuja uvajanje in vključevanje študentov v raziskovalno delo;

– organiziranje, usklajevanje in vodenje mednarodnega sodelovanja fakultete;

– daje Dekanu predloge v zvezi z opravljanjem znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela zaposlenih ter njihovega kariernega razvoja na tem področju;

– usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov iz tujine v znanstveno raziskovalno delo na FZAB;

– usklajuje in nadzira vključevanje visokošolskih učiteljev in študentov na tujih visokošolskih zavodih v znanstveno raziskovalno delo v okviru mednarodnih izmenjav;

– prevzema programsko odgovornost za izvedbo znanstvenih konferenc, šol raziskovanja, mednarodnih šol idr. na sistemski ravni;

– sodeluje pri delu organov FZAB v okviru svoje pristojnosti;

– po pooblastilu Dekana opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti;

– opravlja druge naloge po navodilih Dekana FZAB.

Za učinkovitejše izvajanje svojega poslanstva ima FZAB vodstvo. Vodstvo visokošolskega zavoda sestavljajo Dekan, prodekani in tajnik visokošolskega zavoda. Na kolegij Dekana so glede na dnevni red kolegija vabljeni še vodje organizacijskih enot FZAB.

Tajnik FZAB organizira in nadzira upravno administrativne in strokovno-tehnične naloge in druge skupne naloge fakultete, zlasti na naslednjih področjih:

– referat za področje študijskih in študentskih zadev (administrativne in strokovno-tehnične naloge za potrebe izobraževalnega dela na področjih, ki jih izvaja FZAB),

– referat na področju splošnih zadev (upravno administrativne, kadrovske zadeve, upravljanje izdatkov, informacijska in vzdrževalna idr.),

– dekanat,

– knjižnica (knjižničarska, informacijska in dokumentacijska dejavnost za potrebe znanstveno-raziskovalnega in izobraževalnega dela na področjih, ki jih razvija FZAB),

– referat s knjižnico v Študijskem središču (administrativne in strokovno-tehnične naloge za potrebe pedagoškega in izobraževalnega dela na področjih, ki jih izvaja FZAB, knjižničarska, informacijska in dokumentacijska dejavnost za potrebe znanstveno-raziskovalnega in izobraževalnega dela na področjih, ki jih razvija FZAB).

Tajnika FZAB imenuje Dekan na podlagi javnega razpisa, za dobo dveh let. Imenovanje se lahko ponovi.

Če tajnik ni imenovan, vodi tajništvo dekan, ki ga lahko začasno ali za posamezne naloge nadomešča prodekan, ki ga dekan za to pooblasti.

Naloge tajnika so:

– vodenje upravno-gospodarskega poslovanja visokošolskega zavoda;

– spremljanje finančnega in strokovnega poslovanja visokošolskega zavoda;

– načrtovanje, organiziranje, vodenje, kontroliranje in usklajevanje dela notranjih organizacijskih enot ter poslovne, upravne, administrativne, kadrovske, finančne in organizacijske dejavnost FZAB;

– kontroliranje določenih stroškov in zagotavljanje učinkovite porabe sredstev;

– zastopanje FZAB pri poslovanju z visokošolskimi učitelji, z učnimi bazami fakultete in zunanjimi partnerji iz vidika priprave pogodb in njihove realizacije;

– vodenje pravnih in upravnih postopkov, priprava osnov za splošne akte fakultete, priprava strokovnih gradiv za upravne zadeve, seje organov FZAB;

– sodelovanje pri delu organov FZAB;

– izvršuje navodila in odredbe Dekana in organov fakultete;

– pripravlja pogodbe z zunanjimi sodelavci ter pregled in obračun opravljenega dela;

– ureja delovna razmerja in odgovarja za zakonitost na tem področju;

– priprava osnov za splošne akte fakultete, priprava strokovnih gradiv za upravne zadeve;

– nadzoruje izdajo potrdil iz evidenc, ki jih vodi FZAB o študentih;

– je neposredni vodja zaposlenih v nepedagoški dejavnosti FZAB;

– izvaja ukrepe za varno in zdravo delo zaposlenih na FZAB;

– opravlja druge naloge, ki izhajajo iz predpisov in Statuta ter drugih aktov, ter naloge, za katere ga Dekan pooblasti s pisnim pooblastilom.

Senat je najvišji strokovni organ FZAB.

Senat sestavljajo visokošolski učitelji in znanstveni delavci, ki so v visokošolskem zavodu v rednem ali dopolnilnem delovnem razmerju in so nosilci ali sonosilci predmetov, tako, da so enakomerno zastopane vse znanstvene discipline in strokovna področja, v okviru katerih FZAB izvaja svoje študijske programe. Člane Senata izvoli Akademski zbor. Predstavnike študentov izvoli Študentski svet. Način volitev članov Senata FZAB iz vrst študentov določa Pravilnik o volitvah organov FZAB.

Dekan je član Senata po funkciji, v kolikor ni voljen član. V kolikor prodekani niso člani Senata, so na seje Senata vabljeni. Študenti imajo v Senatu najmanj petino voljenih članov.

Mandatna doba članov Senata je štiri leta, predstavnikov študentov pa dve leti, brez omejitve za ponovno imenovanje.

Senat FZAB ima devet voljenih članov, sedem iz vrst visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev in dva iz vrst študentov. Devet članov Senata iz vrst visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in študentov je v naslednji sestavi:

– tri visokošolske učitelje iz katedre za zdravstveno nego,

– dva visokošolska učitelja iz katedre za fizioterapijo,

– dva visokošolska učitelja iz katedre za zdravstvene vede,

– dva študenta.

Način izvolitev opredeli Senat s sklepom ob pričetku kandidacijskega postopka. Sklep o začetku postopka kandidiranja članov Senata FZAB, o sestavi Senata in o izvedbi volitev članov Senata sprejme Senat FZAB na predlog Dekana najkasneje 3 mesece pred potekom mandata dotedanjemu Senatu, pri čemer je treba zagotoviti enakopravno zastopanost vseh znanstvenih disciplin ter strokovnih področij FZAB.

Kandidate za člane Senata predlagajo katedre FZAB ali najmanj trije visokošolski učitelji ali znanstveni delavci, ki so člani Akademskega zbora.

Za člana Senata FZAB je lahko izvoljen član Akademskega zbora z doktoratom znanosti, z nazivom najmanj docent oziroma z ekvivalentnim raziskovalnim nazivom. Za področje zdravstvena nega in fizioterapija je izjemoma lahko član Senata višji predavatelj, ker sta to znanstveni disciplini v RS, ki v Sloveniji še nimata izgrajene vertikale na terciarnem izobraževanju.

Akademski zbor FZAB voli člane Senata veljavno, če je na seji Akademskega zbora prisotna večina članov Akademskega zbora z volilno pravico. Volitve so tajne.

Za člana Senata je/so izvoljen/i tisti kandidat/i iz vrst visokošolskih učiteljev oziroma znanstvenih delavcev, ki je/so prejel/i največ glasov Akademskega zbora.

V primeru, da član Senata FZAB iz vrst visokošolskih učiteljev oziroma znanstvenih delavcev odstopi oziroma prekine sodelovanje s FZAB, mu preneha tudi članstvo v Senatu.

V primeru, da član Senata FZAB iz vrst študentov odstopi oziroma preneha biti študent FZAB, mu preneha tudi članstvo v Senatu.

V teh primerih Senat FZAB izda sklep o nadomestnih volitvah člana Senata FZAB. Nadomestnemu članu Senata FZAB poteče mandat hkrati z ostalimi člani Senata FZAB.

Senat FZAB se konstituira na seji, ki jo po izvedenih volitvah na Akademskem zboru FZAB skliče Dekan FZAB. Pogoj za sklic prve seje Senata je, da sta izvoljeni vsaj dve tretjini članov Senata. Do takrat deluje dotedanji Senat FZAB.

Seje Senata sklicuje in vodi Dekan, ki je član Senata po položaju. V njegovi odsotnosti vodi sejo eden od prodekanov, ki ga za vodenje seje pooblasti dekan FZAB.

Senat odloča na sejah, ki so sklicane najmanj enkrat mesečno in vsaj desetkrat na leto, po vnaprej določenem načrtu sej za študijsko leto. Sklic seje Senata izven načrtovanih terminov lahko predlaga 1/3 članov Senata, Upravni odbor, Dekan in Študentski svet.

Seje so sklepčne, če je navzoča večina voljenih članov Senata. Senat odloča z javnim glasovanjem razen, če s posebnim sklepom ne odloči drugače.

Na seje so brez pravice glasovanja vabljeni:

– predstojniki kateder, ki niso člani Senata,

– predsednik Akademskega zbora, če ni član Senata.

Senat sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov Senata s pravico glasovanja, razen če ni drugače določeno. Za svoje delo sprejme Senat poslovnik.

Senat FZAB lahko s sklepom sejo ali del seje Senata zapre za javnost.

Senat razpravlja in sklepa o strokovnih vprašanjih s področja izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela visokošolskega zavoda.

Pristojnosti Senata so naslednje:

– po predhodnem soglasju ustanovitelja sprejema Statut FZAB in spremembe Statuta;

– sprejema notranje akte FZAB na področju izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela;

– sprejema predloge študijskih programov na vseh bolonjskih stopnjah ter predloge programov za kontinuiran profesionalni razvoj;

– sprejema program znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela;

– sprejema izvedbene načrte izvajanja študijske dejavnosti in znanstveno raziskovalnega ter razvojnega dela;

– obravnava in sprejema poročila o učinkovitosti študija in poročila o izvedbi znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela visokošolskega zavoda;

– določa število vpisnih mest na akreditiranih študijskih programih;

– na podlagi poročila o izidu volitev razglasi rezultate volitev dekana;

– v postopku izvolitve v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca imenuje po tri poročevalce o usposobljenosti kandidata;

– voli visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce v naziv;

– določa način sprejemanja tem diplomskih in magistrskih del in znanstvenih del;

– imenuje komisijo za oceno primernosti teme doktorske disertacije in na podlagi ocene te komisije odloča o potrditvi teme doktorske disertacije;

– imenuje komisije in delovna telesa Senata ter spremlja njihovo delo;

– se seznanja s sklepi oziroma potrjuje dokončne sklepe komisij Senata;

– kot drugostopenjski organ dokončno odloča o pritožbah študentov v študijskih zadevah, ko gre za pritožbo zoper odločbo organa na prvi stopnji obravnava in odloča o mnenjih in predlogih študentskega sveta s področja njegove pristojnosti;

– skrbi za spremljanje kakovosti izobraževalnega, raziskovalnega in razvojnega dela ter sprejema samoevalvacijsko poročilo;

– oblikuje predloge za priznanja in nagrade;

– predlaga imenovanja predstavnikov FZAB v strokovne organizacije in organe zunaj FZAB;

– na predlog Dekana sprejema letni delovni načrt visokošolskega zavoda v okviru svojih pristojnosti;

– na predlog Dekana daje soglasje k imenovanju predstojnikov kateder, inštitutov/razvojnih centrov;

– na predlog Dekana daje soglasje k imenovanju prodekanov FZAB;

– opravlja druge naloge, če je tako določeno z zakonom, ustanovitvenim aktom, ali drugimi splošnimi akti in s tem statutom.

Članu Senata preneha mandat s potekom mandata, oziroma je lahko razrešen pred potekom mandata za katerega je imenovan, če:

– sam zahteva razrešitev,

– se neopravičeno ne udeleži štirih od desetih sej na letni ravni,

– če mu preneha delovno razmerje na FZAB.

Za proučitev vprašanj iz svojega delovnega področja ter za pripravo gradiv za sejo Senata ima lahko Senat naslednja delovna telesa:

– komisijo za študijske in študentske zadeve (KŠŠZ);

– komisijo za znanstveno-raziskovalno in razvojno dejavnost (KZRD);

– komisijo za izvolitve v nazive (KIN);

– komisijo za kakovost in evalvacije (KKE);

– komisijo za diplomska in podiplomska zaključna dela (KDPZD);

– komisija za magistrske zadeve (KMZ);

– komisija za tutorstvo (KT);

– komisija za publikacije(KP);

– komisija za disciplinske zadeve (KDZ);

– komisija za doktorski študij (KDŠ).

Senat FZAB lahko po potrebi ustanovi še druga delovna telesa.

Delovna telesa štejejo od tri do osem članov. Sestava in število članov delovnih teles, njegove naloge in pooblastila ter trajanje mandata določi na predlog Dekana Senat FZAB s sklepom o ustanovitvi, v kolikor ni to določeno v teh pravilih. Mandatna doba delovnih teles traja dve leti.

Delovna telesa sprejemajo sklepe na prvi stopnji, o sklepih poročajo Senatu.

Na seji delovnega telesa mora biti prisotna več kot polovica članov, sklepe se sprejema z navadno večino glasov.

Delovna telesa vodijo pristojni prodekani oziroma imenovani predsedniki, ki obravnavajo in sklepajo o vprašanjih, vsak s svojega delovnega področja na sejah, ki jih sklicuje predsednik.

Zoper sklep delovnega telesa na prvi stopnji, se lahko študent v postopku pritoži na organ druge stopnje – Senat FZAB.

V delovna telesa, ki se ukvarjajo s študijsko problematiko, lahko Senat FZAB imenuje, na predlog študentskega sveta, tudi predstavnika študentov.

Komisijo za študijske in študentske zadeve sestavljajo:

– predsednik;

– visokošolski učitelji;

– en predstavnik študentov.

Predsednika in člane komisije imenuje Senat FZAB. Komisija za študijske in študentske zadeve ima najmanj pet ali več članov. V kolikor prodekan za izobraževanje na študijskih programih prve stopnje ali prodekan za izobraževanje na študijskih programih druge in tretje stopnje ni član komisije, je na sejo komisije vedno vabljen. Mandatna doba traja dve leti.

Komisija za študijske in študentske zadeve razpravlja in sklepa o strokovnih vprašanjih s področja pedagoškega dela ter pravic in dolžnosti študentov, ki izhajajo iz zakona in študijskih programov visokošolskega zavoda in sprejema sklepe na prvi stopnji. O sprejetih sklepih seznanja Senat FZAB.

Komisija za študijske in študentske zadeve obravnava in sklepa o vprašanjih s svojega področja na sejah, kadar je zagotovljena sklepčnost, tj. če je na seji navzočih več kot polovica članov, sklepe pa sprejema z navadno večino glasov. Pri delu komisije sodeluje strokovni sodelavec referata za študijske in študentske zadeve.

V primeru nesklepčnosti, lahko predsednik Komisije za študijske in študentske zadeve izvede korespondenčno sejo komisije.

Zoper sklep Komisije za študijske in študentske zadeve na prvi stopnji, se lahko študent v postopku pritoži na organ druge stopnje – Senat FZAB.

Komisija za znanstveno-raziskovalno in razvojno dejavnost (KZRD)

Komisija za znanstveno-raziskovalno in razvojno dejavnost ima najmanj pet ali več članov. Pogoj za članstvo v komisiji je habilitacija visokošolskega učitelja (naziv najmanj docent) ali raziskovalca (naziv najmanj znanstveni sodelavec) in članstvo v raziskovalni skupini FZAB.

Predsednika in člane komisije imenuje Senat FZAB. V kolikor prodekan za raziskovanje in razvoj ni član komisije, je na sejo komisije vedno vabljen. Mandatna doba članov komisije je dve leti.

Komisija za znanstveno-raziskovalno delo in razvojno dejavnost razpravlja in sklepa na področju znanstveno-raziskovalnega dela, razvojnega in mednarodnega sodelovanja, ki je povezano z delom na visokošolskem zavodu, v skladu s področno zakonodajo in sprejema sklepe na prvi stopnji.

Naloge in pristojnosti Komisije za znanstveno-raziskovalno in razvojno dejavnost so:

– obravnava zadeve, povezane z diplomskimi, magistrskimi deli in z doktorati znanosti na področju dovoljenj za raziskovalno delo na FZAB, ter predlaga Senatu FZAB ustrezne sklepe v skladu s pravilniki FZAB,

– obravnava prošnje (študentov, visokošolskih učiteljev in deležnikov izven FZAB) za raziskovalno delo in Senatu FZAB predlaga sklepe,

– obravnava predloge in kandidature za dobitnike priznanj, pohval in nagrad, ki jih podeljuje FZAB ter Senatu FZAB predlaga sklepe,

– predlaga spremembe aktov, ki urejajo področje delovanja komisije,

– opravlja druge naloge v skladu s Statutom FZAB, s splošnimi akti FZAB in s sklepi Senata FZAB.

Komisija obravnava in sklepa o vprašanjih s svojega delovnega področja na sejah, kadar je zagotovljena sklepčnost, t.j. če je na seji navzočih več kot polovica članov, sklepe pa sprejema z večino glasov.

Pri delu komisije sodeluje odgovorna oseba Referata s knjižnico v Študijskem središču.

V primeru nesklepčnosti, lahko predsednik Komisije za znanstveno-raziskovalno in razvojno dejavnost izvede korespondenčno sejo komisije.

Zoper sklep Komisije za znanstveno-raziskovalno in razvojno dejavnost na prvi stopnji, se lahko študent v postopku pritoži na organ druge stopnje – Senat FZAB.

Komisijo za izvolitve v nazive sestavljajo najmanj trije visokošolski učitelji z veljavnimi habilitacijskimi nazivi na FZAB, najmanj dva od njih morata imeti habilitacijski naziv docent ali več. Predsednika in člane komisije imenuje Senat FZAB. Mandatna doba traja dve leti.

Komisija za izvolitve v nazive razpravlja in sklepa na področju izvolitev v nazive in zagotavlja enotno uporabo meril za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev ter predlaga Senatu FZAB sprejem ustreznih sklepov.

Druge naloge:

– vodi postopke za izvolitve visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,

– predlaga Senatu FZAB strokovno komisijo za oceno usposobljenosti za izvolitev v naziv kandidata,

– po končanem postopku za izvolitev v naziv predlaga Senatu FZAB sklep o izvolitvi v naziv,

– predlaga spremembe aktov, ki urejajo področje delovanja komisije,

– opravlja druge naloge v skladu s Statutom FZAB, s splošnimi akti na področju izvolitve v naziv in s sklepi Senata FZAB.

Komisija obravnava in sklepa o vprašanjih s svojega delovnega področja na sejah, kadar je zagotovljena sklepčnost, tj. če je na seji navzočih več kot polovica članov, sklepe pa sprejema z večino glasov. Pri delu komisije sodeluje strokovni sodelavec, ki je odgovoren za področje izvolitev v naziv na FZAB.

Komisijo za kakovost in evalvacije sestavlja najmanj pet ali več članov: visokošolski učitelji, en član iz upravne dejavnosti FZAB in en predstavnik študentov. Predsednika in člane komisije imenuje Senat FZAB.

Naloge in pristojnosti Komisije za kakovost in evalvacije so:

– obravnava poročila FZAB o spremljanju, ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti s področja zavoda kot celote, izobraževanja in raziskovanja,

– obravnava predloge sistemskih izboljšav na področju delovanja komisije,

– obravnava predlog kazalcev in standardov ter postopkov za spremljanje učinkovitosti po pomembnejših področjih dejavnosti FZAB,

– predlaga spremembe aktov, ki urejajo področje delovanja komisije,

– opravlja druge naloge v skladu s Statutom FZAB, s splošnimi akti FZAB in s sklepi Senata FZAB.

Komisija za diplomska in podiplomska zaključna dela šteje najmanj pet ali več članov. Člani komisije so: prodekan za izobraževanje na študijskem programu prve stopnje ali visokošolski učitelj, ki je znanstveno raziskovalno aktiven na FZAB, predstojniki kateder študijskih programov prve stopnje ali s strani katedre imenovani visokošolski učitelji. Število članov komisije mora biti uravnoteženo glede na število študentov tretjega letnika študija na prvi stopnji na posameznem študijskem programu in številom študentov, ki so vpisani na programe za izpopolnjevanje. Študijski program, ki ima največ študentov, imenuje enega dodatnega visokošolskega učitelja. Sestava članov komisije se uravnava na ravni posameznega študijskega leta.

Predsednika in člane komisije imenuje Senat FZAB. Mandat članov komisije za diplomska in podiplomska zaključna dela je 2 leti. Mandat članov komisije, ki so imenovani po funkciji, preneha z dnem, ko prenehajo z opravljanjem dela na imenovani funkciji.

Naloge Komisije za diplomska in podiplomska zaključna dela so:

– pripravi seznam mentorjev za diplomska dela in podiplomska zaključna dela za tekoče študijsko leto;

– potrjuje predloge naslovov diplomskih del inpodiplomskih zaključnih, ki jih podajo visokošolski učitelji – mentorji;

– potrjuje dispozicije diplomskih del in drugih podiplomskih zaključnih del;

– imenuje mentorje in somentorje diplomskih del in drugih podiplomskih zaključnih del;

– imenuje recenzente diplomskih del in drugih podiplomskih zaključnih del;

– predlaga spremembe aktov, ki urejajo področje delovanja komisije;

– izvaja druge naloge v zvezi s postopkom priprave in zagovorom diplomskega dela in drugih podiplomskih zaključnih del.

Komisija za diplomska inpodiplomska zaključna dela sprejema sklepe na prvi stopnji. O sprejetih sklepih seznanja Senat FZAB.

Komisija za diplomska inpodiplomska zaključna dela obravnava in sklepa o vprašanjih s svojega področja na sejah, kadar je zagotovljena sklepčnost, tj. če je na seji navzočih več kot polovica članov, sklepe pa sprejema z navadno večino glasov prisotnih članov. V primeru nesklepčnosti, lahko predsednik komisije izvede korespondenčno sejo komisije. Komisija se praviloma sestaja enkrat na mesec, po terminskem planu, ki se objavi na začetku študijskega leta. Pri delu komisije sodeluje strokovni sodelavec Referata za študijske in študentske zadeve.

Zoper sklep Komisije za diplomska inpodiplomska zaključna dela na prvi stopnji, se lahko študent v postopku pritoži na organ druge stopnje – Senat FZAB.

Komisijo za magistrske zadeve imenuje Senat FZAB in šteje najmanj pet ali več članov. Člani komisije za magistrske zadeve so visokošolski učitelji, ki so znanstveno aktivni, z nazivom redni profesor, izredni profesor ali docent ali enakovrednimi raziskovalnimi nazivi.

Predsednika in člane komisije imenuje Senat FZAB. Mandat članov komisije za magistrske zadeve je 2 leti. Mandat članov komisije, ki so imenovani po funkciji, preneha z dnem, ko prenehajo z opravljanjem dela na imenovani funkciji.

Naloge Komisije za magistrske zadeve so:

– pripravi seznam mentorjev za magistrska dela za tekoče študijsko leto;

– potrjuje predloge naslovov in dispozicije magistrskih del;

– potrjuje somentorje magistrskih del na predlog mentorja magistrskega dela;

– imenuje recenzente magistrskih del;

– potrjuje dispozicije magistrskih del;

– predlaga spremembe aktov, ki urejajo področje delovanja komisije;

– izvaja druge naloge v zvezi s postopkom priprave in zagovorom magistrskega dela.

Komisija za magistrske zadeve sprejema sklepe na prvi stopnji. O sprejetih sklepih seznanja Senat FZAB.

Komisija za magistrske zadeve obravnava in sklepa o vprašanjih s svojega področja na sejah, kadar je zagotovljena sklepčnost, tj. če je na seji navzočih več kot polovica članov (3), sklepe pa sprejema z navadno večino glasov prisotnih članov. V primeru nesklepčnosti, lahko predsednik Komisije za magistrske zadeve izvede korespondenčno sejo komisije. Komisija se praviloma sestaja enkrat na mesec, po terminskem planu, ki se objavi na začetku študijskega leta. Pri delu komisije sodeluje strokovni sodelavec Referata s knjižnico v Študijskem središču.

Zoper sklep Komisije za magistrske zadeve na prvi stopnji, se lahko študent v postopku pritoži na organ druge stopnje – Senat FZAB.

Komisijo za doktorski študij imenuje Senat in sestavlja najmanj pet ali več članov. Člani komisije za doktorski študij so visokošolski učitelji, ki so znanstveno aktivni, z nazivom redni profesor, izredni profesor ali docent ali enakovrednimi raziskovalnimi nazivi (znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik).

Predsednika in člane komisije imenuje Senat FZAB. Mandat članov komisije za doktorski študij je 2 leti. Mandat članov komisije, ki so imenovani po funkciji, preneha z dnem, ko prenehajo z opravljanjem dela na imenovani funkciji.

Naloge Komisije za doktorski študij so:

– pripravi seznam mentorjev in somentorjev za doktorska dela za tekoče študijsko leto;

– na podlagi prejete vloge za odobritev teme in dispozicije doktorske disertacije imenuje komisijo za oceno ustreznosti teme in dispozicije doktorske disertacije, ki jo praviloma sestavljajo trije člani iz vrst visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev s področja iz katerega želi kandidat pridobiti doktorat znanosti;

– obravnava poročilo komisije za oceno ustreznosti teme in dispozicije doktorske disertacije in predloži sklep o ustreznosti teme in dispozicije doktorske disertacije v nadaljnjo obravnavo Senatu FZAB;

– v primeru pozitivnega mnenja komisije za oceno ustreznosti teme in dispozicije doktorske disertacije potrdi mentorja, ki bo spremljal kandidatovo delo pri izdelavi disertacije, v kolikor je potrebno imenuje tudi somentorja, imenuje tri recenzente doktorskega dela;

– naredi izbor kandidatov za vpis na študijski program v primeru omejitev vpisa in ga predlaga Senatu;

– predlaga spremembe aktov, ki urejajo področje delovanja komisije;

– izvaja druge naloge v zvezi s postopkom priprave in zagovorom doktorske disertacije.

Komisija za doktorski študij sprejema sklepe na prvi stopnji. O sprejetih sklepih seznanja Senat FZAB.

Komisija za doktorski študij obravnava in sklepa o vprašanjih s svojega področja na sejah, kadar je zagotovljena sklepčnost, tj. če je na seji navzočih več kot polovica članov (3), sklepe pa sprejema z navadno večino glasov prisotnih članov. V primeru nesklepčnosti, lahko predsednik Komisije za doktorski študij izvede korespondenčno sejo komisije. Komisija se praviloma sestaja enkrat na mesec, po terminskem planu, ki se objavi na začetku študijskega leta. Pri delu komisije sodeluje strokovni sodelavec Referata s knjižnico v Študijskem središču.

Zoper sklep Komisije za doktorski študij na prvi stopnji, se lahko študent v postopku pritoži na organ druge stopnje – Senat FZAB.

Komisijo za tutorstvo sestavlja najmanj pet ali več članov. To so: koordinator tutorjev študentov, koordinator tutorjev učiteljev, predstavnik študentskega sveta FZAB, predstavniki visokošolskih učiteljev in sodelavcev, predstavniki strokovnih služb, zaposlenih na področju študijskih dejavnosti. Mandat članov komisije za tutorstvo je 2 leti. Predsednika in člane komisije imenuje Senat FZAB.

Komisija za tutorstvo:

– načrtuje, izvaja in vrednoti tutorsko dejavnost na FZAB,

– razpisuje mesta za nove tutorje študente in koordinatorje tutorjev študentov,

– sodeluje pri organizaciji izobraževanja tutorjev,

– predlaga spremembe aktov, ki urejajo področje delovanja komisije,

– Senatu FZAB daje predloge in pobude v zvezi z delovanjem tutorskega sistema na FZAB.

Komisijo za publikacije (KP) sestavljajo štirje člani, trije od njih so visokošolski učitelji oziroma raziskovalci.

Predsednika in člane komisije imenuje Senat FZAB.

Naloge in pristojnosti Komisije za publikacije so:

– predlaga člane uredniškega odbora znanstvene/strokovne publikacije in revije,

– vodi postopek izdajanja strokovnega in znanstvenega gradiva, ki se uporablja v študijskih programih, raziskovalnih in razvojnih projektih, iz vidika njegove strokovne in znanstvene ustreznosti ter imenuje recenzente teh publikacij,

– daje predloge in letno poroča Senatu o svojem delu,

– predlaga spremembe aktov, ki urejajo področje delovanja komisije,

– opravlja druge naloge v skladu s Statutom FZAB, s splošnimi akti FZAB in s sklepi Senata FZAB.

O disciplinski odgovornosti študentov odločajo disciplinski organi fakultete. Disciplinski organi fakultete so:

– Komisija za disciplinske zadeve na prvi stopnji,

– Senat visokošolskega zavoda na drugi stopnji.

Disciplinsko odgovornost na I. stopnji ugotavlja s strani Senata FZAB imenovana Komisija za disciplinske zadeve, ki šteje najmanj tri člane in odloča tudi o povrnitvi škode, ki je nastala s kršitvami študijskih obveznosti. Komisijo za disciplinske zadeve na I. stopnji sestavljajo visokošolski učitelji, od katerih je en predsednik. En član je imenovan iz vrst študentov. Predsednika in člane komisije imenuje Senat FZAB, predstavnika študentov pa Študentski svet FZAB. Mandatna doba članov in namestnikov traja 2 leti z možnostjo ponovnega imenovanja.

Kršitve študijskih obveznosti določajo zakon, statut FZAB, pravila FZAB, Pravilnik o disciplinski odgovornosti študentov in drugi splošni akti FZAB. Kršitve so lahko hujše ali lažje. Študent je odgovoren, če je dejanje storil z naklepom ali iz velike malomarnosti.

Komisija za disciplinske zadeve vodi disciplinski postopek v skladu s Pravilnikom o disciplinski odgovornosti študentov. Pobudo za uvedbo disciplinskega postopka lahko da Dekan, delavci fakultete in študenti visokošolskega zavoda (posameznik ali skupina). Pobuda mora biti pisno utemeljena.

Disciplinski ukrep za lažje kršitve odgovornosti študenta na kliničnem usposabljanju izreče in odloča o ukrepu Katedra za zdravstveno nego FZAB.

Akademski zbor sestavljajo vsi zaposleni visokošolski učitelji, znanstveni delavci, visokošolski in raziskovalni sodelavci ter pogodbeni sodelavci v smislu 4. člena tega Statuta, ki v tekočem študijskem letu opravljajo pedagoško ali znanstveno-raziskovalno delo FZAB in predstavnikov študentov, ki predstavljajo najmanj eno petino članov akademskega zbora.

Volilno pravico imajo vsi redno in dopolnilno zaposleni in izvoljeni predstavniki študentov s strani Študentskega sveta.

Predsednik akademskega zbora na prvi seji akademskega zbora v študijskem letu ugotovi število članov akademskega zbora, nato pa določi število predstavnikov študentov za tekoče študijsko leto.

Predstavnike študentov v Akademskem zboru voli Študentski svet tako, da so enakovredno zastopani študenti vseh študijskih programov in načinov študija. Mandatna doba predstavnikov študentov v Akademskem zboru je eno leto. Način volitev predstavnikov študentov, ki sodelujejo v Akademskem zboru, določa Pravilnik o volitvah organov FZAB.

Akademski zbor izmed svojih članov izvoli predsednika in namestnika. Predsednik sklicuje in vodi seje, v njegovi odsotnosti pa namestnik. Mandat predsedujočega in namestnika traja dve leti.

Akademski zbor se sestane vsaj enkrat letno. Sklic Akademskega zbora lahko predlaga tudi 1/3 članov Akademskega zbora ali Dekan FZAB.

Na seje Akademskega zbora so vabljeni člani Senata, zaposleni visokošolski učitelji in sodelavci, znanstveni delavci, visokošolski in raziskovalni sodelavci ter pogodbeni sodelavci FZAB, ki v tekočem študijskem letu opravljajo pedagoško ali znanstveno-raziskovalno delo.

Pogodbeni visokošolski sodelavci nimajo pravice glasovanja, lahko pa dajejo pobude in razpravljajo pri vseh točkah dnevnega reda.

Akademski zbor je sklepčen, če je navzoča večina članov s pravico glasovanja.

Akademski zbor sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov s pravico glasovanja, ki lahko odločajo o posameznem vprašanju.

Akademski zbor FZAB obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na javnih sejah. Akademski zbor lahko seje za javnost zapre.

Naloge akademskega zbora so, da:

– izvoli senat FZAB;

– obravnava poročila o delu FZAB ter daje predloge in pobude senatu FZAB;

– opravlja druge naloge, določene z odlokom, s statutom in drugim splošnim aktom visokošolskega zavoda;

– sodeluje pri izvedbi volitev dekana;

– opravlja druge naloge, določene s tem odlokom, statutom in drugimi splošnimi akti FZAB.

Predstavniki študentov lahko akademskemu zboru posredujejo svoje mnenje o kandidatih za Dekana.

FZAB upravlja Upravni odbor, ki ga sestavlja 8 članov. Upravni odbor sestavljajo:

– 4 predstavniki ustanovitelja,

– 2 predstavnika delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost in sta zaposlena na FZAB,

– 1 predstavnik študentov,

– 1 predstavnik drugih delavcev FZAB, ki je zaposlen na FZAB.

Mandatna doba članov upravnega odbora s strani ustanovitelja je 4 leta, s strani predstavnikov visokošolskega zavoda 2 leti in s strani študentov 2 leti z možnostjo ponovnega imenovanja.

Na seje Upravnega odbora sta vabljena Dekan in tajnik fakultete. O sejah upravnega odbora se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik upravnega odbora.

Upravni odbor odloča o zadevah materialne narave in skrbi za nemoteno materialno poslovanje FZAB, ne more pa sklepati pravnih poslov pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem, ki je dano v upravljanje FZAB s strani ustanovitelja ob ustanovitvi.

Naloge upravnega odbora so zlasti da:

– sprejema splošne akte in odločitve, s katerimi se določa uporaba prihodkov FZAB,

– sprejema letni poslovni in finančni načrt, letno poročilo in poslovno poročilo,

– nadzira upravljanje s premoženjem FZAB in sprejema temeljne odločitve,

– odloča o odtujitvi opreme večje vrednosti, ki je v lasti FZAB,

– določa oziroma oblikuje predloge za prispevke za študij in druge storitve, če niso ali so samo deloma financirane v okviru nacionalnega programa,

– določa cenik storitev za dejavnosti FZAB,

– odloča o prošnjah študentov za oprostitev plačila šolnin in drugih prispevkov za študij oziroma odloči o plačevanju v obrokih ter hkrati določi vir iz katerega se bo pokril izpad dohodka iz tega naslova,

– odloča o drugih zadevah gospodarske in materialne narave ter skrbi za nemoteno poslovanje FZAB,

– sprejema sklepe o načinu financiranja pedagoškega dela, ki ni financirano iz nacionalnega programa visokega šolstva,

– sprejema načrt investicijskih vlaganj in nadzira uresničevanje tega načrta,

– skrbi za smotrno porabo sredstev, s katerimi razpolaga FZAB,

– daje soglasje k sistemizaciji delovnih mest,

– potrdi predlog letnega načrta dela in ga predloži v soglasje ustanovitelju.

Predstavnike ustanovitelja imenuje Občinski svet Občine Jesenice na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Jesenice. Mandat predstavnikov ustanovitelja traja štiri leta, z možnostjo ponovnega imenovanja.

Predstavnike delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost in predstavnike drugih delavcev FZAB, izvolijo delavci FZAB izmed sebe.

Volitve vodi 3 (tri) članska volilna komisija, ki jo imenuje Dekan. Volilna komisija najkasneje 60 dni pred iztekom mandata določi rokovnik za izvedbo volitev.

Posameznega kandidata predlagajo najmanj trije delavci. Kandidate lahko predlagajo tudi reprezentativni sindikati FZAB. Volitve so veljavne, če se jih udeleži večina vseh zaposlenih z volilno pravico v visokošolskem zavodu.

Volilno pravico za volitve predstavnika delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost (pedagoška, izobraževalna in raziskovalna dejavnost), imajo samo zaposleni delavci, ki opravljajo visokošolsko dejavnost.

Volilno pravico za volitve predstavnika drugih delavcev imajo vsi tisti, ki so zaposleni v visokošolskem zavodu, vendar ne opravljajo visokošolske dejavnosti (zaposleni v upravni dejavnosti FZAB).

Delavci glasujejo za vsakega kandidata posebej. Izvoljen je tisti kandidat, ki dobi največ opredeljenih glasov delavcev visokošolskega zavoda, ki so se udeležili volitev.

Dekan na podlagi poročila volilne komisije, s sklepom ugotovi izid glasovanja ter kateri predstavnik delavcev je bil izvoljen v Upravni odbor.

Mandat voljenih članov upravnega odbora je dve leti, z možnostjo ponovnega imenovanja.

Predstavnika študentov izvoli Študentski svet za dobo dveh let z možnostjo ponovnega imenovanja.

Prvo konstitutivno sejo Upravnega odbora skliče Dekan v roku 30 dni po imenovanju oziroma izvolitvi članov Upravnega odbora. Na prvi konstitutivni seji člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.

Članu Upravnega odbora preneha mandat s potekom mandata, oziroma je lahko razrešen pred potekom mandata za katerega je imenovan, če:

– sam zahteva razrešitev,

– se neopravičeno ne udeleži dveh sej zaporedoma,

– pri svojem delu v upravnem odboru krši veljavno zakonodajo ter notranje akte zavoda,

– ne opravlja svojih nalog, oziroma jih ne opravlja strokovno,

– če ga odpokliče organ, ki ga je imenoval,

– če članu upravnega odbora – predstavniku delavcev, preneha delovno razmerje na FZAB.

Član upravnega odbora iz vrst ustanovitelja se razreši po enakem postopku, kot je bil imenovan.

V primeru predčasne razrešitve člana Upravnega odbora, se za čas do izteka mandata imenuje oziroma izvoli nov član po enakem postopku, kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član.

Nadomestno imenovanje oziroma izvolitev novega člana Upravnega odbora ni potrebno, če je mandat prenehal enemu članu in se bo mandat upravnega odbora iztekel v roku 6 mesecev od dne prenehanja.

Upravi odbor FZAB sprejema odločitve iz svoje pristojnosti na sejah.

Seje sklicuje predsednik Upravnega odbora, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika. Predsednik Upravnega odbora mora sklicati sejo, če to zahtevajo Dekan, večina članov Senata, večina članov Akademskega zbora ali večina članov Študentskega sveta.

Študentski svet FZAB je organ študentov. Študentski svet volijo študenti visokošolskega zavoda in ima pet članov, tako da so v njem predstavniki študentov, ki imajo status študenta na programih prve, druge in tretje stopnje.

Študentski svet vsako volilno leto v prvi polovici oktobra razpiše volitve za prosta mesta v Študentski svet na podlagi sklepa Dekana FZAB.

Študentski svet mora seznaniti Dekana z rezultati volitev ter ga obvestiti o članih Študentskega sveta in izvoljenih predstavnikih študentov v drugih organih, v katerih sodelujejo študentje FZAB, do 15. novembra istega leta.

Člane študentskega sveta izvolijo izmed sebe študentje visokošolskega zavoda. Član študentskega sveta je lahko ponovno izvoljen.

Na podlagi poročila o izidu volitev v Študentski svet, Dekan skliče konstitutivno sejo, kjer do izvolitve novega predsednika sejo vodi dotedanji predsednik Študentskega sveta.

Mandat članov študentskega sveta je dve leti.

Študentski svet deluje na sejah, ki jih sklicuje predsednik. Seja študentskega sveta je sklepčna, če je navzoča večina članov, sklepe pa sprejema z večino navzočih članov.

O sejah se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik Študentskega sveta. Zapisnik seje Študentskega sveta se posreduje v vednost Dekanu, prodekanu za izobraževanje na študijskih programih prve stopnje, prodekanu za izobraževanje na študijskih programih druge in tretje stopnje in tajniku FZAB.

Študentski svet razpravlja o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov, voli člane delovnih teles in organov FZAB iz vrst študentov, kadar je tako določeno s Statutom FZAB, obravnava in sprejema program in poročilo o obštudijskih dejavnostih.

Študentski svet obravnava spremembe Statuta visokošolskega zavoda in daje o njem mnenje pristojnim organom. Študentski svet daje mnenje o pedagoškem delu v postopkih izvolitve v naziv visokošolskih učiteljev in sodelavcev. Študentski svet lahko daje tudi mnenje o kandidatu za prodekana visokošolskega zavoda ter sprejema in izvaja program interesnih dejavnosti študentov v sodelovanju s skupnostjo študentov.

Če mnenje študentskega sveta prejšnjega odstavka ni bilo upoštevano, lahko Študentski svet zahteva, da Senat FZAB takšno zadevo ponovno obravnava in o njej še enkrat odloča.

Organizacijske enote FZAB so:

– oddelki,

– katedre,

– inštituti/razvojni centri,

– tajništvo FZAB.

Organizacijske enote se organizirajo tako, da omogočajo učinkovito izvajanje študijskih programov, drugih dejavnosti in projektov FZAB. Organizacijske enote se ustanovijo ali ukinjajo z namenom hitrega prilagajanje razvojnim zahtevam.

Finančna sredstva za izvajanje pedagoške, izobraževalne, raziskovalne, razvojne, svetovalne ali kake druge dejavnosti FZAB, ki se opravlja v organizacijski enoti, se lahko vodijo ločeno tako, da je razviden finančni obračun za posamezno organizacijsko enoto.

V okviru FZAB se oblikujejo organizacijske enote, ki tvorijo organizacijsko strukturo FZAB.

Senat FZAB lahko na predlog Dekana organizacijsko enoto ustanovi ali ustanovljeno enoto spremeni, ali pa sklene, da organizacijska enota preneha delovati. Za ustanovitev, spremembo ali ukinitev organizacijske enote, katere dejavnost je neposredno vezana na študijsko in znanstveno-raziskovalno dejavnost FZAB, je potrebna večina glasov navzočih članov Senata FZAB.

Organizacijske enote niso pravne osebe in nimajo pooblastil v pravnem prometu.

Vodstvo FZAB sestavljajo Dekan, prodekani in tajnik.

Posvetovalni organ Dekana je kolegij. Kolegij vodi Dekan in je sestavljen iz vodstva. Na seje kolegija Dekana so glede na dnevni red vabljeni še predstojniki oddelkov, predstojniki kateder, predstojniki inštitutov, predstojniki centrov, vodja knjižnice in vodje referatov.

Oddelek je organizacijska enota, ki je odgovorna za izvedbo posameznega študijskega programa.

Oddelki se lahko ustanovijo tudi na področju raziskovalne, razvojne in upravne dejavnosti FZAB.

Naloge oddelkov na področju študijskih programov so zlasti:

– izvajanje pedagoškega procesa akreditiranih študijskih programov;

– priprava novih študijskih programov oddelka;

– odgovornost za razvoj oddelka;

– spremljanje kakovosti izvajanja akreditiranih študijskih programov in odgovornost za uvajanje izboljšav;

– usklajevanje predlogov kateder na vsebinskih področjih programov in znanstveno raziskovalnega dela;

– predlaganje izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev na oddelku za kakovostno izvedbo obstoječih programov, razvoj novih programov in za znanstveno in raziskovalno delo;

– pripravljanje letnih delovnih načrtov s svojega področja;

– priprava letnega poročila o delovanju oddelka;

– izvajanje drugih nalog v zvezi z izvedbo študijskega procesa.

Glavna naloga oddelka je skrb za snovanje, usklajevanje, kakovostno izvajanje in evalvacijo posameznega študijskega programa FZAB.

FZAB smiselno oblikuje oddelke glede na število študijskih programov in število vpisanih študentov.

Oddelek vodi predstojnik, ki ga imenuje Dekan na svoj predlog ali na predlog članov oddelka.

Mandatna doba predstojnika oddelka je praviloma dve leti z možnostjo ponovnega imenovanja. Predstojnika oddelka lahko Dekan razreši predčasno, če ne želi več opravljati funkcije, če ne more več opravljati funkcije ali če ne opravlja funkcije.

Predstojnik oddelka skrbi za realizacijo nalog oddelka in je za delo odgovoren Dekanu. Delo oddelkov, ki so ustanovljeni na področju študijske dejavnosti, usklajuje prodekan za izobraževanje, delo oddelkov na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti usklajuje prodekan za raziskovanje in razvoj, delo oddelkov na področju upravne dejavnosti usklajuje tajnik FZAB.

Senat FZAB (za področje pedagoške, izobraževalne in raziskovalne dejavnosti) in Upravni odbor FZAB (za področje upravne dejavnosti) lahko na predlog Dekana ustanovita nove oddelke ali ukine delovanje obstoječih oddelkov ali ustanovljen oddelek spremeni. Za ustanovitev, spremembo ali ukinitev oddelka je potrebna večina glasov vseh članov Senata oziroma Upravnega odbora.

Sklep o ustanovitvi novega oddelka sprejme Senat (oziroma Upravni odbor) visokošolskega zavoda na predlog Dekana z večino glasov vseh članov. Enak postopek je predviden za ukinitev oddelka.

V okviru FZAB so organizirane katedre kot oblika strokovnega povezovanja in usklajevanja pedagoškega dela in s pedagoškim delom povezanega znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela visokošolskih učiteljev, visokošolskih sodelavcev in znanstvenih delavcev. Katedra je zadolžena za razvijanje znanstvenih disciplin in strok s področja delovanja.

Znanstveno-raziskovalno in razvojno delo je poleg pedagoškega dela obvezna sestavina dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev in je opredeljeno z nacionalnim programom visokega šolstva, z nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom, s študijskimi programi FZAB, z raziskovalnimi programi in projekti ter razvojnimi projekti in je del dela kateder FZAB.

Katedra združuje enega ali več vsebinsko in smiselno združljivih študijskih programov visokošolskega zavoda. Člani katedre so zaposleni visokošolski učitelji, ki so nosilci posameznega predmeta, zaposleni visokošolski učitelji in strokovni sodelavci – na študijskih programih katedre, zaposleni znanstveni delavci, vključeni v izvajanje predmetov katedre. Našteti člani katedre so lahko člani več kateder, vendar imajo volilno pravico le v eni katedri, v kateri lahko tudi kandidirajo v primeru volitev za članstvo v Senatu FZAB.

Pogodbeni sodelavci katedre so visokošolski učitelji, znanstveni delavci, visokošolski in raziskovalni sodelavci, ki so vključeni v izvedbo pedagoške in znanstveno raziskovalne dejavnosti posamezne katedre, vendar niso zaposleni na FZAB in jih katedra povabi k sodelovanju. Lahko so pogodbeni sodelavci več kateder.

Študijski program sodi le v eno katedro. Dekan na predlog prodekana za izobraževanje na študijskem programu prve stopnje in prodekana za izobraževanje na študijskem programu druge in tretje stopnje s sklepom določi, kateri študijski programi, ki se izvajajo na FZAB, vsebinsko sodijo v posamezne katedre. O predlogu razpravlja Senat FZAB.

FZAB ima za izvedbo programov na prvi, drugi in tretji stopnji študija naslednje katedre:

– katedro za zdravstveno nego;

– katedro za fizioterapijo;

– katedro za zdravstvene vede.

FZAB lahko ustanovi nove katedre, ko so za to izpolnjeni pogoji.

Katedra se ustanavlja, ukinja, deli ali združuje v skladu z zahtevami in potrebami raziskovalnega, pedagoškega in izobraževalnega dela ter v skladu z razvojnimi usmeritvami FZAB.

Katedro s sklepom ustanovi Senat na predlog Dekana, če so vanjo vključeni vsaj trije zaposleni visokošolski učitelji. Če ni pogojev za ustanovitev, se nosilci predmetov vključijo v delo sorodne katedre.

Naloge in pristojnosti kateder so:

– usklajujejo vsebine študijskih programov in učnih načrtov posameznih predmetov s področja, ki ga pokriva katedra;

– razvijajo znanstveno-raziskovalne dejavnosti, posebej s temeljnimi raziskavami, razvijanje znanstvene discipline, na katerih temelji študijski program, ter znanstvene discipline sorodnih ali interdisciplinarno povezanih področij;

– skrbijo, da se znanstveno-raziskovalni dosežki in nova spoznanja prenašajo v izobraževalni proces in vnašajo v študijske programe na vseh ravneh študija;

– sodelujejo pri pripravi študijskih programov in programov raziskovalnega dela;

– obravnavajo vprašanja in probleme, ki nastajajo pri izvajanju študijskih programov, ter usmerjajo in usklajujejo izobraževalno ter znanstveno-raziskovalno delo s področja katedre;

– obravnavajo načrte in poročila o izvedbi predmetov za posamezno študijsko leto;

– spremljajo in analizirajo študijske dosežke in dosežke na znanstveno-raziskovalnem področju članov in sodelavcev katedre ter predlagajo predloge izboljšav;

– obravnavajo analize študentskih anket in pripravljajo predloge izboljšav izobraževalnega dela;

– skrbijo za strokovni in znanstveni razvoj članov in sodelavcev katedre;

– predlagajo ustrezne kadrovske zasedbe članov katedre za predmetna področja, ki jih pokriva katedra;

– v sodelovanju z drugimi katedrami gojijo interdisciplinarnost;

– pripravljajo program dela posamezne katedre za naslednje leto;

– opravljajo druge naloge, povezane s študijskim, razvojnim in raziskovalnim delom.

Katedro vodi predstojnik katedre, ki ga na predlog članov katedre, izmed visokošolskih učiteljev imenuje Dekan fakultete za dobo dveh let in je lahko ponovno imenovan. O predlogu za predstojnika katedre razpravlja Senat.

Predstojnik katedre je visokošolski učitelj, ki je prepoznan strokovnjak na področju, ki ga katedra pokriva.

Predstojnik katedre:

– skrbi za realizacijo nalog katedre;

– organizira in vodi delo katedre;

– izvršuje sklepe Senata FZAB in Dekana FZAB, ki se nanaša na delo katedre;

– skrbi za realizacijo načrta dela za tekoče leto.

O svojem delu obvešča prodekana za izobraževanje na študijskih programih prve stopnje in prodekana za izobraževanje na študijskih programih druge in tretje stopnje. Za svoje delo je odgovoren Dekanu.

Katedra odloča na sejah. Seja je sklepčna, če pri odločanju sodeluje večina članov katedre. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov.

Predstojnika katedre lahko Dekan razreši predčasno, če ne želi več opravljati funkcije, če ne more več opravljati funkcije ali če ne opravlja funkcije.

Delo kateder usklajuje prodekan za izobraževanje.

Katedro ukine Senat na predlog Dekana, če ugotovi, da ni več pogojev za njeno delo ter prerazporedi nosilce predmetov v ustrezne druge katedre.

V okviru FZAB se lahko za smotrnejšo organizacijo in koordinacijo znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela organizirajo inštituti / razvojni centri (inštituti) kot notranje organizacijske enote.

Inštitut ustanovi Senat na predlog Dekana FZAB. Inštitut povezuje visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske strokovne sodelavce v okviru raziskovalnega, strokovnega in razvojnega dela na področju znanstvenih disciplin in razvojnih področij, ki jih razvija FZAB.

Inštitut na svojem področju:

– izvaja znanstveno-raziskovalno delo in razvojno delo v okviru nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa;

– izvaja projekte in programe za naročnike zunaj nacionalnega raziskovalno-razvojnega programa;

– izvaja svetovalno in drugo strokovno delo ter kontinuirano profesionalno izobraževalno dejavnost;

– soorganizira posvete, konference idr.;

– skrbi za zgodovinsko dediščino in razvoj strokovne terminologije;

– obvešča javnost o rezultatih raziskav.

Delo inštituta vodi predstojnik, ki ga imenuje Senat FZAB na predlog Dekana FZAB za dobo dveh let. Predstojnik inštituta mora imeti doktorat znanosti. Za svoje delo je odgovoren Dekanu. Predstojnik inštituta je lahko ponovno imenovan. Delo inštitutov usklajuje prodekan za raziskovanje in razvoj.

Predstojnika inštituta lahko Dekan razreši predčasno, če ne želi več opravljati funkcije, če ne more več opravljati funkcije ali če ne opravlja funkcije.

S sklepom o ustanovitvi inštituta se določi namen njegove ustanovitve. Inštitut ukine Senat na predlog Dekana, če ugotovi, da ni več pogojev za delo inštituta.

Znanstveno-raziskovalna in razvojna dejavnost posameznega inštituta je stroškovno ločena od ostalih dejavnosti FZAB.

Tajništvo FZAB izvaja upravno-administrativne, finančno-gospodarske in strokovno-tehnične naloge. V okviru tajništva delujejo dekanat, referati in knjižnici, ki izvajajo predvsem naslednje naloge:

– Referat za študijske in študentske zadeve (administrativne in strokovno-tehnične naloge za potrebe pedagoškega in izobraževalnega dela na področjih, ki jih izvaja FZAB),

– Referat za splošne zadeve (kadrovsko poslovanje in arhivi, spremljanje objav javnih razpisov in sodelovanje pri pripravi javnih razpisov, skrb za izvajanje in upoštevanje določil varstva pri delu, sodelovanje na področju računovodskih in finančnih zadev, koordinacija vzdrževalnih del in zunanjih pogodbenih izvajalcev),

– Knjižnica (knjižničarska, informacijska in dokumentacijska dejavnost za potrebe znanstveno-raziskovalnega in izobraževalnega dela na področjih, ki jih razvija FZAB),

– Referat s knjižnico v Študijskem središču (administrativne in strokovno-tehnične naloge za potrebe pedagoškega in izobraževalnega dela na področjih, ki jih izvaja FZAB, knjižničarska, informacijska in dokumentacijska dejavnost za potrebe znanstveno-raziskovalnega in izobraževalnega dela na področjih, ki jih razvija FZAB).

FZAB ima strokovno knjižnico, ki opravlja knjižnično dejavnost za potrebe pedagoškega in raziskovalnega dela fakultete. Knjižnica je namenjena visokošolskim učiteljem, znanstvenim delavcem in sodelavcem, študentom FZAB.

V tem okviru ima sledeče naloge:

– pridobiva, obdeluje, hrani in posreduje knjižnično gradivo za študij in strokovno delo za področje izobraževanja in raziskovanja, ki se izvaja na FZAB;

– pridobiva, posreduje in omogoča dostop do bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev, potrebnih za delo učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev FZAB;

– uvaja študente v iskanje informacij in knjižničnega gradiva potrebnega za študijski proces;

– sodeluje pri koordinaciji nabave revij;

– vnaša bibliografije visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev fakultete;

– spremlja novosti na področju založniške dejavnosti doma in v tujini in jih posreduje Dekanu fakultete;

– izvaja medknjižnično izmenjavo gradiva z ostalimi knjižnicami;

– opravlja še druga dela, ki so opredeljena v zakonu o knjižničarstvu oziroma poslovanju knjižnic.

Delo knjižnice vodi in koordinira vodja knjižnice.

Podrobna organizacijska struktura tajništva FZAB in število potrebnih delovnih mest za opravljanje nalog tajništva se določi v Aktu o sistemizaciji delovnih mest FZAB za izvajanje nalog nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalnega-razvojnega programa.

Tajništvo FZAB vodi tajnik, ki ga na podlagi javnega razpisa imenuje Dekan. Podrobnejša delitev dela, pristojnost in odgovornost delavcev tajništva je določena v sistemizaciji delovnih mest visokošolskega zavoda.

Za svoje delo je tajnik odgovoren Dekanu FZAB.

Če tajnik ni imenovan, vodi tajništvo dekan, ki ga lahko začasno ali za posamezne naloge nadomešča prodekan, ki ga dekan za to pooblasti.

Za večjo učinkovitost izvajanja nalog se v okviru visokošolskega zavoda lahko oblikujejo projektne skupine. Za področje izvajanja znanstveno raziskovalnih projektov se imenujejo raziskovalne skupine.

Člani projektnih in raziskovalnih skupin so zaposleni FZAB, študenti FZAB in zunanji partnerji.

Kot projekt se šteje raziskovalno-razvojna in svetovalna dejavnost, ki je opredeljena s pogodbo med projektnimi partnerji in traja pogodbeno določen čas.

Projektne in raziskovalne skupine vodijo vodje, ki jih imenuje Dekan.

Mandatna doba vodje projekta je praviloma enaka času trajanja projekta, kot je sklenjeno po pogodbi o pridobitvi projekta.

FZAB izvaja pedagoško in izobraževalno delo:

– po študijskih programih za pridobitev izobrazbe na vseh treh bolonjskih stopnjah,

– po študijskih programih za izpopolnjevanje,

– po skupnih študijskih programih,

– po študijskih programih v okviru transnacionalnega izobraževanja,

– po delih študijskih programov,

– z izvedbo posameznih predmetov študijskih programov,

– z izvedbo mednarodne poletne šole in

– z izvedbo različnih oblik vseživljenjskega profesionalnega učenja.

Druge oblike pedagoškega izobraževanja so: izobraževanje za listino, programi za specializacije, programi vseživljenjskega učenja in izobraževanja, ki ne pomenijo pridobitev stopnje izobrazbe ter druge oblike izobraževanja, ki jih definira ZVIS.

Programi za pridobitev stopnje izobrazbe in drugi programi za izobraževanje (kadar je to predpisano) se izvajajo, ko so akreditirani na NAKVIS-u in vpisani v razvid na ministrstvu za področje visokega šolstva.

Študij poteka po študijskih programih, ki jih je sprejel Senat FZAB in potrdil NAKVIS.

Študijski programi FZAB morajo biti ovrednoteni v skladu s kreditnim sistemom ECTS (European Credit Transfer Scheme) in usklajeni s področnimi direktivami EU ter Zakonom za visoko šolstvo.

Študijski programi za pridobitev izobrazbe prve in druge stopnje imajo naslednje obvezne sestavine:

– splošne podatke o programu (ime, stopnja, vrsta, trajanje),

– opredelitev temeljnih ciljev programa oziroma splošnih ter predmetno-specifičnih kompetenc, ki se s programom pridobijo,

– podatke o mednarodni primerljivosti programa,

– podatke o mednarodnem sodelovanju visokošolskega zavoda,

– predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljnjem besedilu: ECTS) in opredelitvijo deleža izbirnosti v programu,

– pogoje za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa,

– merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program,

– načine ocenjevanja,

– pogoje za napredovanje po programu,

– pogoje za prehajanje med programi,

– način izvajanja študija,

– pogoje za dokončanje študija,

– pogoje za dokončanje posameznih delov programa, če jih program vsebuje,

– strokovni naslov, tvorjen v skladu z zakonom.

Doktorski študijski programi so podlaga za pripravo študijskega in raziskovalnega programa posameznega študenta. V doktorskem študijskem programu se smiselno opredelijo obvezne sestavine iz prejšnjega odstavka, razen sestavin iz osme, enajste, trinajste in štirinajste alinee. Te se v programu opredelijo, če je tako določeno s statutom visokošolskega zavoda. S predmetnikom se določijo vsebinska področja in kreditno ovrednotene obveznosti, ki se lahko razporejajo v študijski in raziskovalni program posameznega študenta (skupinske oblike študijskega dela, skupinsko ali individualno raziskovalno delo). Organizirane oblike študija po doktorskem študijskem programu obsegajo najmanj 60 kreditnih točk. Z doktorskim študijskim programom se določi tudi znanstveni naslov, oblikovan v skladu z zakonom.

Študijski programi za pridobitev izobrazbe imajo lahko tudi druge sestavine, določene s statutom visokošolskega zavoda.

Obvezne sestavine študijskih programov za izpopolnjevanje so:

– splošni podatki o programu (ime, vrsta, trajanje),

– opredelitev temeljnih ciljev programa oziroma splošnih ter predmetno-specifičnih kompetenc, ki se s programom pridobijo,

– predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti po ECTS in opredelitvijo deleža izbirnosti v programu,

– pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa,

– merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program,

– načini ocenjevanja,

– pogoji za napredovanje po programu,

– način izvajanja študija,

– pogoji za dokončanje študija.

Študijski programi za izpopolnjevanje imajo lahko tudi druge sestavine, določene s statutom visokošolskega zavoda.

Pri obveznih sestavinah študijskega programa se ob akreditaciji programa opredelijo tudi druge oblike izvajanja študijskega programa in njegovih delov, kot so študij na daljavo, e izobraževanje, e študij.

Pri obveznih sestavinah študijskega programa se ob akreditaciji programa opredeli tudi možnost vpisa po veljavnih Meril za prehode med študijskimi programi.

Študijske obveznosti se v študijskih programih ovrednotijo s kreditnimi točkami po ECTS. Posamezni letnik študijskega programa obsega 60 kreditnih točk.

Visokošolski strokovni študijski programi in univerzitetni študijski programi obsegajo od 180 do 240 kreditnih točk in trajajo tri do štiri leta.

Magistrski študijski programi obsegajo 60 do 120 kreditnih točk in trajajo eno do dve leti, vendar tako, da na istem strokovnem področju skupaj s študijskim programom prve stopnje trajajo pet let. Magistrski študijski programi, ki obsegajo 60 kreditnih točk, omogočajo študentom, ki so na prvi stopnji končali študij, ovrednoten s 180 kreditnimi točkami, dodatni letnik, tako da si skupaj pridobijo 120 kreditnih točk, potrebnih za dokončanje magistrskega študijskega programa.

Enoviti magistrski študijski programi obsegajo 300 kreditnih točk in trajajo pet let.

Doktorski študijski programi obsegajo 180 kreditnih točk in trajajo tri leta.

Študij po študijskih programih prve in druge stopnje se lahko izvaja tudi po delih, določenih s programom.

Študijski programi za izpopolnjevanje obsegajo najmanj 10 in največ 60 kreditnih točk.

Trajanje študija po študijskih programih, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, mora biti usklajeno s temi direktivami.

Pogoje za vpis v posamezni program sprejme Senat FZAB in so opredeljeni v akreditacijah študijskih programih in so javno objavljeni.

Če število prijavljenih kandidatov za vpis bistveno presega število razpisanih vpisnih mest glede na prostorske in kadrovske zmogljivosti FZAB, Senat FZAB ob soglasju Vlade Republike Slovenije omeji vpis v študijski program za koncesionirane programe. Na nekoncesioniranih programih se kandidati za študij razvrščajo skladno z merili, ki jih za omejitev predvideva zakon in študijski program.

Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, statutom in študijskim programom določenimi pogoji. Pri tem:

– se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu,

– lahko enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu,

– se lahko izobražujejo po več študijskih programih (vzporedno izobraževanje), po interdisciplinarnih ali po individualnih študijskih programih, ki jih izvaja eden ali več visokošolskih zavodov,

– lahko napredujejo in dokončajo študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.

Senat FZAB sprejme postopke pravila za podrobnejšo ureditev postopkov in pravil, zlasti o:

– študijskem koledarju,

– vpisnih postopkih,

– izpitnem režimu,

– napredovanju, vključno s pogoji za hitrejše napredovanje,

– dokončanju izobraževanja,

– prehodih med študijskimi programi,

– ponavljanju letnika oziroma pogojnem napredovanju,

– nadaljevanju študija po prekinitvi,

– vzporednem, interdisciplinarnem in individualnem študiju,

– priznavanju izpitov in drugih študijskih obveznostih, opravljenih na različnih visokošolskih zavodih.

Senat FZAB sprejme postopke in pravila za podrobnejšo ureditev:

– vrste dokumentov, ki se študentom izdajajo na podlagi evidenc iz 81. člena ZVIS,

– postopek za uveljavljanje varstva pravic študentov,

– organi, pristojni za vodenje postopkov in odločanje,

– disciplinska odgovornost in pravice ter dolžnosti študentov v disciplinskem postopku in

– druga pravila, povezana s pravicami in dolžnostmi študentov.

Učni jezik na FZAB je slovenščina.

Učni jezik v mednarodnem študijskem programu je angleščina. O tem sprejme sklep Senat FZAB, ki mora pri tem upoštevati jezikovno znanje študentov in predavateljev.

Študijski programi, ki se izvajajo kot javna služba, se lahko izvajajo v tujem jeziku v naslednjih primerih:

– ko gre za programe tujih jezikov,

– če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine,

– če je vanje vpisano večje število tujih študentov,

– če se ti programi izvajajo tudi v slovenskem jeziku.

O izvajanju študijskih programov v tujem jeziku sprejme sklep Senat FZAB. Senat FZAB mora informacijo o izvajanju študijskega programa v tujem jeziku navesti v predlogu besedila razpisa za vpis.

Študijski programi vseh treh stopenj se lahko na FZAB izvajajo v tujem jeziku v obsegu, kot ga predpisuje zakon.

Študij se na vseh bolonjskih stopnjah izvaja kot redni in izredni.

Študij se organizira kot izredni, kadar to dopuščajo lastne kadrovske in prostorske možnosti visokošolskega zavoda, ki program izvaja, in če narava študija dopušča, da se del študija izvaja z zmanjšano osebno navzočnostjo študenta, ne da bi zaradi tega trpela njegova kakovost.

V primeru, ko se izvaja program študija kot izredni študij, je fakulteta dolžna organizirati za študente izrednega študija oblike pedagoškega dela (predavanja, seminarje, klinične vaje in klinično prakso ipd.) v skladu z veljavnim študijskim programom in v skladu z zakonom.

Izredni študij mora biti po vsebini in zahtevnosti enak rednemu. Neposredna pedagoška obveznost se izvede v zmanjšanem obsegu, vendar ne manj, kot v 50 % rednega programa. Senat za vsako študijsko leto določi delež ur izvedbe izrednega programa, vendar nikoli manj kot v 50 % ur rednega programa. Senat pri tem upošteva zakon.

Če se v okviru rednega študija zahtevajo posebni pogoji za pristop k izpitu ali za zagovor diplomskega ali magistrskega dela, doktorske disertacije velja to tudi za izredni študij iste smeri.

Študent izrednega študija, se lahko pod pogoji, ki jih predpiše FZAB s pravili, prepiše iz izrednega na redni študij. O prošnji za prehod odloča Dekan FZAB na predlog Komisije za študijske in študentske zadeve, ki pri predlogu upošteva povprečne ocene kandidata in število prostih vpisnih mest za posamezni letnik rednega študija. Če je prijav več, kot je razpoložljivih vpisnih mest, komisija opravi izbor na podlagi povprečne ocene študija in opravljenih študijskih obveznosti študentov.

Študent rednega študija se lahko pod pogoji, ki jih predpiše FZAB, prepiše iz rednega na izredni študij. Študent se vpiše v letnik, za katerega izpolnjuje pogoje za vpis.

Oblike in načini preverjanja znanja pri posameznem predmetu so določeni s študijskim programom.

Uspešnost študenta pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja.

Področje preverjanja in ocenjevanja znanja študentov natančneje urejajo pravilniki za preverjanje znanja na FZAB.

Napredovanje v višji letnik je urejeno v akreditaciji posameznega študijskega programa, natančneje napredovanje v višji letnik urejujejo Pravila za napredovanje v višji letnik.

Študij po programu za pridobitev izobrazbe traja v skladu z opredelitvijo časa trajanja študija v akreditaciji programa in v skladu z zakonom.

Študijsko leto se začne 1. oktobra in konča 30. septembra. Organizirane oblike izobraževanja (predavanja, seminarji, seminarske vaje, kabinetne vaje, klinično usposabljanje) potekajo 30 tednov, klinično usposabljanje pa 42 tednov v študijskem letu. Obremenitev študenta mora biti v skladu z zakonom.

Študijski koledar sprejme Senat FZAB najpozneje 4 mesece pred začetkom študijskega leta. Študijski koledar za posamezno študijsko leto določa:

– razpored organiziranega izobraževalnega dela,

– izpitna obdobja,

– izobraževalnega procesa prosti dnevi,

– drugi pomembni dnevi oziroma jubileji fakultete.

Izpitna obdobja so razporejena tako, da se ne pokrivajo z organiziranim izobraževalnim delom na rednem študiju, izjema je klinična praksa.

Študijski koledar za posamezno študijsko leto sprejme Senat.

Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se lahko omogoči hitrejše napredovanje v skladu s študijskim programom, če je to glede na študijski proces mogoče. Sklep o hitrejšem napredovanju študenta sprejme Senat FZAB na podlagi prošnje kandidata in mnenja Komisije za študijske in študentske zadeve. S sklepom Komisije za študijske in študentske zadeve se določi način hitrejšega napredovanja. Hitrejše napredovanje se omogoči študentu tako, da lahko vpiše in opravlja predmete višjih letnikov.

Študent, ki je prej študiral oziroma opravil določene izpite ali druge študijske obveznosti v drugem študijskem programu (v Sloveniji ali v tujini), lahko zaprosi za priznanje opravljenih izpitov in drugih študijskih obveznosti v programu FZAB, v katerega je vpisan.

Postopek priznanja izpitov in drugih študijskih obveznosti iz prejšnjega odstavka je določen v Pravilih za priznavanje znanj in spretnosti in v Pogojih za vpis in merilih za izbiro ob omejitvi vpisa in poteka preko Komisije za študijske in študentske zadeve.

Študent FZAB lahko zaprosi za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih v času študija v okviru neformalnega profesionalnega izobraževanja in izkustvenega profesionalnega učenja.

Kandidat za kontinuirano profesionalno izobraževanje lahko zaprosi za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v okviru neformalnega profesionalnega izobraževanja in izkustvenega profesionalnega učenja.

Postopek priznavanja in merila za priznavanje iz prejšnjih odstavkov so določena v študijskih programih in Pravilih za priznavanje znanj in spretnosti.

Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, statutom in študijskim programom določenimi pogoji. Pri tem:

– se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu,

– lahko enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskem programu,

– se lahko izobražujejo po več študijskih programih (vzporedno izobraževanje), po interdisciplinarnih ali po individualnih študijskih programih, ki jih izvaja eden ali več visokošolskih zavodov,

– lahko napredujejo in dokončajo študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.

Študentu začne teči prekinitev študija z dnem, ko je izgubil status študenta.

Če študent prekine študij za manj kot dve leti, ga lahko nadaljuje in konča po istem študijskem programu, po katerem se je vpisal, v kolikor se le ta še izvaja (je akreditiran) oziroma konča študij po programu, ki je nadomestil predhodnega.

Če sta minili več kot dve leti od prekinitve študija, mora študent, če želi nadaljevati študij, vložiti prošnjo. Dekan FZAB lahko na predlog Komisije za študijske in študentske zadeve študentu določi diferencialne izpite ali druge dodatne obveznosti za nadaljevanje študija.

Ne šteje se, da je študent prekinil študij, ki je v času pred izgubo statusa študenta opravil vse izpite in druge, s študijskim programom predvidene obveznosti, ni pa še prijavil teme diplomskega dela.

Potek diplomiranja in zagovore diplomskih in magistrskih del ter potek priprave doktorske disertacije in zagovore le te urejata Pravilnik o postopku priprave in zagovora diplomskega dela na FZAB nega, Pravilnik o postopku priprave in zagovora magistrskega dela na FZAB in Pravilnik o postopku pridobitve naslova doktor znanosti na doktorskem študijskem programu zdravstvene vede na FZAB, ki jih sprejme Senat FZAB.

Kdor uspešno konča študij, pridobi strokovni ali znanstveni naslov v skladu z zakonom in študijskim programom.

Študijski program za pridobitev izobrazbe se izkazuje z diplomo FZAB, ki vsebuje v skladu z merili NAKVIS:

– naslov programa, trajanje študija in strokovni naslov ali znanstveni naslov, ki se pridobi z uspešno opravljenim študijem po programu,

– pogoje za vpis,

– predmetnik,

– študijske obveznosti,

– pogoje za napredovanje v višji letnik in pogoje za dokončanje študija,

– načine in oblike izvajanja študija,

– ovrednotenje s kreditnim sistemom.

Po opravljenih študijskih obveznostih izda FZAB diplomantu diplomo za pridobljen naziv. Diploma je javna listina.

Sestavni del listine je Priloga k diplomi, izdana v slovenskem in v angleškem jeziku, izdelana na podlagi usmeritev ministrstva, ki je pristojno za visoko šolstvo in zakona.

Po opravljenih študijskih obveznostih se diplomantu še pred podelitvijo diplome lahko izda potrdilo o izpolnjenih vseh obveznostih. Potrdilo je javna listina.

Poleg diplome izdaja FZAB študentom na podlagi svojih evidenc še naslednje listine:

– potrdilo o vpisu,

– potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih,

– potrdilo o pridobljenem nazivu po končanem študiju.

Kandidatu, ki je opravil vse obveznosti po študijskem programu za izpopolnjevanje, ki ga je sprejel Senat FZAB in h kateremu je dal soglasje NAKVIS, se izda potrdilo, ki je javna listina.

Oblika ter postopek izdaje diplom in potrdil se uredi s posebnim pravilnikom.

FZAB lahko izvaja mednarodne poletne šole, znanstvene konference, strokovne simpozije in posvete, šole mentorstva in druge različne oblike vseživljenjskega profesionalnega učenja za izpopolnjevanje znanja na izbranih področjih po programu, ki ga sprejme Senat FZAB. O tem se udeležencem izda potrdilo, ki je javna listina.

Obvezne sestavine potrdila so: podatki o udeležencu izobraževanja, naslov programa izobraževanja, število ECTS točk, zaporedna številka, datum izdaje, žig FZAB ter podpis Dekana FZAB.

FZAB izvaja raziskovalne programe, temeljno, aplikativno ter drugo znanstveno-raziskovalno in razvojno delo v skladu z nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom in skladno z usmeritvami znanstveno-raziskovalnega dela, ki ga sprejme Senat FZAB.

FZAB izvaja tudi drugo znanstveno-raziskovalno, razvojno in svetovalno delo po naročilu tretjih oseb.

Kot naročnik raziskovalnega in razvojnega dela lahko nastopa tudi FZAB.

Znanstveno-raziskovalno delo je organizirano v okviru inštitutov in registriranih raziskovalnih skupin in na projektni osnovi in je temelj za kakovostno izvajanje študijskih programov FZAB in razvoj novih programov. Izvaja se v povezavi z drugimi institucijami.

Temeljni in aplikativni znanstveno-raziskovalni in razvojni programi in projekti na FZAB potekajo v okviru registriranih raziskovalnih skupin znotraj inštitutov ali na projektni osnovi.

Senat FZAB sprejme pravila o načrtovanju, organiziranju in financiranju dejavnosti inštitutov in projektov.

Znanstvenoraziskovalno delo poteka v skladu z zakonom, ki ureja raziskovalno dejavnost, ter z izhodišči, ki jih sprejme Senat FZAB.

Raziskovalna in razvojna dejavnost je vodena stroškovno ločeno od ostalih dejavnosti visokošolskega zavoda.

Vključevanje visokošolskih učiteljev, visokošolskih sodelavcev in znanstvenih delavcev v raziskovalne projekte podrobneje ureja Pravilnik o znanstveno-raziskovalnem, razvojnem in svetovalnem delu na FZAB, ki ga sprejme Senat FZAB.

Visokošolski učitelji, visokošolski sodelavci, znanstveni delavci ter raziskovalni sodelavci, ki redno in v celoti opravljajo svoje izobraževalne in znanstveno-raziskovalne obveznosti, lahko opravljajo znanstveno-raziskovalno in svetovalno delo za zunanje naročnike v okviru in za račun FZAB.

Visokošolski učitelj, znanstveni delavec, visokošolski in raziskovalni sodelavec je dolžan zaprositi Dekana FZAB za soglasje k delu za zunanje naročnike tako na področju pedagoškega kot raziskovalnega dela.

Pogodbeni sodelavci, ki so vključeni v znanstveno-raziskovalno in razvojno delo na FZAB, so dolžni pristojnim strokovnim službam posredovati podatke o svojem znanstveno-raziskovalnem in razvojnem delu, ki so potrebni za sprotno vodenje raziskovalnih in drugih evidenc.

FZAB lahko skladno s sprejetim letnim programom in s finančnim načrtom nameni določen znesek svojih sredstev za financiranje znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela. Ta sredstva so namenjena za sofinanciranje:

– priprave prijav projektov na nacionalne in mednarodne razpise,

– znanstveno-raziskovalnih in razvojnih projektov FZAB,

– mednarodnih znanstveno-raziskovalnih ali razvojnih projektov,

– individualnega raziskovalnega dela.

Zaposleni na FZAB so:

– visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci;

– znanstveni delavci (raziskovalci);

– nepedagoški delavci: delavci tajništva, oddelkov, inštitutov / razvojnih centrov idr.

Pogoj za opravljanje dela iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena je izvolitev v naziv.

Zaposleni, ki ni obnovil izvolitve v naziv, ne more več opravljati del na delovnem mestu, na katerega je razporejen in za katerega se zahteva kot poseben pogoj ustrezna izvolitev. Za pravočasno oddajo vloge za izvolitev v naziv je odgovoren zaposleni.

Dekan FZAB je dolžan v teh primerih sprožiti ustrezne postopke v skladu z zakonom o delovnih razmerjih.

FZAB lahko v skladu s potrebami študijskega programa in znanstveno raziskovalnega dela povabi k sodelovanju pri obravnavanju posameznih sklopov predmeta priznane strokovnjake iz prakse, tudi če nimajo ustreznega naziva.

Merila in postopek izvolitve v naziv na FZAB določajo Merila za izvolitve v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev FZAB (Merila za izvolitve), ki so usklajena z minimalnimi standardi NAKVIS.

Merila za izvolitve sprejme Senat FZAB. Merila za izvolitve se javno objavijo.

Senat sprejme tudi navodila za izvajanje Meril za izvolitve.

Zaposleni na FZAB morajo za delo nad polnim delovnim časom zunaj FZAB ali za delo za zunanje naročnike pridobiti dovoljenje Dekana FZAB. Taka njihova dejavnost ne sme motiti njihovih rednih obveznosti na FZAB.

Visokošolski učitelji so docent, izredni profesor in redni profesor ter lektor.

Visokošolski učitelji v visokošolskih strokovnih programih so tudi predavatelji in višji predavatelji.

Visokošolski učitelji so nosilci izobraževalnega, umetniškega in raziskovalnega programa.

Pri svojem delu sledijo in prispevajo k razvoju znanosti, umetnosti in stroke na področju, za katerega so izvoljeni, samostojno razvijajo določeno področje znanosti, umetnosti oziroma stroke in skrbijo za prenos tega znanja.

Znanstveni delavci so znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik.

Znanstveni delavci izvajajo znanstveno-raziskovalni program.

Visokošolski sodelavci so: asistent, bibliotekar, strokovni svetnik, višji strokovni sodelavec, strokovni sodelavec in učitelj veščin.

Visokošolski sodelavci sodelujejo pri izvajanju izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela.

Merila za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev določi Senat FZAB v skladu z zakonom in standardi NAKVIS.

Merila iz prejšnjega odstavka morajo biti mednarodno primerljiva in se javno objavijo.

Študijske programe lahko kot nosilci predmetov izvajajo samo visokošolski učitelji, ki imajo naziv:

– predavatelj (samo za visokošolski strokovni program prve stopnje in programe za izpopolnjevanje),

– višji predavatelj (samo za visokošolski strokovni program prve stopnje in programe za izpopolnjevanje),

– docent,

– izredni profesor,

– redni profesor.

Znanstveni delavci so: znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik. Znanstveni delavci izvajajo znanstvenoraziskovalni program in ne morejo biti nosilci predmetov, lahko pa se v izvajanje predmetov vključujejo.

FZAB lahko za določen čas povabijo k sodelovanju za izvajanje posameznih delov predmeta oziroma predmetnega področja priznane učitelje, znanstvenike, strokovnjake in umetnike, ne glede na pogoje, ki so določeni za izvolitev v naziv.

Visokošolski učitelji in znanstveni delavci delujejo po načelih avtonomije, svobode znanstvenega ustvarjanja in poučevanja, humanizma in znanstvene etike.

Zaposleni visokošolski učitelji, visokošolski sodelavci in znanstveni delavci so dolžni:

– izvajati delovne naloge, ki so sestavljene iz neposredne in posredne pedagoške obveze, raziskovalnega in strokovnega dela ter sodelovanja pri upravljanju FZAB;

– izvajati pedagoški proces v skladu s sprejetimi programi in sklepi Senata;

– opravljati znanstveno-raziskovalno delo, povezano z razvojem izobraževalnih vsebin;

– vključevati študente v svoje znanstveno-raziskovalno in razvojno delo;

– objavljati rezultate raziskovalnega dela v domači in mednarodni javnosti;

– aktivno delovati v katedrah in komisijah Senata, inštitutih, centrih FZAB;

– načrtovati izvedbo predmeta in izdelati poročilo o izvedbi predmeta;

– pripravljati in izvajati predavanja, seminarje, vaje, klinično prakso in druge oblike izobraževalnega dela;

– biti dostopni študentom v skladu s pravili FZAB;

– izvajati preverjanje in ocenjevanje znanja študentov v skladu s študijskim programom in s sprejetimi pravili FZAB;

– pripravljati ustrezna študijska gradiva za svoje predmete v skladu s sklepi Senata FZAB;

– opravljati mentorstvo pri diplomskih, magistrskih in doktorskih delih ter pri raziskovalnem delu študentov;

– imeti vsaj eno uro na teden pogovorne ure za študente;

– izvajanje tutorstva in tutorskih ur za študente v času posredne pedagoške obveznosti;

– zagotoviti nemoten potek izpitov v razpisanih izpitnih rokih;

– uresničevati program mednarodnega sodelovanja FZAB (izmenjave, znanstveno raziskovalno in razvojno delo);

– sodelovati pri upravljanju FZAB.

Vsi zaposleni na FZAB so dolžni:

– spoštovati načela stroke, sprejete akte in sklepe organov FZAB;

– sodelovati v organih in telesih FZAB;

– strokovno opravljati zaupane naloge;

– s svojim delom in rezultati dela utrjevati ugled FZAB.

Pri izvajanju pedagoškega, izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega ter razvojnega in svetovalnega dela lahko sodelujejo tudi visokošolski strokovni sodelavci, ki imajo ustrezen naziv v skladu z zakoni in pravili, ki urejajo raziskovalno in visokošolsko dejavnost.

Neposredna pedagoška obveznost v času organiziranega študijskega procesa v visokošolskem izobraževanju, ki se izvaja kot javna služba, znaša:

– za docenta, izrednega in rednega profesorja pet do sedem ur tedensko,

– za višjega predavatelja, predavatelja in lektorja devet ur tedensko,

– za asistenta deset ur tedensko,

– za visokošolskega sodelavca šestnajst ur tedensko.

Neposredno tedensko pedagoško obveznost in njene oblike določi Dekan FZAB s posebnim predpisom in si zanj pridobi soglasje ministra, pristojnega za visoko šolstvo.

Če z neposredno tedensko pedagoško obveznostjo, določeno v prejšnjih odstavkih, ni mogoče izvesti študijskih programov, lahko pristojni organ FZAB visokošolskemu učitelju oziroma sodelavcu določi dodatno tedensko pedagoško obveznost, in sicer največ:

– dve uri docentu, izrednemu in rednemu profesorju,

– tri ure višjemu predavatelju, predavatelju in lektorju,

– štiri ure asistentu,

– štiri ure visokošolskemu sodelavcu.

Neposredno tedensko pedagoško obveznost in največ štiri ure dodatne tedenske pedagoške obveznosti za druge visokošolske sodelavce določi Dekan FZAB s posebnim predpisom.

Dodatna tedenska pedagoška obveznost se obračuna enako kot neposredna pedagoška obveznost.

Glede na število študentov v skupini pri predmetu se docentu, izrednemu profesorju, rednemu profesorju, višjemu predavatelju, predavatelju in lektorju neposredna tedenska pedagoška obveznost lahko zmanjša za največ dve uri.

Docentu, izrednemu profesorju, rednemu profesorju, višjemu predavatelju, predavatelju in lektorju, ki opravljajo za delodajalca tudi raziskovalno in razvojno delo, se lahko neposredna tedenska pedagoška obveznost iz prejšnjih odstavkov sorazmerno zmanjša.

Merila za zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti določi Dekan FZAB. K merilom mora Dekan FZAB pridobiti soglasje ministra, pristojnega za visoko šolstvo.

Docent, izredni profesor, redni profesor, višji predavatelj, predavatelj, lektor, asistent in drugi visokošolski sodelavci lahko, če so za to zagotovljena sredstva, izjemoma na teden opravljajo pedagoško, znanstveno-raziskovalno, umetniško ali strokovno delo še največ 20 % polnega delovnega časa tudi pri istem delodajalcu (FZAB).

Postopke, pogoje in merila za izvolitve v znanstveno-raziskovalne in raziskovalno-razvojne nazive podrobneje določajo Merila za izvolitve, ki se morajo dopolnjevati glede na zakon in standarde NAKVIS.

Pravila za določitev neposredne in posredne pedagoške obveznosti na FZAB se morajo dopolnjevati glede na zakon in podzakonske akte.

Visokošolski učitelj (redni profesor, izredni profesor, docent) in znanstveni delavec ima po najmanj šestih študijskih letih dela na FZAB pravico do odsotnosti do dvanajst mesecev za poglobljeno izpopolnjevanje doma ali v tujini. S tem določilom FZAB uresničuje pravico do sobotnega leta. Izpopolnjevanje se načrtuje na visokošolskih zavodih, kjer ima FZAB interese za sodelovanje. Sobotno delo na FZAB ureja pravilnik.

Visokošolskemu učitelju se v primeru iz prejšnjega odstavka pedagoška obveznost prerazporedi.

Visokošolski učitelj oziroma znanstveni delavec mora pisno vlogo predložiti Dekanu FZAB najkasneje do konca marca za naslednje študijsko leto. Pisna vloga mora vsebovati načrt dela za čas sobotnega leta in predvideno obliko nadomeščanja.

Visokošolski učitelj oziroma znanstveni delavec mora v roku 30 dni po vrnitvi oddati Dekanu FZAB poročilo o izpopolnjevanju.

Za uresničevanje pravic, dolžnosti in odgovornosti delavcev FZAB se uporabljajo določbe delovno-pravne zakonodaje, Zakona o upravnem postopku in Zakona o pravdnem postopku ter ustreznih kolektivnih pogodb in tega Statuta.

FZAB vabi k sodelovanju priznane visokošolske učitelje, znanstvene delavce in druge strokovnjake tujih univerz in raziskovalnih institucij kot tudi priznane strokovnjake iz zdravstva in širše za izvajanje posameznih predmetov študijskih programov, delov predmeta ali raziskovalnega programa.

Vabljeni lahko sodeluje pri delu organov, komisij in delovnih teles.

Študent je oseba, ki je vpisana v študijske programe na podlagi razpisa za vpis in se izobražuje po razpisanih in javnoveljavnih študijskih programih na vseh treh bolonjskih stopnjah za pridobitev izobrazbe na FZAB. Svoj status izkazuje z izkaznico študenta.

Status študenta preneha, če študent:

– diplomira,

– ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,

– se izpiše,

– se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,

– je bil izključen,

– dokonča podiplomski študij,

– ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,

– ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,

– ne dokonča podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku.

Ne glede na drugo in sedmo alineo prejšnjega odstavka študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.

V primerih iz druge, četrte, sedme in osme alinee drugega odstavka ter tretjega odstavka tega člena, se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto.

Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka.

Oseba, ki ji preneha status študenta po določilih iz druge, četrte, sedme in osme alineje prejšnjega člena, obdrži pravico do opravljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražuje.

Senat FZAB določi in javno objavi pogoje, pod katerimi lahko oseba, ki ji je prenehal status študenta, uresniči to pravico, če se študijski program ne izvaja več.

Pravico do opravljanja izpitov iz prvega odstavka tega člena lahko uveljavlja še pet let od dneva prenehanja izvajanja oziroma spremembe programa.

Status študenta športnika in status študenta priznanega umetnika dobi študent, ki mu Senat FZAB na predlog Komisije za študijske in študentske zadeve s sklepom podeli ta status.

Status študenta s posebnimi potrebami dobi študent, ki ob vpisu predloži ustrezno mnenje pristojne strokovne komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ali mnenje invalidske komisije.

Za študente iz tega člena FZAB s pravilnikom opredeli način opravljanja študijskih obveznosti in pogoje za prehod v višji letnik.

Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka. Smiselno s tem se obravnava tudi varstveni dopust, ki ga koristi študent oče.

Študentom, ki imajo status študenta športnika, status študenta priznanega umetnika, status študenta s posebnimi potrebami, in študentom, ki zaradi svojega obštudijskega delovanja, bolezni ali okvare ne morejo v roku opravljati študijskih obveznosti, se lahko izjemoma podaljša status študenta.

Študentu miruje status študenta v času bolniške odsotnosti, daljše od enega leta.

Študent, ki meni, da so mu bile kršene pravice, ima pravico pritožbe na Senat.

Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z Zakonom o visokem šolstvu, s Statutom FZAB in s študijskim programom določenimi pogoji. Pri tem:

a. se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu,

b. lahko enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali v študijskem programu,

c. se lahko izobražujejo po več študijskih programih (vzporedni študij),

d. se lahko izobražujejo po individualnem programu (več študijskih programov enega ali več visokošolskih zavodov), ko to omogoča študijski program FZAB,

e. lahko napredujejo in dokončajo študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.

Vpisna mesta za vzporedni študij FZAB določi posebej. Število vpisnih mest pri posameznem študijskem programu je praviloma 5 % glede na razpisano število mest za vpis v prvi letnik študija.

Pri individualnem študiju se organizirane oblike visokošolskega izobraževalnega dela pri izvajanju študijskih programov (predavanja, seminarji, vaje) nadomeščajo z individualnimi konzultacijami.

Študijski programi se izvajajo kot individualni študij, če se v študijski program ne vpiše dovolj študentov.

Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja po individualnih študijskih programih, ki jih izvaja eden ali več visokošolskih zavodov, če to omogoča študijski program.

Študenti, ki se izobražujejo po interdisciplinarnih programih ali hkrati po več študijskih programih, ki ga izvaja dvoje ali več fakultet oziroma visokih strokovnih šol, uveljavljajo svoje pravice predvsem na tisti fakulteti oziroma visoki strokovni šoli, ki se šteje kot matična.

Če interdisciplinarne študijske programe izvajata dve ali več fakultet, izvaja vsaka fakulteta predmete iz svojih predmetnih področij.

Vsaka fakulteta odgovarja za del študijskega programa, ki ga izvaja.

S posebnim splošnim aktom fakultete in na njegovi osnovi s posebnimi sporazumi se urejajo vprašanja vpisa, razporeda predavanj in drugih oblik pedagoškega dela, izpitov, vodenja evidence, mentorstva pri diplomskih delih, materialnih in drugih stroškov in druga vprašanja izvedbe interdisciplinarnega študija.

Študentom, ki dosegajo nadpovprečne uspehe, se omogoči, da končajo izobraževanje v krajšem času, kot je določeno s študijskim programom.

Študentu se omogoči hitrejše napredovanje, če je nadpovprečno opravljal vse svoje študijske obveznosti ter izpite iz predmetov nižjih letnikov in bil ocenjen s povprečno oceno najmanj osem.

Hitrejše napredovanje se omogoči študentom tako, da lahko še pred zaključkom predavanj opravljajo izpite iz določenih predmetov ali da z opravljanjem izpitov in drugih oblik preverjanja znanja pri posameznih predmetih v enem letniku izpolnijo obveznosti iz vsebin enega ali več predmetov dveh ali več letnikov.

O hitrejšem napredovanju odloča na prošnjo študenta Komisija za študijske in študentske zadeve Senata FZAB.

Pravice in dolžnosti študentov so:

– obiskovanje predavanj, seminarjev, vaj, kliničnega usposabljanja ter drugih oblik študijskih izvedbe programov,

– aktivno sodelovanje pri pedagoškem, izobraževalnem, raziskovalnem in razvojnem delu,

– sodelovanje prek svojih predstavnikov pri delu organov FZAB,

– dajanje pobud, mnenj in sprejemanje odločitev v skladu s Statutom FZAB.

Študenti imajo ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravice in ugodnosti, ki izhajajo iz naslova statusa študenta, kot jih določajo posebni predpisi, če niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.

Študenti v prvem letniku študijskega programa prve stopnje opravijo preventivni sistematični zdravstveni pregled, kot ga določajo predpisi s področja preventivnega zdravstvenega varstva.

Slovenci brez slovenskega državljanstva se lahko izobražujejo po javno veljavnih dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih in po programih za izpopolnjevanje pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.

Državljani članic Evropske unije imajo pravico do izobraževanja po javno veljavnih dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih in po programih za izpopolnjevanje pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.

Študent ima pravico do ugovora zoper sklepe, ki jih organi FZAB sprejemajo o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih.

Študent, ki meni, da so bile kršene njegove pravice, ima pravico do ugovora ali pritožbe v roku 15 dni od dneva, ko mu je bil vročen sklep. Kot prvostopenjski organ odloča o vlogah študentov v študijskih zadevah Dekan FZAB, kot drugostopenjski organ pa odloča o pritožbah študentov v študijskih zadevah Senat FZAB. Zoper dokončno odločitev v zadevah v zvezi s študijem lahko študent sproži upravni spor.

Disciplinsko odgovornost delavcev visokošolskega zavoda, ureja Pravilnik o disciplinski odgovornosti delavcev, ki ga sprejme Senat FZAB.

Disciplinsko odgovornost študentov FZAB ureja Pravilnik o disciplinski odgovornosti študentov, ki ga sprejme Senat FZAB. Pred sprejemom Pravilnika o disciplinski odgovornosti študentov mora Senat FZAB pridobiti mnenje študentskega sveta visokošolskega zavoda.

Študenti so disciplinsko odgovorni za kršitve dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti po Statutu FZAB in po študijskem programu ter za namerno in iz malomarnosti povzročeno škodo. Kršitve so lahko hujše ali lažje. Študent je odgovoren, če je dejanje storil z naklepom ali iz velike malomarnosti.

Kršitve so:

– neprimerno vedenje, ki škoduje ugledu FZAB,

– neprimeren odnos do študentov, učiteljev in sodelavcev pri izvajanju študijskega programa ter drugih delavcev FZAB,

– dajanje lažnih podatkov, da bi tako pridobil neupravičene koristi zase ali za drugega,

– prevara pri preverjanju znanja,

– hujše kršitve reda in discipline pri izobraževalnem procesu in v prostorih FZAB,

– povzročanje materialne škode v prostorih FZAB oziroma tam, kjer se izvaja izobraževalni proces,

– neizpolnjevanje dolžnosti, ki so opredeljene s statutom in v drugih internih pravnih aktih fakultete,

– kršitve avtorskih pravic v obliki uporabe plagiatov pri preverjanju znanja ali drugih študijskih nalogah, kot so seminarske naloge ter diplomska, magistrska in druga dela,

– kršitve, ki so opredeljene kot take v internih pravnih aktih organizacij, kjer se izvaja klinična praksa, in je bil študent v okviru klinične prakse z njimi seznanjen,

– prihajanje v šolo pod vplivom alkohola ali mamil oziroma uživanje alkohola ali mamil ter kajenje v prostorih fakultete ali na kraju, kjer se izvajata pedagoški proces in klinična praksa,

– zlonamerno zavajanje študentov ali drugih oseb znotraj fakultete z namenom finančnega ali premoženjskega okoriščanja,

– diskriminacija drugega študenta na podlagi različne vere, spola, rase, invalidnosti, statusa, starosti, spolne usmerjenosti ali političnega prepričanja,

– verbalno in neverbalno nasilje nad visokošolskimi učitelji in sodelavci ter nepedagoški delavci.

Za kršitev dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti se lahko študentom izrečejo naslednji ukrepi: opomin, ukor, prepoved opravljanja izpita za določeno dobo, izključitev iz fakultete za dobo do dveh let, izključitev iz fakultete za nedoločeno časovno obdobje, naznanitev študenta organom pregona za dejanja, ki imajo znake kaznivih dejanj. Disciplinsko odgovornost študentov FZAB, kršitve dolžnosti in neizpolnjevanje predpisanih obveznosti ureja Pravilnik o disciplinski odgovornosti študentov. Postopek ugotavljanja disciplinske odgovornosti, disciplinske ukrepe in načine njihovega izvrševanja izreka Komisija za disciplinske zadeve.

FZAB podeljuje posameznikom ali organizacijam nagrade, priznanja in pohvale za izjemne uspehe in dosežke na znanstveno-raziskovalnem in izobraževalnem področju.

Vrste nagrad, priznanj in pohval ter načela, kriterije in postopke za izbor določa Pravilnik o nagradah, priznanjih in pohvalah FZAB. Postopek izbora vodi Komisija za znanstveno-raziskovalno in razvojno dejavnost.

FZAB je samostojna pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun, razen če ustanovitveni akt ne določa drugače.

S sredstvi, ki jih prejme iz koncesij za izvajanje študijskih programov ravna v skladu s koncesijsko pogodbo in veljavno zakonodajo za javne visokošolske zavode.

Sredstva za izvajanje pedagoško-izobraževalne in znanstveno-raziskovalne dejavnosti pridobiva FZAB iz:

– sredstev državnega proračuna RS,

– sredstev ustanovitelja,

– iz šolnin in drugih prispevkov za študij,

– iz razpisov v RS in EU,

– s plačili za opravljene storitve,

– donacij,

– sredstev evropskih skladov in drugih nepovratnih sredstev,

– in drugih virov v skladu z zakonom.

Višina šolnine in drugih prispevkov za študij se določa glede na dejanske stroške v skladu s Pravilnikom o prispevkih in vrednotenju stroškov, ki ga sprejme Upravni odbor FZAB. Ta pravilnik določa tudi načine zaračunavanja šolnin in drugih prispevkov.

FZAB odloča o prispevkih za študij in drugih storitvah FZAB, če niso ali so samo deloma financirane v okviru nacionalnega programa, zlasti za:

– stroške izbirnega in vpisnega postopka,

– storitve, ki so del potrjenega študijskega programa (stroški strokovnih ekskurzij ipd.),

– izvolitve v nazive kandidatov, ki niso v delovnem razmerju na FZAB,

– izdajo potrdil, dvojnikov, prepisov in izpisov iz dokumentacije FZAB,

– stroške četrtega in nadaljnjih opravljanj izpita,

– stroške sprejemnih, diferencialnih, komisijskih in drugih izpitov,

– stroške rednega študija pri nekoncesioniranih ali delno koncesioniranih programih,

– stroške izrednega študija,

– druge storitve, predvidene s sklepom, ki ga sprejme Upravni odbor FZAB.

FZAB odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga.

Ustanovitelj odgovarja za obveznosti FZAB do višine sredstev, ki so v proračunu občine za posamezno leto namenjene za dejavnost FZAB. Za druge obveznosti FZAB ustanovitelj odgovarja samo, če tako določa zakon ali pogodba.

FZAB ima v upravljanju stvarno premoženje (nepremično in premično premoženje), katerega lastnica je Občina Jesenice in je omogočilo zagon dejavnosti prej VŠZNJ, ki se je preoblikovala v FZJ in nato še preimenovala v FZAB. Med FZAB in Občino Jesenice je sklenjena pogodba o upravljanju VŠZNJ/FZAB s premoženjem Občine Jesenice.

FZAB je tudi lastnica premoženja, pridobljenega na osnovi izvajanja rednih dejavnosti in pridobljenih drugih virov in je odraz razvojnega dela FZAB. Premoženje pridobljeno na osnovi izvajanja rednih dejavnosti in pridobljenih drugih virov se v knjigovodskih in računovodskih evidencah vodi ločeno od premoženja, ki je v lasti Občine Jesenice in ga ima FZAB v upravljanju.

Presežek prihodkov nad odhodki sme FZAB uporabiti le za opravljanje dejavnosti zavoda in njegovega razvoja. O načinu razpolaganja s presežkom odloča Upravni odbor na predlog Dekana. V primerih, ko presežek predstavljajo tudi sredstva, ki jih je FZAB pridobil od ustanovitelja, mora ustanovitelj podati soglasje k razpolaganju s presežkom.

FZAB je dolžna obveščati ustanovitelja o izvrševanju letnega programa dela, o rezultatih poslovanja ter mu omogočiti vpogled v poslovne knjige. FZAB je dolžna ustanovitelju predložiti strateški načrt dela za obdobje petih let ter letni program dela.

FZAB lahko opravlja gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen.

Ustanovitelj ima v razmerju do FZAB naslednje pravice:

– spremlja skladnost porabe sredstev, ki jih pridobi FZAB z letnimi programi in finančnimi načrti,

– daje soglasje k programu dela in k finančnemu načrtu,

– daje soglasje k aktu o sistemizaciji FZAB,

– do obveščenosti o celotnem postopku izvolitve Dekana pred dokončno izvolitvijo,

– daje soglasje k statutu, vendar lahko soglasje odreče samo v primeru, če statut ni v skladu z ustanovitvenim aktom in z zakonodajo, ki ureja delovanje FZAB,

– opravlja druge zadeve v skladu z zakonom, ustanovitvenim aktom in drugimi predpisi.

FZAB upravlja s premičnim in nepremičnim premoženjem, ki je v lasti ustanovitelja in je namenjeno opravljanju dejavnosti visokošolskega zavoda.

Ustanovitelj daje visokošolskemu zavodu v upravljanje poslovno stavbo v izmeri 1.212,61 m² s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem v skupni približni izmeri 2.334 m², ki stoji na zemljišču s parc. št. 27/11, 27/12, 27/13, 89, 90/1, 90/4, 90/5, 90/6 vse k.o. Jesenice.

Ustanovitelj daje visokošolskemu zavodu v upravljanje tudi vso opremo v stavbi, ki je potrebna za opravljanje dejavnosti visokošolskega zavoda.

FZAB upravlja s premoženjem kot dober gospodar. Premoženje s katerim FZAB upravlja je last Občine Jesenice.

FZAB s tem nepremičnim premoženjem ne razpolaga. Vsi pravni posli, katerih predmet je nepremično premoženje, ki je dano v upravljanje visokošolskemu zavodu, so v izključni pristojnosti Občne Jesenice.

S premičnim premoženjem upravlja FZAB samostojno v skladu z veljavnimi predpisi.

Medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelj in FZAB urejata s Pogodbo o upravljanju in s pogodbo o financiranju. Pogodbo o financiranju skleneta za vsako posamezno obdobje financiranja.

Ustanoviteljske pravice izvršuje župan Občine Jesenice razen:

– sprejem ustanovitvenega akta,

– sprejemanje sprememb in dopolnitev ustanovitvenega akta,

– imenovanje predstavnikov ustanovitelja v Upravni odbor visokošolskega zavoda.

Splošne akte sprejemajo posamezni organi FZAB v skladu s Statutom FZAB in z zakonodajo.

Sistem obvladovanja splošnih aktov, ki mora opredeljevati izdelavo, pregled in odobritev, izdajanje, spreminjanje in hranjenje dokumentacije, se podrobno opredeli v Poslovniku kakovosti FZAB.

Zbiranje in varstvo osebnih podatkov, sezname evidenc z osebnimi podatki in uporabo evidenc z osebnimi podatki poteka skladno s področno zakonodajo ter Pravilnikom o zavarovanju osebnih podatkov ki ga sprejme Senat FZAB.

Zaupnost podatkov v okviru razvojnih projektov se ureja s pogodbo o varovanju poslovne skrivnosti, ki jo sklene Dekan FZAB s pogodbenim partnerjem.

Z uveljavitvijo tega Statuta preneha veljati Statut Fakultete za zdravstvo Angele Boškin (Uradni list RS, št. 86/16).

V Statutu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

Statut začne veljati, ko ga po predhodnem soglasju ustanovitelja, v enakem besedilu sprejme Senat FZAB z večino glasov vseh članov Senata in ko je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.

Če Študentski svet sprejme v roku 7 dni od sprejema Statuta negativno mnenje o Statutu, je Senat FZAB dolžan še enkrat razpravljati in glasovati o Statutu FZAB.

Uradni list RS, št. 2/2020 z dne 10. 1. 2020

18. Statut Fakultete za zdravstvo Angele Boškin, stran 38.