Vsebina Uradnega lista

Občinski svet Občine Tržič je na podlagi Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13, 74/15) in 124. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 1/15, 81/15) na 9. redni seji dne 28. 11. 2019 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Tržič, ki obsega:

– Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Tržič (Uradni list RS, št. 35/16),

– Popravek Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Tržič (Uradni list RS, št. 74/16),

– Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Tržič (1. sprememba) (Uradni list RS, št. 18/17),

– Obvezna razlaga Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Tržič (Uradni list RS, št. 30/17),

– Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Tržič (4. spremembe) (Uradni list RS, št. 46/18),

– Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Tržič (3. spremembe) (Uradni list RS, št. 76/19).

(1) S tem odlokom se na podlagi upoštevanja usmeritev iz državnih prostorskih aktov in obstoječe zakonodaje, sprejme Občinski prostorski načrt Občine Tržič (v nadaljnjem besedilu – OPN). Sestavni del odloka so grafični, tekstualni del OPN in priloge OPN.

(2) OPN je temeljni prostorski akt in je podlaga za vse posege v prostor na celotnem območju občine, razen na območjih, ki se urejajo z državnimi prostorskimi akti.

(3) V postopku priprave OPN je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti na varovana območja.

(1) OPN določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, določa in ureja prostorske ureditve lokalnega pomena ter določa pogoje umeščanja objektov v prostor na celotnem območju Občine Tržič, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev.

(2) Ta odlok se upošteva pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri umeščanju objektov v prostor, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora, pri pripravi podrobnih prostorskih načrtov in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.

(3) Poleg določb tega odloka je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.

(4) Cilj OPN je omogočiti skladen prostorski razvoj in dolgoročno zadovoljevanje razvojnih in ostalih potreb ter usklajevanje teh potreb z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

OPN vsebuje tekstualni in grafični del.

(1) Tekstualni del je sestavljen iz naslednjih poglavij:

1. Splošne določbe,

2. Strateški del,

3. Izvedbeni del,

4. Prehodne in končne določbe.

(2) Grafični prikazi strateškega dela:

– Zasnova prostorskega razvoja občine;

– Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena;

– Okvirna območja naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve;

– Usmeritve za prostorski razvoj poselitve;

– Usmeritve za razvoj v krajini.

(3) Grafični prikazi izvedbenega dela:

– Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste;

– Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture;

– Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev;

– Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture.

(4) Grafični prikazi so izdelani na zemljiško katastrskem prikazu (v nadaljevanju ZKP) v merilu 1:50.000 in 1:5.000, pregledne karte pa na državni topografski karti v merilu 1:50.000.

(5) Občinski prostorski načrt Občine Tržič je izdelan v digitalni in analogni obliki.

(6) Obvezne priloge OPN vsebujejo:

– Izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov;

– Prikaz stanja prostora;

– Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN;

– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;

– Obrazložitev in utemeljitev OPN;

– Povzetek za javnost;

– Okoljsko poročilo.

(7) Ostale priloge OPN:

– Katalog pomožnih objektov;

– Katalog opreme javnega prostora.

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v naslednjem odstavku, imajo pomen, skladen z veljavnimi predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov.

– Avtobusna postaja je določen prostor za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti prometni urad, pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in s predpisi določeno opremo.

– Avtobusno postajališče je označena prometna površina, določena za postanek avtobusov, ki omogoča varno vstopanje oziroma izstopanje potnikov.

– Avtohton – prvoten, domač, nastal na kraju kjer se pojavlja, izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov).

– Biodinamično poljedelstvo – za biodinamično poljedelstvo veljajo vsa pravila kot v ekološki predelavi, vendar pa so ta pravila v marsičem še precej bolj stroga, odnos do pridelave pa je še bolj celosten.

– Celek je zemljišče samotne kmetije, ki je od zemljišč sosednjih kmetij ločen z gozdom, navadno na prisojnih policah visoko nad dolinami.

– Degradiran prostor je del naselja oziroma območje zunaj naselja, v katerem so zmanjšane tehnične, prostorsko oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere do stanja neuporabnosti in je prenova za oživitev nujna oziroma je območje zunaj naselja, na katerem je zaradi človekove dejavnosti ali opustitve le-te prišlo do degradacije in je sanacija nujna.

– Ekološko kmetovanje – kot najbolj sonaravna oblika kmetovanja zagotavlja predvsem varno in zdravo hrano, pripomore k varovanju okolja, dobremu počutju živali in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Ekološko kmetijstvo se osredotoča na delo skupaj z naravo in ne proti njej.

– Ekoturizem – turizem, ki je tesno povezan z okoljem in predvsem z naravo. Aktivnosti ekoturizma v čim manjši meri negativno vplivajo na naravno okolje in lokalne skupnosti, glavni cilj pa je predvsem doživljanje narave.

– Gostinstvo po tem odloku je gostinska dejavnost, ki se odvija v naslednjih vrstah gostinskih obratov: hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari, obrati za pripravo in dostavo jedi, turistične kmetije.

– Gradbena linija (GL) predstavlja linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih na tej liniji. Dovoljeni so manjši zamiki od GL do 1,0 m.

– Grajena struktura so stavbe in ostali grajeni objekti, ki jih določajo lastnosti in razmerja med njimi, na primer velikost, oblika, razporeditev, usmerjenost, gostota, lega, vzorec.

– Gradbena parcela je zemljišče sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

– Klasična frčadaje frčada z vertikalnimi stranicami, simetrično dvokapno streho z naklonom enakim naklonu matične strešine in s slemenom, ki je pravokotno na osnovno streho.

– Klet (K) je delno ali v celoti vkopana etaža. Oznaka (K) ali K v PIP lahko pomeni eno ali več kletnih etaž.

– Kolenčni zid je zid, ki se meri od zgornjega roba horizontalne konstrukcije (plošče) do zgornjega roba zidu vključno s horizontalno vezjo.

– Kulturna krajina je rezultat vzajemnih učinkov naravnih procesov in človekovega delovanja, je območje, katerega strukturo, razvoj in funkcijo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnost v prostoru.

– Kvartarne dejavnosti po tem odloku so javna uprava, zdravstvo, socialno in otroško varstvo, izobraževanje, kulturne, gasilske, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, verske dejavnosti, svobodni poklici in dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles.

– Legalizacija je pridobitev gradbenega ali upravnega dovoljenja za nedovoljeno gradnjo pod pogojem, da se ta uskladi z določili tega odloka.

– Mansarda (M) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho.

– Nezahtevni in enostavni objekti – po tem odloku so tisti objekti, ki konstrukcijsko niso zahtevni in ne potrebujejo posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja ter niso namenjeni prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje. Med te objekte spada tudi objekt, ki je proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, če je povezan s tlemi in ni namenjen prebivanju.

– Objekti za lastne potrebe so: nadstrešek, drvarnica, garaža, steklenjak, uta, lopa.

– Planšarija je objekt za bivanje planšarjev in za predelovanje mleka.

– Pastirski stan je objekt namenjen bivanju pastirjev v času paše živine.

– Pultna frčadaje frčada z vertikalnimi stranicami in enokapno ravno streho ali z naklonom največ 20° nad naklonom osnovne strehe. Najvišja točka pultne frčade mora biti nižja od slemena osnovne strehe.

– Ponovna gradnja/nadomestna gradnja je novogradnja na lokaciji obstoječega odstranjenega objekta v istih gabaritih in z enakimi zmogljivostmi.

– Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.

– Regulacijska linija (RL) razmejuje površine namenjene javni rabi od površin namenjenih zasebni rabi.

– Sekundarne dejavnosti so industrija, proizvodne dejavnosti, oskrba z električno energijo, plinom, vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, sanacija okolja, gradbeništvo in predelovalne dejavnosti.

– Sekundarna bivališča po tem odloku so počitniški objekti, počitniška stanovanja, počitniški apartmaji in druge bivalne površine, ki jih lastnik uporablja delno ali pretežno za lastne potrebe in mu ne služijo za trajno bivanje.

– Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, promet, skladiščenje, vzdrževanje in popravila motornih vozil, gostinstvo, turizem in storitve (informacijske in komunikacijske dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti, poslovanje z nepremičninami, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti in druge raznovrstne poslovne dejavnosti).

(1) S strateškim delom OPN občina opredeljuje izhodišča prostorskega razvoja ter usmerja razvoj dejavnosti in rabe prostora tako, da so zagotovljeni pogoji za usklajen in vzdržen prostorski razvoj. Strateški del občinskega prostorskega načrta je podlaga za izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov.

Vzdržen prostorski razvoj je temeljno načelo prostorske strategije. Pomeni zagotavljanje take rabe prostora in prostorskih ureditev, ki ob varovanju okolja, ohranjanju narave in trajnostni rabi naravnih dobrin, ohranjanju kulturne dediščine in drugih kakovosti naravnega in bivalnega okolja omogoča zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih generacij.

(2) Prostorski razvoj Občine Tržič bo sledil načelom trajnostnega razvoja, kakor izhaja iz temeljnih dokumentov Evropske unije (ESDP 2009, Sveta Evrope (CEMAT 2000, Ljubljanska deklaracija) in drugih (Habitatna direktiva, Ptičja direktiva, Ramsarska, Bernska in Aarhuška konvencija). To pa pomeni zagotavljanje izenačevanja prostorskih možnosti na celotnem območju občine, zagotavljanje policentričnega prostorskega razvoja, varovanje naravnih virov in njihovo trajnostno rabo, ohranjanje kulturne dediščine, ustrezna raba prostora in ohranjanje lokalne identitete.

(3) Prostorski razvoj občine bo sledil Strategiji prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije na splošni ravni in posebej v določilih, ki se nanašajo na Občino Tržič z upoštevanjem razvojnih dokumentov posameznih nosilcev urejanja prostora, posebej s področij oskrbe s pitno vodo, oskrbe z energijo, kmetijstva, gozdarstva, varstva narave in varstva kulturne dediščine.

(1) Občina Tržič obsega 155,4 km² ozemlja na severu Slovenije in se s 14.766 prebivalci (SURS, 2018) uvršča med srednje velike slovenske občine. Zaradi naravnih razmer je poselitev izrazito neenakomerna. Povprečna nadmorska višina znaša 1.281m, povprečni naklon površja pa 25,3°. Zastopane so tri večje reliefne enote, ki si sledijo od severa proti jugu: visokogorsko – gorski del, hribovito osrednje območje z vmesnimi rečnimi dolinami in na jugu uravnano površje ledeniško – rečnih teras (Dobrave).

(2) Severni, visokogorski del občine zaznamuje greben Košute. V tem delu se je tradicionalno razvilo planinsko pašništvo, v zadnji desetletjih pa so vse bolj prisotne različne turistične in rekreacijske dejavnosti (smučanje, gorništvo ipd.), največ na območju Zelenice, doline Pod Košuto ter nad dolino Lomščice. Naselja v tem delu občine (del naselja Podljubelj, Čadovlje pri Tržiču, Grahovše in Potarje) zaznamuje tradicionalni alpski tip poselitve, za katerega je značilna razpršena poselitev v obliki samotnih kmetij in zaselkov, pa tudi kot strnjena poselitev v obliki gručastih naselij alpskega tipa. Stalna poselitev sega do 1.050m (najvišje ležeča je samotna kmetija Matizovec v dolini Pod Košuto). Prisotne pa so tudi različne oblike občasne poselitve, kot so planšarije, pastirski stanovi (pod Košuto, Konjščica, Lešanska planina/Dobrča), počitniške hiše in planinske koče. Medtem ko planšarije, pastirski stanovi in planinske koče predstavljajo avtohtoni tip poselitve v tem prostoru, pa počitniške hiše večinoma pomenijo razpršeno gradnjo. Demografsko gledano gre za območje, kjer prebivalstvo stagnira, značilna je manj ugodna starostna struktura. Prevladujoči gospodarski dejavnosti sta gozdarstvo in kmetijstvo. Osrednji, hriboviti del občine z rečnimi dolinami vključuje Dobrčo, Kriško goro in Konjščico z nadmorskimi višinami do 1600 m. Poselitev je vezana na dna dolin, kjer gre za strnjeno poselitev, deloma pa so na pobočjih nastali zaselki ter tudi samotne kmetije, ki predstavljajo avtohtono poselitev. Demografska slika naselij v tem delu občine je precej raznolika – tako gre v dolini Mošenika v zadnjem času za hitro naraščanje prebivalstva, zlasti na račun novogradenj v Podljubelju, naselja v dolini Tržiške Bistrice pa se soočajo s stalnim upadanjem prebivalstva in neugodno starostno strukturo. Naselja v dolini Lomščice po številu prebivalcev stagnirajo. V hribovitem in ravninskem delu občine prevladuje strnjena poselitev, in sicer gre za t.i. predalpski tip poselitve, za katerega so značilne gruče posamično stoječih objektov ob osnovni prometnici. Zgradbe stojijo posamično, njihov položaj pa ni istosmeren. Poselitev je v tem delu izrazito vezana na uravnana zemljišča v dnu dolin in na prisojna pobočja Dobrče in Kriške gore. Poselitev v južnem delu občine, na uravnanih ledeniško-rečnih terasah, je strnjena. Gre za t.i. suburbanizirana naselja, ki so večinoma odraz preoblikovanja nekdanjih pretežno agrarnih naselij v zadnjih 50-ih letih.

(3) V poselitvenem sistemu občine izstopata Tržič in Bistrica pri Tržiču, ki sta urbanizirani naselji. Na območju Občine Tržič kot strnjeno poselitev predstavljajo naslednja naselja: Tržič, Bistrica pri Tržiču, Ročevnica, Loka, Kovor, Leše, Paloviče, Križe, Senično. Zvirče, Sebenje in Žiganja vas; oziroma deli naselij: Visoče, Podljubelj in Lom. Prostor ne nudi veliko možnosti za razvoj večjih strnjenih naselij, na kar kaže že obstoječi avtohtoni prostorsko prevladujoč vzorec razpršene poselitve s številnimi manjšimi zaselki in samotnimi kmetijami. Območja strnjene poselitve so tako omejena le na uravnan južni del občine in v omejenem obsegu tudi v dolinah glavnih vodotokov. Pretekli družbeni in gospodarski razvoj pa je narekoval koncentracijo centralnih dejavnosti in gospodarstva pretežno v občinskem središču, zaradi česar so preostala naselja namenjena skoraj izključno bivanju lokalnega prebivalstva in opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. V zadnjih desetletjih se kot nova funkcija, sicer v omejenem obsegu, pojavlja občasno bivanje v počitniških objektih. Izrazito postajajo množične različne oblike rekreacije (gorništvo, turno smučanje, nabiranje gob …), zlasti ob vikendih. Ta razmeroma nov pojav v prostoru, predstavlja vedno večji negativni vpliv na naravno okolje, hkrati pa predstavlja ekonomsko priložnost za lokalno prebivalstvo. Vsekakor s seboj prinaša določene zahteve tudi po ureditvi ustreznih objektov in infrastrukture v prostoru.

(4) Pozidane površine skupaj z infrastrukturo predstavljajo 4,02 % celotne površine občine. Delež je sicer nizek, vendar so pozidane površine zaradi specifičnih naravnih razmer zgoščene v dnu dolin in na južnem uravnanem delu občine. Največ jih je na območju Tržiča in Bistrice pri Tržiču, absolutno gledano pa v naseljih Križe, Loka, Pristava, Senično.

(5) Omejitve v prostoru, ki vplivajo na poselitev in njeno načrtovanje izvirajo iz naravnih razmer, vključujejo pa tudi izjemne in strateške prostorske vrednote, za katere so vzpostavljeni varovalni režimi. Ozemlje občine zaznamuje vrsta naravnih omejitev, ki so posledica naravno geografskih razmer. Naravne ujme so v občini stalnica. Po površini v občini prevladujejo območja, ki so podvržena plazenju. Srednje velika in velika podvrženost plazenju zaznamuje kar 66,4 % ozemlja. Površin, ki so izpostavljene veliki erozijski nevarnosti je 44,8 %, območij poplavne nevarnosti pa je sicer komaj 1 %, vendar se ta nevarnost pojavlja na že poseljenih območjih občine. Zaradi snežnih plazov se ocenjuje, da je veliki nevarnosti proženja snežnih plazov podvrženih 7,8 % površine tržiške občine, ki so sicer izven poseljenih območij, neposredno pa ogrožajo območja za turizem in rekreacijo.

(6) Občino Tržič odlikuje izjemna biotska raznovrstnost, z 79,5 % površine ozemlja pod območji Natura 2000 pa se uvršča med občine z največjo biotsko raznovrstnostjo v Sloveniji. Gre za obsežno posebno varstveno območje Natura 2000 (122,97 km²) Karavanke, ki obsega severni del občine. Manjše zaokroženo območje Natura 2000 (Dacarjevo brezno) je evidentirano še na skrajnem južnem uravnanem delu občine in sicer na območju naselja Žiganja vas (pokriva 44 % celotnega naselja). Najmanjše je območje Natura 2000 v Ročevnici (manjši vodotok). Visoka naravna vrednost območja občine se odraža tudi v obsegu zavarovanih območij in številu naravnih vrednot. Zavarovana območja so: Dovžanova soteska (zavarovana kot naravni spomenik lokalnega pomena z naravnimi vrednotami državnega pomena),krajinski park Udin boršt, ki le deloma sega v Občino Tržič, združuje pa tako naravne kot tudi kulturne vrednote, Skupina hrastov ob poti Novake – Senično (naravni spomenik lokalnega pomena, v celoti leži znotraj KP Udin boršt) ter Ostanki grajskega parka gradu Neuhaus – večji kompleks starih dreves, zlasti hrastov, na pobočju nad grajskim hribom (naravni spomenik lokalnega pomena).

(7) Vsa evidentirana kulturna dediščina je varovana na osnovi vpisa v Register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS.

(8) Za prostorsko načrtovanje pa so ključne predvsem omejitve, ki zagotavljajo varstvo okolja, predvsem temeljni naravni vir, kvalitetno pitno vodo. Po Odloku o varstvenih pasovih vodnih virov v Občini Tržič in ukrepih za zavarovanje voda (Uradni list RS, št. 33/99, 57/01, 69/01) je na območju občine 13 vodnih virov s pripadajočimi vodovarstvenimi območji kar obsega 2.713 ha oziroma 17 % površine celotne občine. Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) je na zavarovanih območjih 18 vodnih virov.

(9) Pomembne so prometne navezave Tržiča preko glavne ceste s sosednjo Avstrijo in preko Podbrezij na avtocestni križ do središča Slovenije, kot tudi v druge regije. Obenem pa je Tržič zaradi svoje geografske kotlinske lege primerno oddaljen od teh prometnih povezav, da ne vplivajo na kakovost življenja v občini.

(10) Na področju družbenih dejavnosti je občina dobro razvita. V občini se nahajajo osnovne šole, vrtci, ljudska univerza, glasbena šola, center za socialno delo, knjižnica, muzej, galerije in župnije. Skrb za starejše občane je organizirana v domu za starejše, v obliki zunanje dejavnosti doma pa je organizirana tudi skrb za starejše na domu. V Tržiču deluje tudi varstveno delovni center. Ostale dejavnosti so še: zdravstvo, bančne institucije, pošte. Kulturna in športna društva so razporejena po lokalnih središčih in delno tudi po ostalih naseljih.

(11) Razvoj turizma v preteklih desetletjih je temeljil na alpskem smučanju, vedno bolj pa se uveljavlja predvsem gorništvo, ki je prisotno preko celega leta. Glede na naravne in ustvarjene razmere ima Občina Tržič ugodne možnosti za razvoj turizma in rekreacije. Kljub temu je turizem v občini slabo razvit. Večino nočitev ustvarijo tranzitni gostje in planinci v planinskih postojankah. Priložnost v občini predstavljajo enodnevni obiskovalci, ki jih je zaradi bližine večjih mest (Kranj, Ljubljana, Celovec …) vedno več.

(12) Prostor Občine Tržič je zanimiv za postavitev počitniških hiš, zato so na atraktivnih in ambientalno kvalitetnih okoljih obstoječi počitniški objekti in počitniška naselja. Razen počitniških naselij v Tržiču za Farovžem, v Dolini Pr' Pinč, na Potarjah – Strmec, v Podljubelju Reber in Geben se v ostalem prostoru občine prepleta gradnja počitniških objektov s tradicionalnim vzorcem razpršene poselitve. Povečevanje števila novogradenj počitniških objektov predstavlja degradacijo krajine.

(13) Prevladujoča raba tal v občini je gozd, ki porašča preko 74 % površine. Ekstenzivna kmetijska raba prevladuje na dobrih 20 %, boljši pogoji za kmetijstvo in po obsegu skromen obseg njiv 1 % pa se nahaja na pretežno uravnanem površju na jugu občine. Gozdno krajino se še posebej varuje na območjih erozije in plazov ter na območjih, kjer so prisotne zavarovane živalske in rastlinske vrste, vezane na gozdno okolje. Zaradi opuščanja kmetijstva, v nekaterih naseljih pa tudi upadanja prebivalstva, se pojavljajo dokaj obsežna območja zemljišč v zaraščanju, ki se postopoma spreminjajo v gozdne površine, teh površin je skupaj vsaj 1,5 % oziroma okrog 262 ha. Skromni pogoji za kmetijstvo se odražajo tudi v usmeritvi kmetijstva, razmeroma majhnemu številu kmetij in sami intenzivnosti kmetijske pridelave. Zaradi prepleta samotnih kmetij in individualne stanovanjske ali počitniške gradnje bi težko določili območja, kje se pojavljajo zgolj samotne kmetije in kje se pojavlja »razpršena poselitev«. Razpršena poselitev in razpršena gradnja predstavljata eno temeljnih težav zagotavljanja kakovostne komunalne opremljenosti stavbnih zemljišč, velike stroške vzdrževanja komunalne opreme in njeno pravočasno zagotavljanje.

(14) Degradirana območja v občini predstavljajo nelegalni kopi mineralnih surovin, opuščena industrijska območja (BPT, Peko – Pur, Runo, Tiko), območja golosekov, opuščeni mejni prehod Ljubelj, opuščeno smučišče Zelenica, grad Neuhaus s parkom, Blata, Novake, opuščene planine (Zali potok, Dolžanka, Brsnina, Vetrh, Rovt), planina Javornik in območje opuščenih objektov karavle v Medvodju.

(1) Cilji prostorskega razvoja Občine Tržič izhajajo iz položaja občine v širšem prostoru, iz usmeritev posameznih sektorjev in ocene stanja in teženj v prostoru. Ob upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja opredeljeni z namenom reševanja obstoječih in pričakovanih prostorskih problemov v občini ter preusmeritve negativnih teženj po posegih na nova stavbna zemljišča in doseganja večje stopnje urejenosti v prostoru. Cilji prostorskega razvoja občine so:

– Uravnotežen prostorski razvoj po načelih trajnostnega razvoja v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami ter s tem ohranjanje števila prebivalcev, zagotavljanje delovnih mest in skrb, da izobražen kader ostane v občini.

– Na področju razvoja storitvenih in drugih gospodarskih dejavnosti se zagotavlja uravnotežen in z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept urejanja.

– Ohranjanje prepoznavnih značilnosti prostora kot enega temeljnih ciljev prostorskega razvoja občine. Skrb za razvoj in privlačnost naselij tako, da se vzpostavi kvalitetno, zdravo in prijetno (sonaravno) bivalno okolje, vključuje kulturno dediščino v urejanje prostora ter prenavlja in oživlja naselja. Pri razmestitvi dejavnosti v prostoru se upošteva zgodovinske, kulturne in krajinske značilnosti prostora ter njihove medsebojne povezave. Koncentracija poselitve se vrši v urbanih naseljih, v ostalem prostoru pa se ohranja kmetijske in gozdne površine s posameznimi domačijami.

– Razvoj urbanega sistema s čim bolj uravnoteženim razvojem celotnega sistema poselitve. Poselitev znotraj poselitvenih območij naselij se usmerja tako, da se bodo prvenstveno izkoristile proste in nezadostno izkoriščene površine v naseljih ter s prenovo in sanacijo degradiranih območij v naseljih. Za nadaljnji prostorski razvoj in širitev ter sanacijo se opredelijo poselitvena območja s smiselno zaokrožitvijo naselij.

– Povezovanje posameznih območij znotraj občine, občinskega prostora s sosednjimi občinami in občine s širšim regionalnim prostorom.

– Ohranjanje kulturne krajine in poseljenost kmečkih gospodarstev in ostalih nenaseljenih objektov, ohranjanje pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo, oživljanje planin, zagotavljanje ustrezne vključitve biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot v gospodarjenje z naravnimi viri in varovanje obvodnega prostora pred neskladnimi posegi. Raba prostorskega potenciala podeželja za razvoj raznolikih gospodarskih dejavnosti na podeželju s poudarkom na turizmu in tudi kot dopolnitev funkcij naselij. Spodbujanje in zagotavljanje pogojev za ohranitev in oživitev malih kmetij kot avtohtonega poselitvenega vzorca. Ohranjanje območij naravnih kakovosti občine, ki so opredeljena kot posebna varstvena območja, priključitev severnega dela Občine Tržič v Geopark Karavanke ali za to območje predvideti drugačno obliko varovanja.

– Usklajen prostorski razvoj s prostorskimi omejitvami, ki izhajajo iz ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč, oziroma izboljševanje zaščite pred posledicami naravnih in drugih nesreč. Razvoj občine bo upošteval omejitve v prostoru z namenom varovanja ljudi in njihovega premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter čim večjega zmanjšanja posledic naravnih in drugih nesreč.

– Zagotavljanje komunalne opremljenosti obstoječih in novih zemljišč za gradnjo in vključevanje posameznih sestavin varstva okolja v načrtovanje prostorskega razvoja dejavnosti. Zagotavljanje urejenosti obstoječih in novih javnih površin in površin mirujočega prometa.

– Zagotavljanje preudarne rabe naravnih virov z varčno in večnamensko rabo tal, s smotrno rabo prostora za urbanizacijo, z ohranjanjem in povečanjem pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo, z zagotavljanjem prostora za razvoj dejavnosti na področju kmetijstva, z uravnoteženo oskrbo z mineralnimi surovinami in s spodbujanjem rabe obnovljivih virov.

– Spodbujanje delovanja in razvoja društvenega življenja, čim večja prepoznavnost občine in njenih projektov navzven in obenem tudi medsebojno komunikacijo, izmenjavo informacij in graditev partnerstev med prebivalci, društvi in organizacijami.

– Ohranjanje kulturne dediščine kot pomembne podpore razvoju turizma in ohranjanje dosežkov izjemnega pomena, ki so jih v prostoru občine pustile opuščene industrije (tekstilna, čevljarska, kovaška in lesna).

– Zagotavljanje varstva naravnih vrednot, varovanih območij, drugih območij z naravovarstvenim statusom in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

– Spodbujanje in ohranjanje lokalne identitete: podeželska hribovska območja in značilna razpršena poselitev naselij v severnem delu občine, ohranjanje arhitekturnih in urbanističnih značilnosti Občine Tržič, ki spada v območje Gorenjske arhitekturne regije ter ohranjanje in razvoj krajinske in arhitekturne kakovosti podeželja ter na ta način ohranjanje njegove prepoznavnosti.

(1) Osnovni pogoj za skladnejši razvoj v prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno organizacijo in razvoj vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot.

(2) Občina bo postala uveljavljeno in prepoznavno turistično območje z razvojem v širšem prostoru in navezavo na regijska turistična območja Gorenjske in sosednje Avstrije.

(3) Za severni, visokogorski del občine je značilno tradicionalno planinsko pašništvo. Naselja v tem delu občine (del naselja Podljubelj, Dolina, Jelendol, Čadovlje pri Tržiču, Grahovše in Potarje) zaznamuje tradicionalni alpski tip poselitve, za katerega je značilna razpršena poselitev v obliki samotnih kmetij in zaselkov, pa tudi kot strnjena poselitev v obliki gručastih naselij alpskega tipa.

(4) Ohranjanje prepoznavnosti se vključuje v vse prostorske, razvojne in sektorske programe za zagotavljanje ustreznega razvoja kulturne krajine in druge kulturne dediščine. Območje občine v nižjem ravninskem delu bo še naprej usmerjeno v kmetijsko dejavnost, v goratih predelih pa se omogoča stik z naravo in razvija možnosti za miren oddih s prenočevanji v objektih manjšega obsega.

(1) Prednostno se spodbuja razvoj občinskega središča z zagotavljanjem prostorskih pogojev znotraj obstoječih degradiranih območij.

(2) Z vidika ohranjanja poseljenosti podeželskega prostora v občini se na kmetijah omogoča in hkrati vzpodbuja izvajanje dopolnilnih in dodatnih dejavnosti. Na območju Kulturne krajine Leše in Hudo in na ostalih območjih razpršene poselitve se ohranja poselitveni vzorec avtohtone razpršene poselitve. Razvoj se usmerja v ohranjanje in prenovo obstoječih kmečkih gospodarstev za potrebe kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

(3) Občina bo prednostno podpirala ustanavljanje podjetij storitvenih dejavnosti, podjetij, ki zahtevajo več znanja in so ekološko neoporečna in podjetij, ki bodo v svojih tehnoloških programih uporabljala lokalne obnovljive vire (voda, les).

(4) Turizem in rekreacijo se razvija tako, da bodo ob upoštevanju razvojnih možnosti in potreb dejavnosti ohranjene naravne in kulturne kakovosti prostora. Glede na razvojne možnosti se turizem usmerja v razvoj turističnih kapacitet na kmetijah in v oživljanje in prenovo hotelskega turizma na območju obstoječih kapacitet na območju Podljubelja.

Predvidena je tudi širitev kapacitet kampiranja v Seničnem in na Loki.

(5) Glede na razvojne možnosti se športno rekreacijske površine za potrebe zimskih športov razvijajo:

– smučanje na smučišču Zelenica v Podljubelju,

– sankaški progi Stari Ljubelj in Lom pod Storžičem,

– skakalni center v Sebenjah,

– zimske tekaške proge v Sebenjah, Žiganji vasi in Retnjah in

– drsališča v kampu Podljubelj, na Ravnah, v Hudem Grabnu in za Virjem.

Glede na razvojne možnosti in potrebe po športno rekreacijskih objektih se spodbuja ureditev nogometnega igrišča, BMX poligona in nadaljnji razvoj obstoječih športnih parkov. Spodbujala se tudi prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture, in sicer: kolesarske poti, planinske poti, jahalne poti, tekaške in sprehajalne poti, V povezavi z oživljanjem kmetijskih gospodarstev in prezentacijo dediščine se predvidijo tematske poti.

(6) Kmetijska zemljišča so razvrščena v glavnem v prva kmetijska zemljišča. Občina bo ohranjala kmetijska zemljišča kot vir za izvajanje kmetijske dejavnosti in zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine. Na območju kmetijskih zemljišč z močno izraženimi dediščinskimi omejitvami (kulturna krajina Leše in Hudo) se spodbuja tradicionalna kmetijska raba zaradi ohranjanja kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine, preprečevanja zaraščanja, ohranjanja biotske raznovrstnosti ter naravnih vrednot. Ohranja in obnavlja se visokodebelne sadovnjake. Na območjih višje ležečih kmetij v celkih s slabšimi pridelovalnimi razmerami bo občina spodbujala kmetijsko rabo v smislu preprečevanja zaraščanja in opuščanja kmetijske rabe. Na kmetijah se razvija dopolnilne dejavnosti in ekoturizem.

(7) Spodbuja se visokogorsko pašništvo z oživljanjem tradicionalnih oblik kmetijstva, z vzdrževanjem planin in preprečevanjem zaraščanja pašnikov. Ohranjajo se biotska raznovrstnost in naravni procesi kot bistvene sestavine kakovostnega naravnega okolja.

(8) Ohranja se gozdove, kot naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma v gozdnem prostoru svoj interes. Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja, niso dopustni. Ohranjajo se gozdne površine na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija, plazovi) neprimerna za druge rabe.

Režim gospodarjenja z varovalnimi gozdovi in gozdovi s posebnim namenom je določen s predpisi o razglasitvi gozdov za varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom ter opredeljen v načrtih za gospodarjenje z gozdovi.

Krčitve gozdov v gozdnih rezervatih niso dovoljene, krčitve varovalnih gozdov pa so dovoljene izjemoma, če ne onemogočajo ali ne ogrožajo ekoloških in socialnih funkcij gozdov.

(9) Spodbuja se racionalno ravnanje z odpadki, z ločenim zbiranjem odpadkov in zmanjševanjem odpadkov na izvoru, z zmanjševanjem količine odpadkov, ponovno uporabo in reciklažo odpadkov.

(10) Obstoječi nelegalni kopi se sanirajo v skladu z določili varstva okolja.

(11) Sanacija degradiranih območij je možna z zamenjavo programa, ki zagotovi prenovo grajenih struktur.

(1) Tržič občinsko središče in središče regionalnega pomena

Tržič združuje funkcije kot so: sedež lokalne skupnosti – občina, upravna enota, osnovna šola, vrtec, banka, zdravstveni dom, kulturni dom, knjižnica, galerija, muzej, ljudska univerza, trgovina z živili, tržnica in ostale trgovine.

Tržič skupaj z Bistrico pri Tržiču predstavlja središče regionalnega pomena. S svojimi sedanjimi funkcijami pokriva splošne potrebe prebivalstva v socialnem, kulturnem in gospodarskem pogledu. V Tržiču zasedajo prazni industrijski objekti najboljša stavbna zemljišča, ki predstavljajo degradirana območja. Ob ustrezni sanaciji se lahko na ta območja usmerjajo dejavnosti bivanja, socialnega varstva, obrtne, turistične, kulturne in športne dejavnosti.

(2) Lokalna središča

Naselja imajo najmanj tri- ali petletno osnovno šolo, sedež krajevne skupnosti, sedež župnije, kulturni dom (in/ali zadružni dom, gasilski dom), avtobusno postajo, trgovino s prehrano in druge trgovine. Sem spadata naselji Kovor in Križe. Naselje se širi na notranjih prostih površinah in s sanacijo degradiranih površin in objektov. Na ta območja se prioritetno uvrščajo obrtne, turistične, kulturne in športne dejavnosti.

(3) Ostala naselja s funkcijami

Naselja z dvema ali več funkcijami so: Podljubelj, Brezje pri Tržiču, Dolina, Gozd, Grahovše, Jelendol, Leše, Loka, Lom pod Storžičem, Pristava, Retnje, Ročevnica, Sebenje, Senično in Slap. V teh naseljih se razvijajo dopolnilne dejavnosti kmetij, turistične, kulturne in športne dejavnosti.

(4) Naselja brez funkcij

Naselja, ki nimajo predvidene pomembnejše vloge v omrežju naselij in imajo samo avtobusno postajo so: Breg ob Bistrici, Čadovlje pri Tržiču, Hudi Graben, Paloviče, Visoče, Zvirče, Žiganja vas, Brdo, Hudo, Hušica, Novake, Popovo, Potarje, Spodnje Vetrno, Zgornje Vetrno in Vadiče. V teh naseljih prevladujejo stanovanjske funkcije, ki se dopolnjujejo s kmetijsko dejavnostjo. V teh naseljih se razvijajo dopolnilne dejavnosti kmetij, turizem in rekreacija.

(1) Pomembne so prometne navezave Tržiča preko glavne ceste s sosednjo Avstrijo in preko Podbrezij na avtocestni križ do središča Slovenije, kot tudi v druge regije. Obenem pa je Tržič zaradi svoje geografske kotlinske lege primerno oddaljen od teh prometnih povezav, da ne vplivajo na kakovost življenja v občini.

(2) Obstoječe smeri prometnega povezovanja naselij v regiji so ceste, ki so deli državnega cestnega sistema in sicer:

– Glavna cesta z oznako G2 101 s potekom: Ljubelj–Bistrica pri Tržiču–Podtabor,

– Regionalna cesta z oznako R2 410 s potekom: Bistrica pri Tržiču–Kokrica–Kranj,

– Regionalna cesta z oznako R3 638 s potekom: Žirovnica–Begunje–Bistrica pri Tržiču.

(3) Ostala naselja so navezana na osnovno omrežje z lokalnim cestnim omrežjem. Občinske ceste dopolnjujejo državno cestno mrežo in zagotavljajo ustrezno cestno povezavo naselij z občinskim središčem, med posameznimi naselji in z naselji v sosednjih občinah.

(4) Omrežje javnih cest (cest, pločnikov in sprehajališč, kolesarskih stez in poti) se povezuje v urejen in varen sistem, opremljen z ustrezno urbano opremo prostora.

(5) Omrežje državnih in občinskih cest se vzdržuje in obnavlja. Na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo povezovalne ceste ter ustrezne ureditve za pešce in kolesarje. Uredijo se tudi križišča z navezavami občinskih cest.

(6) Kolesarsko omrežje je vezano na državni cesti, lokalne ceste, javne poti, na gozdne ceste in se bo še naprej razvijalo v okviru obstoječe infrastrukture.

(7) Pri povezovanju z drugimi območji in v občini, se bo pospeševal javni potniški promet.

(1) Območja prepoznavnih naravnih kvalitet prostora

Prvine, ki so pomembne za prepoznavnost tržiškega prostora, so naravne in ustvarjene: strma pobočja, grape in grebeni, sklenjena gozdna območja, vodna in obvodna krajina (terase, obrežno rastje, poplavne loke, prodišča), drobno členjena kmetijska krajina ravninskega dela z značilno poljsko razdelitvijo na proge, mozaična krajina razgibanega obrobja ravnine, visokodebelni sadovnjaki v in ob naseljih, omejki in živice, kmetijski svet obdan z gozdom (celki), kmetijskih svet na grebenih in prisojnih pobočjih (senožeta in planine), habitatni tipi in območja geomorfoloških vrednot. Ohranjanje naravnih vrednot se zagotavlja na celotnem območju občine. Posege in dejavnosti se na naravni enoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti in ob upoštevanju varstvenih in razvojnih usmeritev. Pri posegih v prostor se upošteva in ohranja pojavne oblike naravnih prvin (voda, relief in vegetacija).

Prepoznavne izjemne naravne kvalitete prostora predstavljajo: območje Natura 2000, spominski park Udin boršt, Dovžanova soteska, balvani v Podljubelju, gorski greben Košute in Begunjščice, Tržiška Bistrica s pritoki, skupina hrastov ob poti Novake – Senično, ostanki grajskega parka gradu Neuhaus in posamezna zavarovana drevesa oziroma skupine dreves.

(2) Območja prepoznavnih ustvarjenih kvalitet prostora

Na območju občine je ohranjenih več grajenih kvalitet, ki dajejo prostoru prepoznavnost:

– naselbinska dediščina (območja planin, vaška jedra Križe, Pristava, Senično, Kovor, Leše in Gozd),

– kulturni spomeniki (staro mestno jedro Tržiča, Udin boršt, Mathausen, stara cesta na Ljubelj),

– tehnična dediščina (rudnik Cinabarita, tovarna BPT, Tokos, Peko, elektrarne BPT),

– profana stavbna dediščina (območje Bornovega posestva Jelendol, delavsko naselje Preska, posamezne vile, domačije),

– arheološka dediščina (naselbina Pavlinov travnik v Ročevnici, Kovorske senožeti, naselbina Vaško in Blaška skala na Brezjah, območje cerkve sv. Jurija, ruševine gradu Altgutenberg na Sv. Juriju in gradu Gutenau v Seničnem),

– sakralna dediščina (cerkve, kapele, znamenja) in

– kulturna krajina (Leše in Hudo).

Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezna uporaba dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obvarovanje dediščine kot dobrine današnje in bodočih generacij.

Prepoznavnost prostora občine se zagotavlja z:

– ohranjanjem obdelovalnih površin,

– zgradbo in simbolnimi pomeni krajin,

– značilnimi arhitekturnimi členi in njihovo umeščenost v prostor (cerkve na vrhovih gričev, kmečka gospodarstva v celkih, skupine ali posamični kozolci),

– vidno privlačnimi deli krajine, vedut oziroma kvalitetnih pogledov na naselja in s tem prostorsko oziroma vizualno integriteto dediščine.

(3) Površinske vode

Vode se izkorišča za oskrbne in gospodarske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. V okviru priprave prostorskih aktov se zagotavlja njihovo celovito obravnavo po povodjih in porečjih. Naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, se obvezno upošteva kot omejitev pri načrtovanju. Na poplavnih, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.

Izkoriščanje vode za pridobivanje energije mora biti predhodno podvrženo interdisciplinarni presoji ter predpisom, ki urejajo vrsto posegov in način izkoriščanja naravnih virov. Prehodno je potrebno s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok, prav tako pa opredeliti ureditve in omilitvene ukrepe.

Za dosego dobrega stanja površinskih voda v občini, za ohranjanje oziroma povečanje samočistilnih sposobnosti vodotokov ter biotske raznovrstnosti vodnega in obvodnega sveta se obstoječe naravne retenzijske površine (mokrišča in poplavne površine izven naselij) zavarujejo pred nadaljnjo degradacijo.

Naravne vodotoke je potrebno ohranjati v naravnem stanju, nadaljnje regulacije vodotokov niso sprejemljive (ohranjanje značilne vzdolžne razgibanosti z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi ipd.).

Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in posegi v prostor, ki imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.

(4) Vodovarstvenega območja

Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov, se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti ter s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se ohranja tako kvaliteta kot količina podzemnih voda.

(5) Erozijska in plazljiva območja

Ozemlje občine zaznamujejo omejitve, ki so posledica naravnih geografskih razmer. Na erozijskih, potencialno erozijskih in plazljivih območjih so posegi dovoljeni skladno z veljavno zakonodajo s področja voda in ob pogojih, ki izhajajo iz geomehanskega poročila.

(6) Snežni plazovi

Na območju občine je z vidika reliefnih in klimatskih razmer velik delež potencialno nevarnih območij proženja snežnih plazov. Območja velike nevarnosti predstavljajo visokogorski deli občine, in sicer: vršni deli Košute, Košutice in Begunjščice (južna in severna pobočja), Rjave peči in Ljubeljščice, severna stena Storžiča, severna pobočja Kriške gore ter zahodno ostenje Stegovnika. Snežni plazovi neposredno ne ogrožajo naselij, mnogo bolj pa je ogrožena cesta in turistična infrastruktura (območje smučišča Zelenica).

Novi posegi na območju evidentiranih snežnih plazov niso dovoljeni.

(1) Za celotno urejanje prostora ter učinkovito uresničevanje razvojnih ciljev je izdelan urbanistični načrt za širše območje mesta Tržič in Bistrico pri Tržiču.

(1) Gospodarska javna infrastruktura se bo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Obstoječa dobra infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala predvsem na področju odvajanja in čiščenja odpadnih vod in na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.

(2) Na območjih, ki bodo strateško načrtovana za bodoče novo opremljanje ali preurejanje, bo potrebna predhodna ali sočasna celovita ureditev prometne, energetske, komunalne infrastrukture in zvez. Obnova infrastrukturne opreme se načrtuje po načelu celovitosti opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometnic ali druge infrastrukture se teži k sočasni obnovi vseh obstoječih infrastruktur.

(3) Praviloma naj bi infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih.

(4) Opremljanje stavbnih zemljišč za gradnjo se izvaja na podlagi programa opremljanja. Programe opremljanja se pripravi na podlagi tega prostorskega načrta ali na podlagi OPPN. Program opremljanja mora biti usklajen s sprejetimi državnimi operativnimi programi za posamezna območja.

(5) Sistem javnega potniškega prometa se bo načrtoval v povezavi s sosednjimi občinami oziroma na ravni regije (zagotavljanje JPP do večjih zaposlitvenih centrov, krajev šolanja, oskrbe …). Zaradi izboljšanja ponudbe javnega prevoza in racionalnejše porabe sredstev bo občina proučila možnosti za integracijo šolskih in javnih linijskih prevozov in smiselno načrtovala potrebno infrastrukturo za njihovo izvedbo.

(1) Cestno omrežje

– Omrežje cest v občini se bo izboljševalo z rekonstrukcijami posameznih odsekov.

– Predvidena je izgradnja severnega priključka Za jezom na državno cesto kot izboljšava prometne povezave in razbremenitve prometa skozi staro mestno jedro.

– Lokalne ceste in javne poti se uredijo v primeren cestni profil s koridorji za pešce in kolesarje z upoštevanjem prostorskih danosti in kategorizacije cest in poti. Vse lokalne ceste v občini se uskladi s sodobnimi prometnimi standardi. Predvidene so rekonstrukcija križišč: v Bistrici pri izvozu na glavno državno cesto, pod policijo, pri kopališču in pri Mercatorju v Sp. Bistrici.

(2) Javni promet in trajnostna mobilnost

– Za izboljšanje in razvoj javnega potniškega prometa je potrebno celostno načrtovanje prometa in pripraviti prometno strategijo za celotno občino, ki bo upoštevala principe trajnostne mobilnosti.

– Tehnični elementi avtobusne postaje v Tržiču in avtobusnih postajališč na državnih in lokalnih cestah se izboljšajo. Ustrezno urejena so avtobusna postajališča na lokalnih cestah v naseljih, medtem ko je na državnih cestah tehnične elemente postajališč potrebno izboljšati in uskladiti s podzakonskimi predpisi s tega področja. V naseljih se predvidi izgradnja pločnikov do postajališč javnega potniškega prometa.

(3) Mirujoči promet

– V lokalnih središčih se zgradi ustrezno število javnih parkirnih mest. Gradnja novih javnih in drugih objektov oziroma ureditev dejavnosti v njih se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter stanovalce ali z zagotovitvijo javnega potniškega prometa (postajališče).

– Dogradijo se parkirne kapacitete ob obstoječih javnih objektih (mestno jedro Tržiča, stanovanjske soseske, letni bazen, zdravstveni dom, javna uprava ipd.) ter ob spremembah namembnosti obstoječih objektov skladno s potrebami teh objektov oziroma dejavnosti v njih, poleg tega pa se zagotavljajo parkirna mesta tudi za reševanje primanjkljaja parkirnih površin v okolici novih objektov. V ta namen se v čim večji meri uredijo kletne etaže objektov in odprtih javnih površin. Obstoječe parkovne površine in zelenice se ne namenjajo za parkiranje, možna je le izvedba parkiranja v kletni etaži.

– Ureditev parkirišč za tovorna vozila in avtobuse je možna samo v obrtno poslovnih conah ali na prometnih površinah.

– Javna parkirišča in parkirne hiše se prednostno zagotavljajo ob pomembnih turističnih, rekreacijskih območjih, trgovskih in poslovnih centrih, v mestnem jedru, ter v širšem delu mestnega jedra Tržič.

(4) Pešpoti, kolesarske in konjeniške poti

– Zasnova pešpoti obsega planinske in tematske pešpoti v urbanem in podeželskih območjih, ki se povezujejo v omrežje pešpoti in na evropske pešpoti E6 in E7 ter kulturne poti na območju občine in poti, ki potekajo skozi Slovenijo.

– Omrežje pešpoti se razvija v turističnih območjih in se povezuje s kolesarskim omrežjem. Z njimi se zagotavlja povezovanje privlačnih krajinskih območij med seboj. Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne in turistične namene. Ohranjajo in obnavljajo se obstoječe planinske poti, nadelava novih ni dovoljena.

– Kolesarske poti se urejajo po obstoječih državnih, lokalnih cestah in poteh ter po obstoječih gozdnih cestah in poteh.

– Najpomembnejše (regijske) kolesarske smeri – poti potekajo po državni cesti pod gorami (Kranj–Golnik–Senično–Križe–Tržič–Bistrica–Brezje–Hudi Graben–Begunje na Gorenjskem–Radovljica). Lokalne kolesarske poti so od Jelendola–Dolina–Tržič–Bistrica–Kovor–Zvirče–Podbrezje; po stari cesti od Tržiča do Ljubelja in od Tržiča–Loke–Križ do Žiganje vasi.

– V naseljih je v okviru prostorskih možnosti potrebno krepiti obstoječe omrežje poti in dograjevati hodnike za pešce in kolesarje na najpomembnejših kolesarskih poteh.

– Sistem konjeniških poti za potrebe turizma in rekreacije v naravi se izvede za celotno območje skladno z regijskimi povezavami, skladno z naravovarstvenimi usmeritvami in pogoji na območjih z naravovarstvenim statusom.

– Pripravi in vzpostavi se enoten sistem označevanja vseh kategorij poti.

(1) Na območju občine je predvidena izgradnja telekomunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli vseh najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na območju vseh novogradenj. Predvideva se izgradnja telekomunikacijskega omrežja tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami. V kolikor je mogoče je potrebno uskladiti izgradnjo telekomunikacijskega omrežja in ostale infrastrukture

(2) Z omrežjem kabelske televizije so opremljena naselja Tržič, Bistrica pri Tržiču, Pristava, Loka, Kovor, Zvirče ter del Retenj in Križe.

(3) Za potrebe televizije in drugih brezžičnih komunikacijskih sistemov je v občini 14 antenskih stolpov ter drugih naprav.

(4) Gradnja nadzemnih brezžičnih povezav (bazne postaje mobilne telefonije, brezžični prenos podatkov) je dovoljena pod pogoji, da se umestitev v prostor skrbno načrtuje ter uporabi najsodobnejše principe umestitve v prostor (zakrivanje, zmanjšanje moči uporabnikov, uporaba različnih anten, prilaganje krajinski sliki itd.).

(5) Za umeščanje v prostor in gradnjo komunikacijske infrastrukture se prednostno uporabljajo površine obstoječega javnega dobra.

(1) Oskrba s plinom

– Oskrba s plinom se vrši prek regionalnega plinovoda R29 (odcep do MRP Tržič) in merilne regulacijske postaje Tržič južno od naselja Pristave, nadalje pa prek MRP BPT pa distribucijsko omrežje. Na južnem delu se odcepi prenosni plinovod (P2921 od P292 v km 2+871 – MRP Golnik), ki poteka do naselja Golnik v Občini Kranj.

– Prenosni plinovodi:

– regionalni plinovod R29 (odcep do MRP Tržič),

– P292 od R29 v km 22+525 – MRP Tržič premer 100 mm; tlak 50 bar,

– P2921 od P292 v km 2+871 – MRP Golnik premer 100 mm; tlak 50 bar,

– 10100 MRP BPT – ograja BPT premer Pl50 mm; tlak 1 bar,

– 10000 MRP Tržič – MRP BPT premer 100 mm; tlak 4 bar,

– 10200 MRP BPT – ograja PEKO premer 150 mm; tlak 1 bar,

– 10300 MRP BPT – Široka potrošnja premer 100 mm; tlak 1 bar.

– Obstoječ plinovodni sistem, ki obratuje od leta 1999, se dogradi in okrepi tako, da omogoča zadostno razpoložljivost zemeljskega plina na lokacijah, kjer se, v skladu z razvojem poselitve in gospodarstva, načrtuje njegova povečana raba. Plinovodno omrežje se v Občini Tržič gradi fazno, napeljava poteka hkrati z obnovami in izgradnjo komunalne infrastrukture.

– Predvidena je izgradnja povezovalnega plinovoda do Kovorja in plinifikacija Kovorja, nadaljevanje plinifikacije Bistrice, plinifikacije Trga svobode in plinifikacija Pristave.

(2) Oskrba z električno energijo

– Oskrba z električno energijo v Občini Tržič se vrši iz RTP Tržič 110/20 kV, ki se napaja preko 110 kV daljnovoda Okroglo – Moste. Del daljnovoda od odcepa pri Žejah do RTP Tržič je dvosistemski ostali pa enosistemski daljnovod.

– SN omrežje v Občini Tržič je, razen nekaterih izjem v celoti 20 kV. Na 10 kV napetosti obratujejo le še TP Zelenica dom, TP Žičnica II. in TP Jur.

– SN omrežje med RTP Tržič 110/20 kV in RP Balos je v celoti kabelsko. Edini daljnovod med RTP 110/20 kV Tržič in RP Balos je napajalni dvosistemski daljnovod, preko katerega se napajajo vsi porabniki severno od RP Balos. Kabelsko omrežje predstavljajo tudi SN vodi iz RTP 110/20 kV Tržič in RP Balos, vendar pa ti izven naselja preidejo v daljnovodno omrežje.

– Osnova za načrtovanje dolgoročnega razvoja elektroenergetskega omrežja, na SN in VN nivoju, na območju Občine Tržič sta študiji v okviru projekta REDOS 2035; študija št.: 2009/1 »Razvoj porabe električne energije in koničnih obremenitev na območju podjetja Elektro Gorenjska« in študija št. 2009/3 »Razvoj elektrodistribucijskega omrežja podjetja Elektro Gorenjska – Kranj, Tržič in Brnik«, ki sta bili izdelani na Elektroinštitutu Milan Vidmar v Ljubljani leta 2009.

– Obnova obstoječega in razvoj SN omrežja po posameznih območjih podrobno obravnava elaborat št.: 17/2011 »Razvoj SN omrežja na področju Nakla in Tržiča«, kjer se pokažejo potrebe po obnovi oziroma širitvi elektroenergetske infrastrukture.

– Pri načrtovanju razvoja in obnov SN in NN omrežja se predvideva zamenjava prosto zračnih vodov s kabelskim, zamenjava (povečanje) preseka kablovodov, izgradnja novih kabelskih povezav odgovarjajočega prereza (za zagotavljanje dvostranskega napajanja), ter zamenjava neprimernih in okolju neprijaznih transformatorskih postaj za sodobne okolju prijazne.

– Pri posegih v prostor je treba upoštevati, da je v skladu s predpisi določeno območje vzdolž daljnovodov, v katerem veljajo določene omejitve glede na napetostni nivo daljnovoda.

– Poleg napajanja prek 110 kV daljnovoda Okroglo – Moste je v občini razvejano omrežje malih hidroelektrarn. Točnega podatka ni, občina razpolaga z evidenco, ki ni popolna tako, da lahko govorimo o okrog 27-ih elektrarnah oziroma strojnicah. Podeljenih je 23 koncesij za proizvodnjo električne energije malih HE do 10 MW.

(3) Obnovljivi viri energije

– Občina Tržič spodbuja uporabo obnovljivih virov energije (OVE), ki štejejo kot pomembna nacionalna strateška zaloga energije.

– Sončevo obsevanje se lahko izkorišča s pasivnimi solarnimi sistemi (okna, sončni zidovi in steklenjaki ali z aktivnimi solarnimi sistemi, sončni kolektorji, sončne celice, zrcala).

– Podpira se izgradnjo fotovoltaičnih elektrarn predvsem za potrebe proizvodnih objektov ter solarnih sistemov za ogrevanje sanitarne vode in ogrevanje prostorov. Gradnja fotovoltaičnih elektrarn je dovoljena na degradiranih območjih, v območjih gospodarskih con in na strehah obstoječih objektov. Solarna energija predstavlja potencial tudi za potrebe javne razsvetljave.

– Izredno visoka gozdnatost Občine Tržič (preko 74 %) nudi primerne pogoje za izkoriščanje lesne biomase kot glavnega energetskega vira za ogrevanje.

– V skladu s predhodnimi prostorskimi in okoljskimi preveritvami in utemeljitvami se omogoči izvedba raziskav za izrabo geotermične energije ter njihova raba.

– Utekočinjen naftni plin – energetsko učinkovit okolju in uporabniku prijazen energent se lahko hrani v nadzemnih ali podzemnih plinohramih, ki morajo biti locirani na pripadajočem zemljišču objekta zgrajena z gradbenim dovoljenjem.

– Gradnja malih hidroelektrarn (MHE) je vezana na ohranjanje in varstvo narave in je možna le na tistih vodotokih, kjer je možno zagotoviti način, metode in tehnične rešitve, ki prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrst. V primeru potreb za lokalno oskrbo z energijo iz MHE je treba na tovrstnih območjih prednostno zagotoviti priključitev na javno elektroenergetsko omrežje.

– V primeru novogradenj je potrebno načrtovati skupne sisteme oskrbe s toploto za celotno zaključeno območje novogradnje.

– Na redkeje poseljenih območjih, kjer se nahaja predvsem individualna stanovanjska gradnja, se načrtuje predvsem individualna energetska oskrba in pospešuje uporaba obnovljivih virov energije (OVE) – energija sonca in energija iz lesne biomase.

(1) Vodni viri in oskrba s pitno vodo

– Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se spodbuja obnova in posodobitev vodooskrbnih sistemov ter njihovo povezovanje v racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme.

– Glede na naravne razmere v občini so možnosti oskrbe z vodo dobre. Na območju občine so zavarovani obstoječi in potencialni vodni viri: Kal, Lajba, Lom 1, Lom 2, Paloviče, Smolekar, Brezje, Črni gozd, Gozd, Hudi Graben, Jelendol, Ljubelj, Ravne 1, Ravne 2, Senično, Vetrno, Žegnani studenec 1, Žegnani studenec 2.

– Dejavnost oskrbe z vodo se vrši preko devetih vodovodnih sistemov: Ljubelj, Črni gozd, Mestni vodovod, Žegnani studenec, Brezje, Vetrno, Gozd, Dolina, Jelendol in Preska. Iz omenjenih vodovodnih sistemov se oskrbuje cca 80 % prebivalcev.

– Na območjih razpršene poselitve je v uporabi 15 zasebnih in vaških vodovodov.

– Probleme vodo oskrbe se prioritetno rešuje na vodo deficitarnih območjih (Gozd, del naselja Visoče). V ta območja se ne usmerja novih porabnikov vode, pri obstoječih pa se spodbuja uporabo najnovejših tehnologij in najboljših tehničnih rešitev pri pripravi in uporabi pitne in tehnološke vode.

(2) Odvajanje in čiščenje odpadne vode

– Padavinsko in odpadno vodo se odvaja ločeno, kjer je to ekonomsko upravičeno in tehnično možno. Padavinsko vodo se čim dlje zadrži na mestu, kamor je padla, zaledne vode pa se površinsko odvaja mimo naselij do najbližjega površinskega vodonosnika.

– Na območju občine je zgrajen in se dograjuje kanalizacijski sistem s priključkom na čistilno napravo – CČN Tržič s kapaciteto 16.400 PE, ki obratuje od leta 2011. Prispevno območje danes obsega naselja Tržič, Ravne, Bistrica, Loka – del, Pristava, Slap, delno Križe, Retnje, Breg, Zvirče, Žiganja vas, Sebenje.

– Na ureditvenih območjih naselij Brezje, Visoče, Hudi graben, Hušica, Hudo, Paloviče, Leše, Lom, Senično, Sp. Vetrno in Podljubelj bodo zgrajeni ločeni kanalizacijski sistemi s priključitvijo na CČN Tržič ali na lokalne ČN oziroma skladno z zahtevami iz državnega operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.

– Na območjih razpršene gradnje in razpršene poselitve se čiščenje komunalnih odpadnih voda rešuje individualno z izgradnjo nepretočnih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav do 50 PE, pri čemer je treba vse take objekte evidentirati, izvajalec javne službe pa mora zagotavljati monitoring ter sprejem blata in gošč na CČN Tržič.

(3) Ravnanje z odpadki

– Na območju občine je vzpostavljen sistem ločenega zbiranja odpadkov z ekološkimi otoki. Na območju občine je 60 ekoloških otokov, na vsakem od njih so 3 zabojniki (zabojnik za papir, zabojnik za steklo ter zabojnik za plastiko in pločevinke).

– Občina Tržič je v letu 2013 pridobila okoljevarstveno soglasje za deponijo preostanka odpadkov na lokaciji deponije Kovor za dobo treh let. Na deponiji je že danes urejen zbirni center za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij komunalnih in kosovnih odpadkov. V času zapiralne dobe s sanacijo treh let se na deponiji odlagajo izkopne zemljine.

– Zbirni center za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij komunalnih in kosovnih odpadkov, po zaprtju deponije, ostaja na obstoječi lokaciji.

– Nelegalna odlagališča odpadkov na območju občine so v večini primerov sanirana, preprečuje se njihovo ponovno oživljanje.

– Odlaganje gradbenih odpadkov se bo zagotavljalo na nelegalnem kopu v Bistrici pri Sv. Juriju po sprejetju OPPN, s katerim bo mogoča eksploatacija s sanacijo.

(4) Pokopališča

– Na območju občine se nahajajo pokopališča v naseljih:

– Lom pod Storžičem, kjer je zagotovljen prostor za pokope pokojnih še iz naselij Grahovše in Potarje,

– Kovor, kjer je zagotovljen prostor za pokope pokojnih še iz naselij Zvirče, Brdo, Hudo, Hušica, Loka, Brezje pri Tržiču, Visoče, Popovo,

– Križe, kjer je zagotovljen prostor za pokope pokojnih še iz naselij Gozd, Zg. in Sp. Vetrno, Senično, Novake, Žiganja vas, Sebenje, Retnje, Breg ob Bistrici, Pristava,

– Leše, kjer je zagotovljen prostor za pokope pokojnih še iz naselij Vadiče, Paloviče, Hudi Graben in

– Tržič kjer je zagotovljen prostor za pokope pokojnih še iz naselij Slap, Čadovlje, Dolina, Jelendol, Bistrica pri Tržiču, Podljubelj.

– Razen pokopališča v Lomu pod Storžičem imajo vsa poslovilne veže. Na vseh pokopališčih so mogoči klasični in žarni pokopi, na pokopališču v Križah pa tudi raztros pepela in pokopi za pokojne drugih veroizpovedi.

– Pokopališča delujejo v obstoječem obsegu, dolgoročno so možnosti širitve na vseh pokopališčih razen v Tržiču. Za pokopališče v Tržiču se predvidijo preureditve dela pokopališča z žarnimi grobovi v nišah v zidu.

(1) Okvirna območja naselij, ki obsegajo območja obstoječih stavbni zemljišč in območja predvidenih širitev.

Po registru prostorski enot (RPE) se v občini nahaja 34 naselij: Bistrica pri Tržiču, Brezje pri Tržiču, Breg ob Bistrici, Brdo, Čadovlje pri Tržiču, Dolina, Grahovše, Gozd, Hudo, Hušica, Hudi Graben, Jelendol, Kovor, Križe, Leše, Lom pod Storžičem, Loka, Paloviče, Podljubelj, Popovo, Potarje, Pristava, Retnje, Ročevnica, Sebenje, Senično, Slap, Spodnje Vetrno, Tržič, Vadiče, Visoče, Zvirče, Zgornje Vetrno, Žiganja vas.

(2) Strnjena naselja z razpršeno poselitvijo: Tržič, Bistrica pri Tržiču, Podljubelj, Križe, Sebenje, Žiganja vas, Ročevnica, Zvirče, Loka, Kovor, Sebenje, Senično, Spodnje Vetrno, Zgornje Vetrno, Pristava, Slap, Lom pod Storžičem, Brezje pri Tržiču, Leše, Paloviče.

(3) Območja naselij, ki vključujejo tudi območja razpršene gradnje: Podljubelj, Popovo, Potarje, Tržič, Paloviče, Gozd.

(1) Območja razpršene poselitve v občini so območja v hribovitih predelih z nižjo gostoto prebivalstva kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini. Okvirna območja razpršene poselitve predstavljajo samotne kmetije, celki, zaselki, razdrobljena, razpršena raztresena naselja: Gozd, Hudo, Breg ob Bistrici, Dolina, Jelendol, Hušica, Retnje, Novake, Čadovlje pri Tržiču, Grahovše, Brdo, Hudi Graben, Potarje, Visoče.

(2) Območja razpršene poselitve tvorijo pretežno objekti zgrajeni pred letom 1967.

(1) Razvoj naselij v občini se prvenstveno zagotavlja z notranjim razvojem, s prenovami delov naselij ter sanacijami in prenovami degradiranih območij. Celovita prenova naselij na območju občine ni predvidena.

(2) Širitve naselij so dopustne le v primeru, da znotraj naselja ni več primernih zemljišč oziroma prostih objektov za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti. Nova poselitev se usmerja le v naselja, ki so opredeljena kot urbana naselja, ali v naselja, ki imajo potencial, da se razvijejo v središče določenega območja.

(3) V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna gradnja znotraj obstoječih gradbenih parcel zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Razvija se jih predvsem z nadomestno ali dopolnilno gradnjo v sklopu obstoječih gradbenih parcel ali, če ni drugih možnosti, ob njihovem robu. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti. Ohranja se obstoječa poselitev, širitve so dovoljene le za potrebe kmetij.

(4) Mogoča je gradnja novih ali nadomestnih kmetij izven strnjenih stanovanjskih območij ter prenova in posodobitev obstoječih funkcionalnih objektov kmetij.

(5) Notranji razvoj naselij in prenova imata prednost pred širitvijo naselij. S prenovo in revitalizacijo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč (opuščenih in neprimernih lokacij) se zagotavlja kvalitetnejša raba prostora. Notranji razvoj naselij in racionalna raba zemljišč se zagotavljata tudi s spremembami obstoječe rabe prostora in obstoječih objektov, omogočanjem prepleta rab prostora in z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin. Notranji sonaravni razvoj naselij se zagotavlja z načrtovanjem uravnoteženega razmerja med grajenimi in zelenimi površinami.

(6) Prenova posameznih območij (mestnega ali vaških jeder) se izvaja na podlagi OPPN, v primeru OPPN, ki je podlaga za celovito prenovo območja naselbinske ali tehnične dediščine, je obvezni sestavni del OPPN konservatorski načrt za prenovo.

(7) Na območjih naselij razpršene poselitve se le ta širijo za potrebe ohranjanja osnovne dejavnosti v prostoru in se ohranjajo kot značilnost poselitve. V naseljih, ki predstavljajo avtohtono razpršeno poselitev so dopustne posamezne manjše zapolnitve oziroma morfološke in funkcionalne zaokrožitve za potrebe lokalnega prebivalstva.

(8) Zagotavlja se uravnotežen razvoj poselitvenih vzorcev v posameznih prostorskih enotah tako, da bodo izražale značilno prepoznavnost posameznih območij v občini. V naseljih se ohranja značilno naselbinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo (razporeditev, oblikovanje in volumen objektov) ter elemente krajinske zgradbe (kozolci, kapelice, znamenja ob poteh, sadovnjaki, njive, vrtovi).

(9) Širitve naselij se načrtuje tako, da se preprečuje zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah.

(10) Zagotavlja se optimalna povezava naselij z različnimi funkcijami v omrežje naselij, ki bo zagotavljalo zadovoljevanje skupnih potreb, racionalno organizacijo dejavnosti v prostoru in najprimernejšo rabo površin.

(10) Nova poselitev naj se izogne znanim arheološkim najdiščem. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj urbanih območij se lahko posega le, če ni možno najti druge rešitve in le na osnovi rezultatov predhodno izvedenih raziskav.

(11) Za vsa območja nove poselitve večje od 0,5 ha, ali območja, posebej določena v OPN, je potrebno izdelati OPPN.

(1) Razvoj naselja Tržič bo v bodoče potekal predvsem kot notranji razvoj s prenovo in revitalizacijo naselja in zapolnitvami. Prostorski razvoj bo usmerjen v večji meri v samo mesto in z njim funkcijsko povezanim naseljem Bistrica pri Tržiču s prenovo, zgoščevanjem in prestrukturiranjem obstoječih poselitvenih površin.

(2) Razvoj lokalnega središča Križe se usmerja v ohranjanje in prenovo obstoječe grajene strukture ter na obstoječa nepozidana stavbna zemljišča znotraj naselja, širitev je predvidena ob vzgojno izobraževalnem centru za potrebe športa in rekreacije. Znotraj naselja so predvidene zapolnitve za potrebe družbene infrastrukture.

Razvoj lokalnega središča Kovor se usmerja v ohranjanje in prenovo obstoječe grajene strukture, na obstoječih nepozidanih površinah proizvodnih dejavnosti in na površinah predvidene širitve za stanovanjsko gradnjo.

(3) V naseljih: Brdo, Breg ob Bistrici, Brezje pri Tržiču, Gozd, Grahovše, Hudo, Hušica, Kovor, Križe, Leše, Lom pod Storžičem, Paloviče, Podljubelj, Retnje, Sebenje, Senično, Visoče, Zgornje Vetrno, Zvirče in Žiganja vas, so predvidene manjše širitve ali zgostitve znotraj naselij za potrebe širitve kmetijske dejavnosti, turizma in bivanja.

(4) V vseh ostalih naseljih (Čadovlje pri Tržiču, Dolina, Hudi Graben, Jelendol, Loka, Novake, Popovo, Potarje, Pristava, Ročevnica, Slap, Spodnje Vetrno in Vadiče) se razvoj usmerja v ohranjanje in prenovo obstoječe grajene strukture ter v razpoložljiva stavbna zemljišča znotraj naselja.

(1) Stanovanjska dejavnost, ki prevladuje v vseh naseljih, se ohranja in širi na obstoječih nezazidanih površinah in na degradiranih območjih, kjer se bo vršila prenova, in sicer v naseljih: Kovor, Brdo, Breg ob Bistrici, Retnje, Sebenje, Senično, Visoče, Zgornje Vetrno, Zvirče in Žiganja vas.

(2) Ohranjajo se obstoječa območja počitniških objektov, širitev je predvidena le z zgoščevanjem znotraj obstoječih območij (Tržič – Za farovžem, Paloviče, Dolina – Pr' Pinču, Podljubelj – Geben in Reber, Potarje – Strmc in pod Strmcem). Območje počitniških objektov na Brezjah pri Tržiču se nameni v območje za potrebe bivanja.

(3) Oskrbne in storitvene dejavnosti so umeščene predvsem v občinsko središče – Tržič z Bistrico pri Tržiču.

V območjih jeder naselij se umeščajo stanovanjske dejavnosti s prepletom družbenih, gostinskih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti.

(4) Za razvoj družbenih dejavnosti se zagotavlja prostorske možnosti v naseljih: Križe in Bistrica pri Tržiču, posebej pa še znotraj starega jedra Tržiča.

(5) Proizvodne dejavnosti se umešča v obstoječe proizvodne in gospodarske cone. Širitev za potrebe proizvodnih con je dolgoročno predvidena na območju Loke in Kovorja, na zemljiščih, ki so bila izločena iz območja stavbnih zemljišč.

(6) Kmetijska dejavnost je prisotna v vseh naseljih. Predvidene so širitve za potrebe kmetijskih dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v naseljih: Grahovše, Lom pod Storžičem, Brezje pri Tržiču, Gozd, Hudo, Križe, Leše, Paloviče, Podljubelj, Senično, Visoče in Zgornje Vetrno.

(1) Razpršeno gradnjo na območju občine predstavljajo območja počitniških objektov: Dolina – Pri Pinču, Potarje – Strmec in Pod Strmcem, Podljubelj – Reber, Tržič – Za farovžem, Gozd in Paloviče. Novih območij do zapolnitve le-teh se ne predvidena.

(2) Razpršeno gradnjo se sanira s funkcionalnim zaokroževanjem in dopolnjevanjem, kjer je to prostorsko ustrezno in okoljsko sprejemljivo, z možnostjo komunalnega opremljanja.

(1) Poselitvena območja, ki so spoznana kot avtohtoni poselitveni vzorec in prispevajo k prepoznavnosti ali ohranjenosti kulturne krajine, se ohranja in varuje z: obnovo, prenovo in ponovno ali spremenjeno rabo obstoječih zakonito zgrajenih objektov, ponovno gradnjo obstoječih zakonito zgrajenih objektov in novogradnjo, v kolikor gre za funkcionalno zaokrožitev komunalno opremljenega območja.

(2) Ohranijo se območja razpršene poselitve, ki so se oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec na celotnem območju občine:

– zaselki dveh ali treh kmetij na izravnavah ali pomolu;

– posamezne kmetije v celkih;

– lovske in gozdarske koče;

– planinski domovi, pastirski stanovi, planšarije in staje za živino;

– objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, kapelice, spomeniki, obeležja in znamenja);

– samotne kmetije, gospodarski in pomožni objekti ter njihove skupine (kozolci, čebelnjaki, seniki in lope).

Severni, visokogorski del občine, večinoma v naseljih Podljubelj, Grahovše, Potarje, zaznamujejo samotne kmetije, planine, lovske in gozdarske koče. V osrednjem, hribovitem delu občine z rečnimi dolinami (naselja pod Dobrčo, Kriško goro in Konjščico) je poselitev vezana na dna dolin, kjer gre za strnjeno poselitev, na pobočjih pa se nahajajo zaselki in samotne kmetije.

(3) Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotavlja izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Oživljajo se male kmetije kot avtohton poselitveni vzorec. V podeželskih naseljih in vaseh se razpoložljiva stavbna zemljišča namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo. Razvija se jih predvsem s ponovno ali dopolnilno gradnjo v sklopu obstoječih gradbenih parcel ali, če ni drugih možnosti, ob njihovem robu.

(4) Na območjih razpršene poselitve je možno graditi tudi objekte oskrbnih in storitvenih dejavnosti tako, da se smiselno vključujejo v obstoječi poselitveni vzorec.

Skladna oblikovna podoba naselij se zagotavlja z upoštevanjem naslednjih usmeritev:

– v naseljih se ohranja značilno naselbinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo (razporeditev, oblikovanje in volumen objektov) ter elemente krajinske zgradbe (kozolci, kapelice, znamenja ob poteh, sadovnjaki, njive, vrtovi);

– pri načrtovanju podeželskih naseljih se upošteva in ohranja vaška jedra in druge kvalitetno oblikovane objekte kulturne dediščine ter njihovo podobo v krajini;

– razvoj naselij se prilagaja geometriji obstoječih reliefnih oblik, omrežju vodotokov, smerem komunikacij ter smerem in konfiguraciji obstoječe zazidave;

– zagotavlja se ohranjanje obstoječih zelenih površin in urejanje novih z namenom razvijanja urbanističnih in socialnih funkcij ter povezav z naravnim zaledjem. Uvaja in zagotavlja se značilne drevoredne poteze ob glavnih povezavah.

(1) Občina bo prostorski razvoj usmerjala tako, da se ohranja naravne in kulturne prvine krajine kot prepoznavno obliko prostora občine in hkrati nudi prednosti za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti.

(2) Območja, ki vključujejo prepoznavne in reprezentativne dele krajine z dobro ohranjenim krajinskimi sestavinami, so območja z enkratnimi vzorci krajinske zgradbe in prostorsko poudarjena kulturna dediščina z visoko pričevalno in spomeniško vrednostjo, pogosto v kombinaciji z izjemnimi oblikami naravnih prvin in naravnih vrednot (Leše, Hudo in Hušica, Jelendol in Dolina).

(3) Širitev poselitve v območju kulturne krajine ni dovoljena, prednostno se poselitev usmerja v obstoječe objekte.

(4) V območjih kulturne krajine in varstva narave so delne širitve stavbnih zemljišč kmetijskih gospodarstev možne, vendar le za potrebe kmetijskih dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

(5) Individualna stanovanjska gradnja se usmerja v obstoječo poselitev (zgoščevanje razpršene poselitve).

(6) Gradnja objektov za bivanje v nenačetem ambientalno kvalitetnem prostoru, v gozdnem prostoru ali v oddaljenosti več kot 150 m od obstoječe poselitve ni dovoljena.

(7) Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih in drugih nesreč in v skladu z usmeritvami in pogoji iz okoljskega poročila.

(1) Območja z intenzivnejšo kmetijsko pridelavo so v južnem delu občine: Breg ob Bistrici, Retnje, Sebenje, Križe, Zvirče in Kovor, kjer prevladujejo travniki in njive. Severni in osrednji hriboviti del občine sta v celoti uvrščena med območja z omejenimi dejavniki za kmetijstvo, kjer se spodbuja tradicionalna kmetijska pridelava, preprečevanje zaraščanja, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter naravnih vrednot.

Na območjih zaraščanja kmetijskih površin se spodbuja ponovna kmetijska raba tal.

(2) Ohranja in spodbuja se naravi prijazno kmetijstvo, obnova visokoraslih sadovnjakov, pridelava sadja in zelenjave, integrirano poljedelstvo in vrtnarstvo, uvaja se pašo na kmetijah, spodbuja ekološko kmetijstvo in čebelarstvo ter usmerja kmete v razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

(3) Območja kmetijskih zemljišč (K1,K2), ki se trajno izvzamejo iz trajne kmetijske rabe, se morajo nadomestiti s posodobitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč. Na najboljših kmetijskih zemljiščih je načrtovanje objektov dopustno le, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo.

(4) Spodbuja se pridelava hrane v kontekstu povečane lokalne samooskrbe, ekološko naravnano kmetijstvo, raznovrstne oblike kmetijske proizvodnje in razvoj dopolnilnih dejavnosti.

(5) Občina bo skrbela za pripravo programov kmetijstva in prenove vasi, in to prioritetno za območja izjemnih krajin v naseljih Leše, Paloviče, Brdo, Dolina, Jelendol, Novake, Hudo, Hušica, Popovo, Vadiče, Brezje, Hudi graben, Visoče, Potarje, Lom, Grahovše, Gozd, Senično, Spodnje in Zgornje Vetrno.

(6) Površine za razvoj kmetijstva se ohranjajo v obstoječem obsegu. Na površinah, ki se zaraščajo ali so porasle z gozdom, se spodbuja agrarne operacije.

(1) Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom. Območje z osnovno namensko rabo gozda je razdeljeno še na naslednja območja s podrobnejšo namensko rabo: varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom. Gospodarjenje z gozdovi urejajo gozdnogospodarski načrti za gozdnogospodarske enote.

(2) V gozdovih, v varovalnih gozdovih, v gozdovih s posebnim namenom in v gozdovih z ekološkimi ter socialnimi funkcijami s 1. stopnjo poudarjenosti so dopustni le posegi in dejavnosti za namensko gospodarjenje s temi območji. Izjemoma so dopustni posegi za gospodarsko infrastrukturo, če ne ogrožajo ali onemogočajo ekoloških in socialnih funkcij gozdov.

(3) Pri načrtovanju osnovne namenske rabe stavbnih zemljišč je potrebno vzdolž meje s površinami osnovne namenske rabe gozd načrtno predvideti tudi varnostno oskrbni pas, ki zagotavlja predvsem varnost ljudi in objektov pred negativnimi vplivi gozda, hkrati pa omogoča dostop do gozda. Ohranja se gozdne robove celkov.

(4) Na območjih vodnih virov se ohranja naravno drevesno sestavo gozdov. V vseh gozdovih, še posebej pa na območjih, kjer je izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje.

(5) Na strmih predelih (poudarjenost varovalne funkcije) je potrebno zagotavljati stalno pokritost tal z vegetacijo, ukrepati z nižjo intenziteto sečnje ter uporabljati primerno tehnologijo pridobivanja lesa in izgradnje prometnic.

(6) Raba in vzdrževanje večjih lesno proizvodnih kompleksov gozdov mora potekati skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Posegi v gozd in prostor ob gozdu morajo biti načrtovani tako, da se zagotovi oziroma ohrani dostop do sosednjega gozda oziroma gozdnega zaledja za potrebe gospodarjenja z gozdom (odvoz lesa s tovornim vozilom), vključno z njegovo splošno javno rabo (rekreacija, nabiranje plodov, čebelarjenje itd.).

(7) Stanovanjsko in drugo gradnjo je smiselno usmerjati na območja slabših gozdov in na površine v zaraščanju, saj s tem zaradi velike gozdnatosti ne bo večjih posledic za kvaliteto krajine. Dopustna je krčitev gozdnih površin za namene kmetijske dejavnosti.

(8) Ohranja se povezanost gozdov. Gozdne površine se ohranjajo predvsem tam, kjer je nevarnost plazenja in na erozijsko izpostavljenih območjih. Sklenjenost gozdov je kakovost, ki se jo ohranja zaradi regulacije naravnega ravnovesja v krajini in ohranjanja habitatov prostoživečih živali.

(9) V območjih za poselitev, kjer je v naravi še gozd, je do krčitve gozda treba upoštevati predpise o gozdovih in gozdarstvu.

(10) Ribolov je eden od potencialov za razvoj turizma in rekreacije. Spodbuja se urejanje območij za ribolov in prostorov za druženje in zbiranje ribičev. Vlaganje neavtohtonih ribjih vrst v vodotoke ni dovoljeno. Prepoved ne velja za vlaganje sterilnih osebkov tujerodne šarenke (Oncorhynchus mykiss).

(11) Skrb za populacijo prostoživečih živali se izvaja tako, da se zagotavlja ugodno stanje posameznih vrst.

Pestrost živalskih vrst ter usklajeno razmerje med rastlinskimi in živalskimi vrstami je osrednjega pomena za uspešno sonaravno in trajnostno gospodarjenje. Na izboljšanje življenjskih razmer prostoživečih živali se neposredno nanašajo naslednje usmeritve:

– zgostitev čim več pašnikov, jas in grmišč v gozdnem prostoru za pašo parkljaste divjadi;

– za malo in obvodno divjad (in druge vrste) je potrebno rastje ob vodnih habitatih ohranjati vsaj na višini grmišča;

– v predvideno širitev turistične ponudbe je možno vključevati tudi obore za rejo živali.

(1) Skladno z usmeritvami iz državne strategije se spodbuja oblikovanje skupnih turističnih regij. V obmejno turistično regijo spada tudi območje Občine Tržič in sicer severni in osrednji del z mestom Tržič.

(2) Občina bo postala prepoznavno turistično območje z navezavo na širša regijska jedrna turistična območja Gorenjske, Ljubljanske urbane regije in Avstrijsko-Koroške regije.

(3) Prednostno se razvoj turizma usmerja v staro mestno jedro Tržiča. Pestrost ohranjene bogate kulturne dediščine in naravnega okolja sta dobra osnova za razvoj turizma. V gospodarskem smislu se bo turizem na območju občine krepil tako, da se bo vztrajno razvijal na vseh nivojih.

(4) Turizem in rekreacijo se v prostoru usmerja tako, da se ohranjajo naravne in kulturne kakovosti prostora, ob upoštevanju razvojnih možnosti in potreb dejavnosti.

(5) Kot manjši turistični centri s turistično in rekreativno ponudbo se bodo še naprej razvijala naslednja območja: mejni prehod Ljubelj, Podljubelj, Dolina, Jelendol, Gozd, Leše, Brezje pri Tržiču, Lom pod Storžičem, Sebenje in Žiganja vas.

– Razvoj celotne podljubeljske doline od Raven do mejnega prehoda Ljubelj se usmerja v turizem z rekreacijo (gorništvo) in v dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Območje mejnega prehoda Ljubelj – plato se nameni za ureditev nočitvenih kapacitet in spremljajočih programov za potrebe turizma.

– Razvoj Jelendola, izrazito gozdnatega območja z vodnim potencialom Tržiške Bistrice in njenih pritokov, z naravnim spomenikom Dovžanova soteska in z Bornovim lovskim dvorcem, se usmerja v razvoj sonaravnega turizma.

– Obstoječe kmetije v Gozdu se spodbuja k oživitvi in v urejanje dopolnilne dejavnosti turizma. Počitniški objekti se namenijo tudi za potrebe turizma.

– Občina bo spodbujala razvoj turizma na ureditvenih območjih obstoječih počitniških naselij. Obstoječi in predvideni počitniški objekti bi tako doprinesli k pospešenemu razvoju turizma v občini.

– Razvoj naselij pod Dobrčo se usmerja v turizem z rekreacijo, kjer se obstoječe kmetije usmerja k ekološkemu kmetovanju in turizmu na kmetiji. Rekreacija se usmerja v gorništvo, padalstvo in obisk tematske poti.

– Na območju Loma pod Storžičem, Potarij in Grahovš se obstoječe turistične kmetije spodbuja k širitvi kakovostne ponudbe in prostočasnih dejavnosti za celoletne aktivnosti. V razvoj turizma na obmejnem območju se vključuje lokalno prebivalstvo in lokalne skupnosti.

– Območje Sebenj in Žiganje vasi se usmerja v turizem z rekreacijo. Razvoj turizma se usmerja z oživljanjem dediščine vsakdanjega življenja (etnološke dediščine) in žive kulturne dediščine (običaji, znanja, veščine, predstavitve). Rekreacija se usmerja v pohodništvo, obisk tematskih poti in zimske športe.

– Razvija in spodbuja se ponudbo turizma na kmetiji tudi na območjih, ki v tovrstno ponudbo še niso vključena.

(6) Razvoj bo temeljil na: večji promociji in trženju turistične ponudbe v občini, povečanju nastanitvenih zmogljivosti tudi v obstoječih počitniških objektih, obnovi oziroma razvoju in izgradnji potrebne turistične in rekreacijske infrastrukture, vključevanje zavarovanih območij, naravnih vrednot, območij Natura 2000 in kulturne dediščine v turistično ponudbo, spodbujanju in nadaljnjem razvoju turistično kulturnih prireditev, oživljanju tradicionalnih obrti (tkalstvo in čevljarstvo) in kulinarične ponudbe ter povezovanju s sosednjimi občinami, regijami in državami.

(1) Vode se rabi za oskrbne, gospodarske in turistično-reakcijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena.

(2) Za zagotavljanje varstva kakovosti podzemne vode je potrebno upoštevati prepovedi in omejitve iz veljavnih predpisov o zavarovanju virov pitne vode.

– Odpadne vode čistiti v CČN ali z individualnimi čistilnimi sistemi (rastlinske čistilne naprave, individualne biološke čistilne naprave in z nepretočnimi greznicami).

– Gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, potrebno je urediti ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune ter gnojevke in gnojnice odvažati na za to primerne površine.

– Vse lokalne vodne vire (opuščeni ali aktivni vodnjaki) v naseljih je potrebno ohraniti oziroma očistiti in ustrezno vzdrževati.

– Evidentirati in sanirati je treba divja odlagališča odpadkov, pripraviti sanacijske načrte ter izvesti ustrezne ureditvene in omilitvene ukrepe.

– Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti z vidika varstva vodnih virov, ter s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se ohranjata tako kvaliteta kot količina podzemnih voda. Poselitev se praviloma načrtuje tam, kjer je možno brez večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Problem vodo oskrbe se prioritetno rešuje na vodo deficitarnih območjih, zato se na ta območja umešča samo dejavnosti, ki ne rabijo velike količine vode oziroma je večja poraba iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov upravičena.

(3) Zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna, in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem, je vodno zemljišče celinskih voda (v nadaljnjem besedilu: vodno zemljišče). Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda.

(4) Zunanja meja priobalnih zemljišč v poselitvenem območju sega na vodah 1. reda (Tržiška Bistrica) 15,0 m od meje vodnega zemljišča, 40,0 m od meje vodnega zemljišča zunaj območij naselij, na vodah 2. reda (vsi ostali vodotoki) pa 5,0 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Površinske vode se po pomenu, ki ga imajo za upravljanje voda, razvrstijo v 1. in 2. red.

(5) Za dosego dobrega stanja površinskih voda v Občini Tržič in za ohranjanje oziroma povečanje samočistilnih sposobnosti vodotokov ter biotske raznovrstnosti vodnega in obvodnega sveta se upošteva naslednje usmeritve:

– Obstoječe naravne retenzijske površine (mokrišča in poplavne površine izven naselij) se zavaruje pred nadaljnjo degradacijo.

– Ohranja in vzdržuje se vegetacijske pasove ob vodotokih (hrbtenica zelenih sistemov v območjih intenzivne urbane ali agrarne rabe, preprečuje se širjenje površinskega onesnaževanja vodotokov). Na območju kmetijskih obdelovalnih površin se na novo vzpostavlja in varuje obstoječe vegetacijske varovalne pasove (širine minimalno 5,0 m na vsako stran vodotoka). Pri kmetijski proizvodnji se upošteva kriterije za gnojenje pri sonaravnih oblikah kmetijstva in dobro kmetijsko prakso.

– V obvodnem pasu se v območju z naravovarstvenimi statusi ohranjajo obstoječa morfologija, hidrologija in naravni procesi.

– Naravne vodotoke se ohranja v naravnem stanju, nadaljnje regulacije vodotokov niso sprejemljive (ohranjanje značilne vzdolžne razgibanosti z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi ipd.).

– Vzpostavlja se naravno stanje reguliranih vodotokov, kjerkoli je to možno in smiselno, predvsem na delih, kjer imajo le-ti velik pomen v krajinskem in ambientalnem smislu.

– Uredi se ustrezno zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, kar bo pripomoglo k izboljšavi kakovosti podzemnih in površinskih voda ter hkrati omogočilo razmah oziroma razvoj vrste dopolnilnih dejavnosti na in ob vodi (šport, turizem, ribištvo …).

– Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, ne veljajo določbe 37. člena (ZV-1) v kolikor gre za rekonstrukcijo, spremembo namembnosti ali nadomestno gradnjo, če: se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost; se s tem ne poslabšuje stanja voda; je omogočeno izvajanje javnih služb; se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda; to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.

– Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda ter obvodnih zemljišč naj zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ohranja se obstoječi hidrološki režim z majhnimi vodnimi in močvirnimi biotopi (mokrišča).

– Vodna infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih.

– Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko porečja. Izvaja se s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavljanje narave rečne dinamike in s soglasjem organa pristojnega za vode. Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidro morfološkega stanja. V primerih regulacij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih voda, naj se pretehta možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah ob vodotoku.

(6) Zaradi zmanjšanja poplavne ogroženosti naselij v severnem delu povodja potoka Drage skozi Sebenje in Žiganjo vas, se predvidi nova trasa odprte struge ob lokalni cesti Duplje–Žiganja vas–Križe.

(7) Raba vode kot naravnega vira (npr. odvzem vode za male vodne elektrarne) mora biti prehodno podvrženo interdisciplinarni presoji ter predpisom, ki urejajo vrsto posegov in način izkoriščanja naravnih virov.

(8) Gradnja na vodotokih, ki so skladno s kategorizacijo urejanja vodotokov v 1. in 1–2. razredu vodotokov ter na vplivnem območju povirnih delih vodotokov, slapov, korit in ostalih naravnih vrednot, ni dopustna. Prehodno je potrebno s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok, prav tako pa opredeliti ureditve in omilitvene ukrepe.

(1) Pri izkoriščanju mineralnih surovin se skuša doseči optimizacijo pridobivanja in postopnega zapiranja manjših objektov ter sanacije nelegalnih kopov. Število objektov se optimizira glede na okoljska, gospodarska in družbena merila, ki vključujejo tudi geološko ustreznost, zadostno količino zalog, funkcionalno povezanost z uporabniki, vidno ne izpostavljenost območij in primerno oddaljenost od poselitve. Podana merila se uporabi tudi pri izdajanju koncesij za izkoriščanje mineralnih surovin.

(2) V občini ni pridobivalnega prostora, za katerega bi država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin.

(3) Za zagotavljanje oskrbe z mineralnimi surovinami so planirana območja mineralnih surovin (LN). Občina bo območja izkoriščanja mineralnih surovin za gradbeništvo usmerjala predvsem na obstoječe lokacije (nelegalne kope), kjer je možna in smiselna širitev.

(4) Novih območij za izkoriščanje mineralnih surovin se ne načrtuje. Lokacije (nelegalni kopi), ki so s strani države ocenjeni kot perspektivna nahajališča, so v prostorskem aktu označena kot potencialno perspektivna nahajališča mineralnih surovin.

(5) Nelegalne kope je potrebno ustrezno sanirati (brez izkoriščanja mineralnih surovin), ali prepustiti nadaljnji samosanaciji in rekultivaciji s čimer se zagotovi varnost prostora za ljudi in živali ter sanacijo krajinskih kvalitet prostora, predvsem na območjih Nature 2000.

(1) Prostorski razvoj v občini se usmerja tako, da se celostno ohranja kulturno dediščino ter značilno poselitveno, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo. Hkrati se dediščino vključuje v razvoj turizma ter se objekte in območja dediščine ureja skladno z usmeritvami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

(2) Varstvo kulturne krajine se spodbuja skozi sistem prostorskega načrtovanja in ob ohranjanju tradicionalnih rab prostora. Urbanizacija ne sme vplivati na kakovost in tipologijo dediščine in kulturne krajine. Na območju občine je ohranjenih več objektov kulturne dediščine, ki dajejo prostoru prepoznavnost. Z načrtovanjem prostorskega razvoja je potrebno zagotavljati celostno varstvo kulturne dediščine, zagotoviti ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnavati dediščino kot dobrino današnje in bodočih generacij.

(3) Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, sakralno – profana, memorialna, naselbinska, vrtno arhitekturna in dediščinska kulturna krajina) in glede na status (kulturni spomenik državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina). Poleg enot kulturne dediščine se varuje tudi okolica varovane dediščine oziroma njeno vplivno območje. Vplivno območje je tisto, v katerem se presoja vpliv posega na varovane lastnosti enote dediščine, določeno je z zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika.

(4) Pri prostorskem načrtovanju se prostorske ureditve in posegi usmerjajo in načrtujejo tako, da se pri tem ohranjajo in prenavljajo območja in objekti obstoječe kulturne dediščine, še posebej naselbinske dediščine.

(5) Ohranjanje prepoznavnosti krajin oziroma prostora se zagotavlja na celotnem območju. Za prepoznavnost prostora občine je treba zagotavljati predvsem ohranjanje obdelovalnih površin, zgradbo in simbolne pomene krajin ter značilne arhitekturne člene in njihovo umeščenost v prostor (cerkve na vrhovih gričev, kmečka gospodarstva, skupine ali posamični kozolci), ohranjanje vidno privlačnih delov krajine, vedut oziroma kvalitetnih pogledov na naselja ter s tem prostorsko oziroma vizualno integriteto dediščine.

(6) Večino propadajočih enot kulturne dediščine predstavljajo opuščeni industrijski objekti, gospodarska poslopja in kmečke hiše, za katere je treba poskrbeti in jih obnoviti zlasti tam, kjer tvorijo značilne ambiente v okviru naselij, saj le-ti pomembno vplivajo na prepoznavnost prostora. Preprečuje se upadanje števila objektov kulturne dediščine zaradi slabega gospodarjenja z njimi in nelegalnih posegov v prostor (nelegalne rušitve). V okviru varstva dediščine se posege pripravlja v skladu s prostorsko izvedbenimi pogoji, določenimi za varstvo posameznih tipov kulturne dediščine.

(1) Pri načrtovanju poselitve je potrebno zagotavljati varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanje narave in upoštevati omejitve na območjih, ki se urejajo s posebnimi varstvenimi režimi in odloki: vodovarstvena območja, zavarovana območja narave (naravni spomeniki), naravne vrednote, območja Natura 2000 in ekološko pomembna območja.

(2) Posegi na zavarovanih območjih Spominski park Udin boršt, Dovžanova soteska, Skupina hrastov ob poti Novake – Senično ter Ostanki grajskega parka gradu Neuhaus in ob zavarovanih drevesih oziroma skupinah dreves morajo biti usklajeni z varstvenimi režimi zavarovanih območij in naravnih vrednot.

(3) Ohranjanje naravnih vrednot se zagotavlja na celotnem območju občine. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti in ob upoštevanju varstvenih in razvojnih usmeritev, določenih v področnem predpisu.

(4) V primeru posegov, ki so vezani na obsežna zemeljska dela, se poseg predhodno uskladi s pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave, da se omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot.

(5) Na ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši.

(6) Pri izvajanju posegov in dejavnosti v območjih Natura 2000 se zagotavljajo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Na območja Natura 2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.

(7) Posegov in dejavnosti na območjih Natura 2000 naj se ne načrtuje in izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je določeno posebno in potencialno posebno varstveno območje (rastišča rastlin, gnezdišča, kotišča, drstišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja.

(1) Spodbuja se ohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja.

(2) Spodbuja se tradicionalno visokogorsko pašništvo in preprečevanje zaraščanje kmetijskih zemljišč – pašnikov.

(3) Na planinah se ohranja avtohtone grajene strukture (pastirski stanovi, planšarije) in druge objekte memorialne dediščine.

(1) Za poplavna območja se določijo vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča. Na takem območju so v skladu s področno zakonodajo prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanju voda.

(2) Dosedanje retenzijske in poplavne površine se ne smejo zmanjševati in se vzdržujejo v naravnih razmerah. Vse ureditve se načrtuje tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala.

(3) Na poplavnem območju so prepovedane gradnje in posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na vseh območjih poplav gradnja kleti ni dopustna.

(4) Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni.

(5) V zemljišče se ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Ne sme se posegati:

– z zadrževanjem voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč;

– s posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode;

– z izvajanjem zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča;

– s krčenjem in večjo obnovo gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.

(6) Splošni ukrepi za zmanjševanje tveganja na območjih potencialnih naravnih in drugih nesreč:

– razmeščanje dejavnosti v prostoru izven območij potencialnih nesreč;

– ustrezno upravljanje primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih;

– nadzor aktivnosti, ki lahko povzročijo naravne in druge nesreče.

(7) Na drugih območjih občine naj se pri načrtovanju objektov, ki so pod nivojem zemlje preveri gibanje nivoja podtalne vode.

(8) Vse zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali drugih nesreč mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in reševanja.

(9) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi, kadavrov, za odlaganje ruševin, območja za evakuacijo prebivalstva, za heliporte in lokacije za sprejem mednarodne pomoči.

(10) Skladno z načrtom zaščite in reševanja v Občini Tržič so na območju občine določeni naslednji objekti oziroma območja pomembna s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:

– Lokacije siren, namenjenih obveščanju javnosti v primerih naravnih in drugih nesreč, so na vseh gasilskih domovih na območju občine, v Kulturnem centru Tržič, v vrtcu Palček, v HE BPT in na drogu v Jelendolu.

– Zbirno mesto za reševalne ekipe je na Občini Tržič, rezervni lokaciji sta gasilski dom Bistrica in Komunala Tržič.

– Helikopterji pristajajo ob objektu Policije v Tržiču.

– Pokopališča: na vseh obstoječih pokopališčih, razen na pokopališču Tržič, je možna širitev (Križe, Kovor, Lom in Leše).

– Pokopališča za živali: ob deponiji Kovor.

– Deponija ruševin: deponija Kovor.

– Začasna deponija za potrebe ob elementarnih nesrečah: območje deponije Kovor.

– Sanitetna sprejemališča: Dom Petra Uzarja v Bistrici, Osnovna šola Križe, Dom krajanov Lom.

– Zbirna mesta za gradbeno mehanizacijo: parkirišče Palovče in Komunala Tržič.

– Zbirna mesta za materialno pomoč: Dom Petra Uzarja v Bistrici, Osnovna šola Križe, Dom krajanov Lom.

– Zbirna mesta tuje pomoči: Osnovne šole Križe, Tržič in Bistrica.

– Lokacije za postavitev zasilnih bivališč: Športno rekreacijski center pri šoli v Križah.

– Skozi poselitveno območje mesta Tržič so urejeni protipoplavni zidovi, na ostalem delu Občine Tržič so zagotovljene retenzijske površine na naslednjih lokacijah: pod Čadovljami, nad jezom Tokos ob Cankarjevi cesti, pod Retnjami nad Krišljevim jezom in pod Smukom.

– Na območju občine bodo v okviru usmeritev za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami zaščiteni tisti viri pitne vode, ki so pomembni za oskrbo v spremenjenih razmerah.

(11) Pri načrtovanju prostorskega razvoja naselij se ne posega na območja, ki so potencialno ogrožena zaradi plazenja, erozije, poplav in zaradi nesreč z nevarnimi snovmi.

(1) Na območju Občine Tržič se nahaja del območja omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe – vplivno območje telekomunikacijske in informacijske infrastrukture z antenskimi stebri ali stolpi Dobrča in območje možne izključne rabe Kofce-Šija.

(2) Območje možne izključne rabe prostora za potrebe obrambe je območje, ki je primarno namenjeno drugim dejavnostim, vendar se ga lahko v primeru izrednega ali vojnega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter v miru za usposabljanje uporabi za obrambne potrebe oziroma je za obrambne potrebe v souporabi.

(3) Območje omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe je del območja za potrebe obrambe, ki obsega varnostno območje, na katerem so potrebne omejitve iz varnostnih ali tehničnih razlogov.

(1) V izvedbenem delu OPN se določijo območja stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč, ki se po načelih pretežnosti, združljivosti in dopolnjevanja posameznih dejavnosti delijo na območja podrobne namenske rabe.

(2) Stavbna zemljišča se določijo na podlagi prikaza obstoječih stavbnih zemljišč, na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj kot tehnični popravki, na podlagi državnih evidenc o dejanski rabi prostora, na podlagi razpoložljivih prostorskih evidenc kot podlage za prikaz stanja prostora, na podlagi strokovnih podlag o naravnih omejitvah, strokovnih podlag za poselitev ter analiz in usmeritev grajenih in krajinskih struktur.

(3) Kmetijska in gozdna zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe.

(4) Vodna zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe ob upoštevanju prostorskih sestavin planskih aktov občine, katastrskih podatkov in digitalnih ortofoto posnetkov.

(5) Druga zemljišča se določijo na podlagi dejanskega stanja in ob upoštevanju prostorskih sestavin planskih aktov občine.

PIP določajo pogoje za načrtovanje posegov v prostor glede namembnosti, lege, velikosti, oblikovanja, parcelacije, priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter varovanja zdravja ljudi.

Izvedbeni del OPN določa za celotno območje občine: enote ureja prostora, območja namenske rabe prostora, dopustno izrabo prostora, prostorske izvedbene pogoje (PIP), posebne prostorsko izvedbene pogoje (PPIP) po posameznih ureditvenih enotah in usmeritve za pripravo OPPN.

(1) EUP so določene za celotno območje Občine Tržič skladno z namensko rabo prostora.

(2) Podrobnejša namenska raba prostora je v posamezni enoti urejanja prostora določena po načelu pretežnosti.

(3) EUP so za območja naselij označene z tročrkovno oznako, ki izhaja iz imena naselja in zaporedne številke enote/podenote.

(4) Za posamezno EUP veljajo:

– splošni PIP za istovrstna območja in površine po namenu, razen če v PPIP ni določeno drugače,

– določila za dopustno izrabo prostora, ki so prav tako opredeljena za posamezne vrste namenskih rab,

– varstveni in drugi režimi.

(5) EUP na katerih je predviden občinski podrobni prostorski načrt je označena z oznako OPPN.

(6) Za EUP, v katerih se nahaja kulturna dediščina, veljajo PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine in PPIP, če so za dediščino pripadajoči EUP določeni. Kulturna dediščina je razvidna iz prikaza stanja prostora.

(7) Za EUP, v katerih se nahajajo naravne vrednote, veljajo PIP za celostno ohranjanje naravnih vrednot ali PPIP. Naravne vrednote so razvidne iz prikaza stanja prostora.

(1) Območja namenske rabe prostora in območja podrobnejše namenske rabe prostora imajo v OPN Tržič naslednji pomen:

I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ

S OBMOČJA STANOVANJ, ki so pretežno namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in so členjena na podrobnejšo namensko rabo:
SS	Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi.
SK	Površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju.
SP	Površine počitniških objektov, ki so namenjene za počitek.
A OBMOČJA RAZPRŠENE POSELITVE
C OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim in bivanju;
CU	Osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnih ali novih jeder, kjer gre za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje.
I OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI
IG	Gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim.
IK	Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali.
B POSEBNA OBMOČJA
BT	Površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev.
BC	Športni centri so športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam.
Z OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN
ZS	Površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem.
ZP	Parki, kot urejena območja odprtega prostora v naselju.
ZK	Pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle.
ZV	Površine za vrtičkarstvo.
P OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN
PC	Površine cest.
PO	Ostale prometne površine.
PH	Helioporti.
O OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE
O	Okoljska infrastruktura s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki.
E OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
T OBMOČJA TELEKOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE

II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ

K OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
K1	Najboljša kmetijska zemljišča.
K2	Druga kmetijska zemljišča.

III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ

G GOZDNA ZEMLJIŠČA
G	Območja gozdov, zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu s področnim predpisom določena kot gozd.

IV. OBMOČJA VODA

V OBMOČJA VODA
VC	Celinske vode.
VI	Območja vodne infrastrukture.

V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ

L OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN
LN	Območja mineralnih surovin.
N OBMOČJA ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
oo OSTALA OBMOČJA

(2) Preko območij podrobnejše namenske rabe segajo območja sekundarne rabe. To so varstveni pasovi vodnih virov, območja ohranjanja narave, območja varstva kulturne dediščine ter varovanja in varstveni pasovi gospodarske javne infrastrukture.

(3) Namenska raba prostora je prikazana na kartah v merilu 1:5000 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobne namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(4) Preglednica EUP:

Enota urejanja prostora EUP	Podenota urejanja prostora PEUP	OPPN	Enota urejanja prostora – naziv	Podrobna namenska raba PNRP
BIS 01	BIS 01		Bistrica – Deteljica šola	CU
BIS 02	BIS 02		Bistrica – Nakupovalni center	CU, PC
BIS 03	BIS 03		Bistrica – Deteljica	SS
BIS 04	BIS 04		Bistrica – Kovorska cesta – vrtički	G, ZV
BIS 05	BIS 05		Bistrica – Kovorska cesta	SS
BIS 06	BIS 06		Bistrica – Deteljica	CU
BIS 07	BIS 07		Bistrica pod Šijo	SS
BIS 08	BIS 08		Bistrica – stari del	SK
BIS 09	BIS 09		Bistrica – Zelenica	SS
BIS 10	BIS 10		Bistrica – Bistriška planina	SS
BIS 11	BIS 11		Bistrica – Športni center Bistrica	PH, BC
BIS 12	BIS 12	OPPN	Bistrica – Traibach	SS
BIS 13	BIS 13		Bistrica – Peko	IG
BIS 14	BIS 14		Bistrica – Spodnja Bistrica	G, CU, K2
BIS 15	BIS 15		Bistrica – Na logu	IG, ZP
BIS 16	BIS 16		Bistrica – Na logu	PC, SS
BIS 17	BIS 17/1		Bistrica – pod kopališčem	IG, PC
BIS 17	BIS 17/2		Bistrica – pod kopališčem	IG
BIS 18	BIS 18	OPPN	Bistrica – peskokop sv. Jurij	O
BIS 19	BIS 19/2		Bistrica – Cerkev sv. Jurij	CU
BIS 19	BIS 19/1		Bistrica – Vila Bistrica	CU
BIS 19	BIS 19/3		Bistrica – Vila Bistrica park	G, K2
BIS 20	BIS 20		Bistrica – peskokop pod Šijo	OO
BIS 21	BIS 21		Bistrica – peskokop Hudi grad	OO
BIS 22	BIS 22		Bistrica – spodnji del	VC, O, K1, G, K2, PC
BIS 23	BIS 23		Bistrica	PC, A, OO, O, K2, K1, G
BOB 01	BOB 01		Breg – Na produ	SS
BOB 02	BOB 02		Breg – Na vrbicah	SK
BOB 03	BOB 03		Breg	PC, VC, G, K1
BRD 01	BRD 01		Brdo – stari del	A
BRD 02	BRD 02	OPPN	Brdo	SS
BRD 03	BRD 03		Brdo	K1, G, O, PC
BRE 01	BRE 01		Brezje – zgornja vas	SK, K1, SS
BRE 02	BRE 02		Brezje – Sleme	SS
BRE 03	BRE 03		Brezje – V dolini	SK
BRE 04	BRE 04		Brezje – Pod jesenom	SS
BRE 05	BRE 05		Brezje	CU, O, G, PC, A, OO, K2, K1
ČAD 01	ČAD 01/1		Čadovlje – Jamen vrh	A
ČAD 01	ČAD 01/2		Čadovlje – Jamen vrh	A, K2, VC
ČAD 02	ČAD 02		Čadovlje	VC, G, PC, A, K1, K2
DOL 01	DOL 01	OPPN	Dolina – Dovžanova soteska	PC, VC, A, PO, G, K2
DOL 02	DOL 02	OPPN	Dolina – Pinč	PC, SP, K1, K2
DOL 03	DOL 03		Dolina – domačija Pr Ukc	A
DOL 04	DOL 04		Dolina – domačija Pr Urh	A
DOL 07	DOL 07		Dolina – planina Ilovica	K1, A, G
DOL 08	DOL 08		Dolina	K1, VC, PC, K2, A, O, G, OO
DOL 09	DOL 09		Dolina – Košuta	OO, G, K1, K2
GRH 01	GRH 01		Grahovše – Slaparska vas	A
GRH 02	GRH 02	OPPN	Grahovše – Ivje	SS
GRH 03	GRH 03	OPPN	Grahovše – peskokop Ivje	LN
GRH 04	GRH 04		Grahovše Planina Javornik	K1, G, A
GRH 07	GRH 07		Grahovše	PC, OO, O, K2, K1, G, VC, A, ZS
GRH 08	GRH 08		Grahovše Planina Mala Poljana	A, K2
GRH 09	GRH 09		Planina Sp. Konjščica	A, K1
GRH 10	GRH 10		Planina Zg. Konjščica	K1
GZD 01	GZD 01		Gozd – vas	A
GZD 02	GZD 02		Gozd – Pod Ranjšco	BT
GZD 03	GZD 03		Gozd – vzletišče	ZS, K2
GZD 05	GZD 05		Gozd – vplivno območje	K2, PC, SP, O, G, K1, A
GZD 06	GZD 06		Gozd	OO, G, PC, K1
GZD 07	GZD 07		Gozd – planina Kriška gora	A, G, K2
HGR 01	HGR 01		Hudi graben – vas	SS
HGR 02	HGR 02		Hudi graben – drsališče	ZS
HGR 03	HGR 03		Hudi graben – Lešanska planina	A, K1, G
HGR 04	HGR 04		Hudi graben	K2, PC, OO, O, K1, G, A
HUD 01	HUD 01		Hudo – vas	IK, K1, A, PC
HUD 02	HUD 02		Hudo	K1, G, A, PC, K2
HUŠ 01	HUŠ 01		Hušica	PC, K1, A, G, K2
JED 01	JED 01	OPPN	Jelendol – Bornova graščina	ZS, A, K2
JED 02	JED 02		Jelendol – Bornovo posestvo	K2, A, G, ZS, PC, VC
JED 03	JED 03		Jelendol – Bornovo posestvo vplivni območje	VC, K1, G, PC, A, K2
JED 04	JED 04		Jelendol planina Zali potok	G, A, K2
JED 06	JED 06	OPPN	Jelendol – peskokop Javorše Lonec	LN
JED 07	JED 07		Jelendol – planina Šija	A, K2, OO, K1, G
JED 08	JED 08		Jelendol planina Pungart	OO, A, G, K2, K1
JED 09	JED 09		Jelendol planina Tegošče	A, K1, K2, OO, G
JED 10	JED 10		Jelendol planina Dolga njiva	OO, A, K1, G
JED 11	JED 11		Jelendol	A, OO, K2, PC, G, VC, K1
JED 12	JED 12		Jelendol – Medvodje	K2, G, PC, BT, VC, ZS
KOV 01	KOV 01		Kovor – vas	ZS, SK
KOV 02	KOV 02		Kovor – Za Krajem	SS
KOV 03	KOV 03		Kovor – pokopališče	ZK
KOV 04	KOV 04		Kovor – V delih I	SS
KOV 05	KOV 05	UN	Kovor – Deponija	O
KOV 07	KOV 07	OPPN	Kovor – V delih II	SS
KOV 08	KOV 08	OPPN	Kovor – Centralna čistilna naprava	O
KOV 09	KOV 09	OPPN	Kovor – Gospodarska cona	IG
KOV 10	KOV 10		Kovor	G, O, K1, T, K2, PC
KOV 11	KOV 11		Kovor	K2, G, PC, K1, A, VC
KOV 12	KOV 12		Kovor – kmetija Šlibar	BT
KRŽ 01	KRŽ 01		Križe – šola	ZS, ZP, CU, PC
KRŽ 02	KRŽ 02		Križe – Na Ledinah	SS, CU, PC
KRŽ 03	KRŽ 03		Križe – popkopališče	ZK, CU
KRŽ 04	KRŽ 04		Križe – vas	SK
KRŽ 05	KRŽ 05		Križe – Snakovo I	SS
KRŽ 06	KRŽ 06		Križe – Snakovo II	SK
KRŽ 07	KRŽ 07		Križe – Snakovo IIII	SS
KRŽ 09	KRŽ 09		Križe – Snakovo polje	ZS
KRŽ 10	KRŽ 10	OPPN	Križe – šola	BC
KRŽ 11	KRŽ 11		Križe	K2, G, IK, K1, PC, O, A
LEŠ 01	LEŠ 01		Leše – vas	SK
LEŠ 02	LEŠ 02		Leše – zgornji del	SS
LEŠ 03	LEŠ 03	OPPN	Leše – ob grabnu	SS
LEŠ 05	LEŠ 05		Leše	G, A, PC, K2, ZK, K1
LEŠ 06	LEŠ 06		Leše – tenis	ZS
LOK 01	LOK 01		Loka – Loka	SS
LOK 03	LOK 03		Loka – gospodarska cona	G, IG
LOK 04	LOK 04		Loka – Brezovo RTP	E
LOK 05	LOK 05		Loka – Brezovo	IG
LOK 06	LOK 06		Loka – Brezovo	PC, SS, K1
LOK 07	LOK 07		Loka	K1, ZS, A, BT, G, PC, VC
LOK 08	LOK 08	OPPN	Loka – Gospodarska cona II	IG
LOM 01	LOM 01		Lom – Globel	SS, PC
LOM 02	LOM 02		Lom – spodnja vas	SS
LOM 03	LOM 03		Lom – zgornja vas	ZK, SK
LOM 04	LOM 04		Lom	SK
LOM 05	LOM 05		Lom	OO, VI, A, G, VC, K2, SS, PC, K1, E
NOV 01	NOV 01	OPPN	Novake – Senožet	BT
NOV 02	NOV 02		Novake	PC, G, K1, A
PAL 01	PAL 01		Palovče – vas	SK, PC
PAL 02	PAL 02	OPPN	Palovče – počitniško naselja	G, SP, K2
PAL 03	PAL 03		Palovče	K1, A, ZS, G, PC, K2
POD 01	POD 01		Podljubelj – Deševo	SS
POD 02	POD 02		Podljubelj – Pri skalah	K2, SK
POD 03	POD 03		Podljubelj – pod Jezernico	SS
POD 04	POD 04		Podljubelj – nad Jezernico	SK
POD 05	POD 05		Podljubelj – pod Krogovnekom	SS
POD 06	POD 06		Podljubelj – kamp	E, ZS, VC, SS
POD 07	POD 07		Podljubelj – pri Žvircu	SS
POD 08	POD 08		Podljubelj – Lajba	SS
POD 09	POD 09		Podljubelj – Koren	BT
POD 10	POD 10		Podljubelj – taborišče	PO, PC, ZP
POD 11	POD 11		Podljubelj – Hospic	ZP, BT
POD 12	POD 12	OPPN	Ljubelj – Mejni prehod	BT
POD 14	POD 14		Smučišče Zelenica	A, G, OO, K2
POD 17	POD 17	OPPN	Podljubelj – Reber	SP, PC, K2
POD 18	POD 18		Podljubelj – Snedic	SS, VC, IG
POD 19	POD 19	OPPN	Podljubelj – Geben I	SS
POD 20	POD 20	OPPN	Podljubelj – Geben II	SP
POD 21	POD 21		Podljubelj – Ljubelj	A, G, K2, BT, O, OO, PC
POD 24	POD 24	OPPN	Podljubelj – peskokop Kramarjevo	LN
POD 26	POD 26		Podljubelj – planina Kofce	K2, A, K1, G
POD 27	POD 27		Podljubelj planina Korošica	K1, A, K2, G
POD 30	POD 30		Podljubelj	A, PC, OO, G, K1, ZS, T, IK, VC, K2, BT, SP, E, SS, O, PO
POD 31	POD 31		Podljubelj	G, K2, OO
POD 32	POD 32		Podljubelj – ribogojnica	IK
POP 01	POP 01		Popovo – vas	SK
POP 02	POP 02	OPPN	Popovo – zahod	SS
POP 03	POP 03		Popovo	K1, O, PC, A, G
POT 01	POT 01		Potarje – Lajšarica	G, SS, SK, PC, K2
POT 02	POT 02	OPPN	Potarje – Pod Strmcem	SP
POT 03	POT 03	OPPN	Potarje – Strmec	G, SP, K1
POT 04	POT 04		Potarje	A, PC, K2, G, K1
PRI 01	PRI 01/1		Pristava – Podvasca	SS
PRI 01	PRI 01/2		Pristava – Podvasca	SS
PRI 01	PRI 01/3		Pristava – Podvasca	SS
PRI 01	PRI 01/4		Pristava – Podvasca	SS
PRI 02	PRI 02		Pristava – vaško jedro	SS
PRI 03	PRI 03		Pristava	SS
PRI 04	PRI 04		Pristava – Mlaka	SS
PRI 05	PRI 05		Pristava – Mlaka gospodarska cona	IG
PRI 06	PRI 06		Pristava	G, PC, A, K1, VC, K2, E
PRI 07	PRI 07		Pristava	G, A, K2, O
RET 01	RET 01		Retnje – gospodarska cona	IG
RET 02	RET 02		Retnje – Babja vas	SS
RET 03	RET 03/1		Retnje – vahtnica	CU
RET 03	RET 03/2		Retnje – vahtnica	PO, PC, CU
RET 04	RET 04		Retnje – vahtnica	SS
RET 05	RET 05		Retnje – Graben I	SS
RET 07	RET 07		Retnje – ob polju	SS
RET 08	RET 08		Retnje – vas jug	SK, PC
RET 09	RET 09		Retnje – Graben III	BT
RET 10	RET 10		Retnje – mlin	A
RET 11	RET 11		Retnje	E, G, PC, K1, K2, VC, A
ROČ 01	ROČ 01		Ročevnica – dom starostnikov	CU, ZP
ROČ 02	ROČ 02		Ročevnica – Ročevnica	SS
ROČ 03	ROČ 03		Ročevnica – Na jasi I	SS
ROČ 04	ROČ 04		Ročevnica – Na jasi II	SS
ROČ 06	ROČ 06		Ročevnica – Blajšnica	SS
ROČ 07	ROČ 07		Ročevnica	A, PC, K2, G, K1
ROČ 08	ROČ 08	OPPN	Ročevnica – Na jasi III	SS
SEB 01	SEB 01		Sebenje – vas	SK, K2
SEB 02	SEB 02		Sebenje – Spodnje polje	SS, PO
SEB 03	SEB 03		Sebenje – Pod Vasjo	SS
SEB 04	SEB 04		Sebenje – skakalnice	BC
SEB 05	SEB 05		Sebenje	SS
SEB 06	SEB 06		Sebenje	K2, K1, A, G, PC
SEB 07	SEB 07		Sebenje	K1
SEN 01	SEN 01		Senično – vas	SK
SEN 02	SEN 02		Senično – pod Vetrnem	SS, ZS
SEN 03	SEN 03		Senično – Spodnja gmajna	SS
SEN 04	SEN 04		Senično – Podovnica	SS
SEN 05	SEN 05		Senično – kamp	SS, K2
SEN 06	SEN 06		Senično	G, K2, A, PC, K1, BT
SLP 01	SLP 01		Slap – vas	SK
SLP 02	SLP 02		Slap – pri Lepenki	SS
SLP 03	SLP 03		Slap – Lepenka	IG, ZP
SLP 04	SLP 04		Slap – Polana	SS
SLP 05	SLP 05		Slap	SS
SLP 06	SLP 06		Slap	G, K2, O, VC, PC, K1
SVE 01	SVE 01		Spodnje Vetrno – vas	SK, PC, K1
SVE 03	SVE 03		Spodnje Vetrno	K2, PC, O, K1, G
TRŽ 01	TRŽ 01/1		Tržič – Mestno jedro	CU
TRŽ 01	TRŽ 01/2		Tržič – TIKO	CU
TRŽ 01	TRŽ 01/3		Tržič – Peko PUR	CU
TRŽ 02	TRŽ 02		Tržič – šola	CU
TRŽ 03	TRŽ 03		Tržič – Grad Neuhaus	ZP, CU
TRŽ 04	TRŽ 04		Tržič – Kajtan	CU
TRŽ 05	TRŽ 05		Tržič – pokopališče	ZK
TRŽ 06	TRŽ 06		Tržič – Kovar	SS
TRŽ 07	TRŽ 07		Tržič – za Krtom	K2, SS
TRŽ 08	TRŽ 08		Tržič – Virje	SS
TRŽ 09	TRŽ 09		Tržič – Hraste	SS
TRŽ 10	TRŽ 10		Tržič – Balos/ zdravstveni dom	ZP, CU
TRŽ 11	TRŽ 11	OPPN	Tržič – BPT	CU
TRŽ 12	TRŽ 12		Tržič – Cankarjeva	CU
TRŽ 13	TRŽ 13		Tržič – na Blekah	E, IG, G, SS
TRŽ 14	TRŽ 14		Tržič – za Fužinami	SS
TRŽ 15	TRŽ 15		Tržič – Zali rovt	SS, PC
TRŽ 16	TRŽ 16		Tržič – Preska	SS
TRŽ 17	TRŽ 17		Tržič – Ravne	SS
TRŽ 18	TRŽ 18		Tržič – Čegeljše	SS, K2
TRŽ 19	TRŽ 19	OPPN	Tržič – Cimper	SS
TRŽ 20	TRŽ 20	OPPN	Tržič – Za Farovžem	K2, SP, PC, G
TRŽ 21	TRŽ 21		Tržič – Maršalat	SS
TRŽ 22	TRŽ 22		Tržič – plaz Preska	N
TRŽ 23	TRŽ 23	OPPN	Tržič – Severni priključek	PC
TRŽ 25	TRŽ 25		Tržič – za Virjem Hraste	ZS
TRŽ 26	TRŽ 26		Tržič – za Virjem	SS, ZP
TRŽ 27	TRŽ 27		Tržič – za Virjem Hraste	SS
TRŽ 28	TRŽ 28		Tržič – za Virjem Hraste	SS, O
TRŽ 29	TRŽ 29		Tržič – Preska	SS
TRŽ 30	TRŽ 30		Tržič – Preska	SS
TRŽ 31	TRŽ 31		Tržič – delavsko naselje Preska	SS
TRŽ 32	TRŽ 32		Tržič – Preska bloki	SS
TRŽ 33	TRŽ 33		Tržič – Preska	SS
TRŽ 34	TRŽ 34		Tržič – Preska	SS
TRŽ 35	TRŽ 35		Tržič	PC, OO, O, VC, K2, A, CU, G
TRŽ 36	TRŽ 36		Tržič	G, K1, K2, PC, VC, O, A
VAD 01	VAD 01		Vadiče – vas	A
VAD 02	VAD 02		Vadiče	A, K1, K2, G, PC
VIS 01	VIS 01		Visoče – vas	A
VIS 02	VIS 02		Visoče – Motane	SS
VIS 04	VIS 04		Visoče	G, PC, K1, K2
ZGV 01	ZGV 01		Zgornje Vetrno – vas	SK, SS
ZGV 02	ZGV 02		Zgornje Vetrno	G, K1, PC, O
ZGV 03	ZGV 03		Zgornje Vetrno	G, K1
ZVI 01	ZVI 01		Zvirče – vas	SS, PO
ZVI 02	ZVI 02		Zvirče	K2, VC, G, E, A, K1, PC
ŽGV 01	ŽGV 01		Žiganja vas – Na travnikih	SK
ŽGV 02	ŽGV 02		Žiganja vas – Na platičih	SS
ŽGV 03	ŽGV 03		Žiganja vas – V novinah	SS
ŽGV 04	ŽGV 04		Žiganja vas	G, PC, A, O, K1, K2
ŽGV 05	ŽGV 05		Žiganja vas	ZS, A, K2, PC, G, K1

(1) Za stavbe splošnega družbenega pomena v območju centralnih dejavnosti ter za stanovanjske stavbe za posebne namene, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin) se zazidanost določi v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno področje dejavnosti.

(2) V območjih kulturne dediščine se ohranja faktor zazidanosti dejanskega stanja.

(1) V vseh EUP so pod pogoji tega odloka dovoljene:

– gradnje (novogradnje, rekonstrukcije in odstranitve objektov) in drugi posegi v prostor, razen, če ni za posamezno EUP določeno drugače,

– spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb ali delov stavb, pod pogojem, da je nova namembnost skladna z dopustno namembnostjo stavb v posamezni EUP in dejavnostmi, ki ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje. Izven stavbnih zemljišč niso dopustne spremembe namembnosti pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov v objekte za občasno ali stalno bivanje,

– vzdrževanje objektov.

(2) Gradnje:

– Gradnje so dovoljene za tiste objekte, katerih raba oziroma namembnost je skladna s podrobnejšo (prevladujočo ali dodatno dovoljeno) namensko rabo, ki je določena za EUP, v kateri se bo izvajala gradnja objekta in če so njihovi vplivi na okolje v okvirih s predpisi dovoljenih vplivov na okolje.

– Gradnje novih zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov so dovoljene skladnos področnimi predpisile na stavbnih zemljiščih. Za potrebe kmetijskega gospodarstva se lahko na kmetijskih površinah postavijo le s tem odlokom in področnim predpisom določeni kmetijski enostavni in nezahtevni objekti.

– V primeru obstoječega objekta ali ureditve, ki ima neprimerno dejavnost glede na določeno namensko rabo, je potrebno določiti sanacijske ukrepe, vplive na okolje zmanjšati na stopnjo dovoljeno v veljavnih predpisih. Do izvedbe sanacijskih ukrepov ni dovoljeno širiti dejavnosti na obstoječi lokaciji.

– Za objekte, ki so neskladna ali nedovoljena gradnja, veljajo enaki pogoji kot za novogradnjo.

– Za obstoječa degradirana območja in za obstoječe objekte, ki imajo neprimerno dejavnost glede na določeno namensko rabo, je potrebno določiti sanacijske ukrepe, vplive na okolje zmanjšati na stopnjo dovoljeno v veljavnih predpisih. Do izvedbe sanacijskih ukrepov ni dovoljeno širiti neprimerne dejavnosti na obstoječi lokaciji.

– Gradnje novih objektov na območjih kulturne dediščine, vključno z dozidavo, nadzidavo in rekonstrukcijo ter odstranitvijo obstoječih objektov ali delov objektov kulturne dediščine, so dopustne le, če so v ta namen predhodno pridobljeni kulturno varstveni pogoji in soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.

– Postavitev bivalnih kontejnerjev, premičnih objektov, kioskov, tipskih in drugih objektov in naprav, ki ne sodijo med objekte, je dovoljena le na stavbnih zemljiščih.

– Na obstoječih zakonito zgrajenih objektih razpršene gradnje, ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja (le kot stavbišče objekta skladno z evidenco stanja v prostoru), so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije ter nadzidave in dozidave za izboljšanje standarda, in sicer na zemljišču, ki je v izdanih dovoljenjih s področja graditve opredeljeno kot gradbena parcela.

– Za vsa ostala dela, ki niso gradnja, ampak v skladu s predpisi o urejanju prostora predstavljajo druge posege in ureditve, s katerimi se spreminja prostor, kot so agrarne operacije, melioracije, krčitve gozda, prostori za skladiščenje lesa, velja, da morajo biti posegi načrtovani sonaravno. Na območjih, ki so pod varstvenimi režimi, je za posege potrebno pridobiti mnenje pristojne službe.

(3) Nelegalni in opuščeni peskokopi, se ustrezno zaščitijo ter prepustijo nadaljnji samo sanaciji in rekultivaciji, s čimer se zagotovi varnost prostora za ljudi in živali, ter sanacija krajinskih kvalitet prostora.

(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju OPN Tržič dopustni:

– objekti, vodi in naprave vodovodnega omrežja;

– objekti, vodi in naprave kanalizacijskega omrežja;

– objekti, vodi in naprave distribucijskega inprenosnega plinovodnega omrežja;

– objekti, vodi in naprave vročevodnega omrežja;

– omrežje javne razsvetljave;

– podzemno elektroenergetsko in komunikacijsko omrežje ter samostoječe transformatorske postaje in razdelilne elektroenergetske postaje napetostnega nivoja 20 kV in manj, nadzemni elektroenergetski vodi napetostnega nivoja 20 kV in manj v primestnem območju, nadzemni komunikacijski vodi v primestnem območju;

– zbiralnice za odpadke;

– vsi objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture, če so izvedeni v notranjosti drugega objekta, ki ga je na območju dovoljeno graditi;

– podzemne garaže (garaže in kleti) na območjih stavbnih zemljišč povsod tam, kjer in v kakšnem obsegu to dopuščajo geomehanske in hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov;

– objekti za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;

– zaklonišča na območju stavbnih zemljišč;

– naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov);

– pločniki, podhodi in nadhodi za pešce, pešpoti;

– avtobusna postajališča;

– kolesarske steze, dostopne ceste do objektov;

– brvi in mostovi;

– vodnogospodarske ureditve, vodna infrastruktura;

– urejanje in vzdrževanje odprtih površin (ureditev zelenih površin, parkov, drevoredov in zelenic, trgov, površin za pešce);

– urejanje in vzdrževanje otroških in drugih javnih igrišč, ter igrišča za športe na prostem in večnamenska igrišča;

– ureditev dostopov za invalide (tudi gradnje zunanjih dvigal na obstoječih objektih);

– vzdrževanje in urejanje cest;

– urejanje in vzdrževanje parkirnih površin parkirnih površin na stavbnih zemljiščih, če služijo osnovni namembnosti območja,

– namakalni sistemi s pripadajočo infrastrukturo.

(1) V vseh EUP je dovoljena gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov skladno s pogoji tega odloka, razen če ni za posamezno EUP prepovedana ali omejena le na določeno vrsto objekta.

(2) Enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke na stavbni parceli, razen kmetijsko-gozdarskih objektov (rastlinjak in hlev), ki služijo namenu opravljanja dejavnosti kmetijskega gospodarstva in objekti za spremljanje stanja okolja.

(3) Nezahtevni in enostavni objekti (majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave: nadstrešek, drvarnica, garaža, steklenjak, uta, bazen, lopa, zimski vrt, vetrolov) se lahko gradijo na gradbeni parceli stavbe, ki pripada obstoječemu objektu in v skladu s podrobno namensko rabo zemljišč.

(4) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustni priključki na objekte GJI in daljinskega ogrevanja ter pomožni komunalni objekti, ki so potrebni za normalno funkcioniranje EUP oziroma potekajo čez EUP.

(5) Baznih postaj, namenjenih javnim telekomunikacijskim storitvam in antenskih stolpov, ni dopustno postavljati v območjih stanovanj, v območjih razpršene poselitve, območjih centralnih dejavnosti, v posebnih območjih, območjih površinskih voda in v območjih zelenih površin. V območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč (K1, K2 in G) se lahko postavljajo le ob prometnicah in na ne izpostavljenih lokacijah. Na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanje narave, pa le s soglasjem organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave. Postavljanje stolpov oziroma drogov za bazne postaje mobilne telefonije v prostorske dominante, kot so npr. cerkve in gradovi, ni sprejemljivo.

(6) Če ta odlok ali drug predpis ne določata drugače, so na celotnem območju občine dopustni objekti za spremljanje stanja okolja.

(7) Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov. Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje.

(8) Začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (oder, pokrit prireditveni prostor, gostinski vrt, tribuna, stojnica, šotor ipd.) se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna in omogočajo uporabo obstoječih priključkov gospodarske javne infrastrukture. Postavi se jih lahko v središčih naselij, ob objektih, namenjenih turistični, gostinski ali trgovski dejavnosti, in na območjih za športne, rekreacijske in kulturne prireditve. Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na javnih zelenicah in drugih površinah in objektih.

Začasni objekt, namenjen sezonski turistični ponudbi, se lahko postavi le za čas turistične sezone. Začasni objekt, namenjen prireditvi, se lahko postavi le za čas prireditve, vendar ne za več kot trideset dni.

– Kiosk oziroma tipski zabojnik in odprti sezonski gostinski vrt se lahko postavi samo na že urejene tlakovane površine. Odprti sezonski gostinski vrt mora imeti premakljive elemente opreme, da se v primeru intervencije lahko odstrani. Za zaščito pred soncem se uporabljajo platneni senčniki enotne barve.

– Začasni gostinski objekti na javnih površinah se postavljajo na podlagi posebnih predpisov, ki urejajo stvarno premoženje občine in države.

– Montažni začasni objekti in kioski morajo biti oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi oziroma skladno s Katalogom opreme javnega prostora, locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven vidnega polja. Stojnice za sezonsko prodajo se lahko postavijo le za določen čas in na lokacijah, ki jih določi lokalna skupnost.

– Začasni enostavni objekti za skladiščenje nevarnih snovi se gradijo v skladu s predpisi, ki urejajo področje skladiščenja nevarnih snovi. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.

(9) Nezahtevni in enostavni objekti iz 3. točke tega člena, pomožni kmetijsko gozdarki objekti, objekti za rejo živali in objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost morajo biti glede na materiale, barvo in druge oblikovne značilnosti, poenotene z osnovno stavbo in morajo slediti tipologiji osnovne stavbe oziroma pogojem za oblikovanje osnovnih objektov, ki so določeni v območjih posamezne podrobnejše namenske rabe. Vsi objekti so v enoetažni izvedbi, brez balkonov – gankov, raznih izzidkov ter brez frčad in strešnih okenskih odprtin. Objekti morajo biti podolgovate oblike, strehe simetrične dvokapnice, enakega naklona in barve kot streha osnovne stavbe. V EUP, kjer to dopuščajo PPIP se nadstreški lahko izvedejo tudi z ravno streho. Usmeritve za posamezne za objekte so navedene v Katalogu pomožnih objektov, ki je priloga tega odloka.

(10) V primeru, da je enostavni ali nezahtevni objekt predviden kot prizidek k matičnemu, se oblikovanje poenoti z matičnim objektom, streha nad njim pa je podaljšek obstoječe strešine z istim naklonom kot matična strešina ali ravna streha. Ravna streha je lahko izvedena tudi kot zelena streha, ki jo pokriva zemljina poraščena z vegetacijo. Dovoljena višina je samo pritličje, brez kleti.

(11) črtana.

(12) Na območju občine se lahko na kmetijskih in gozdnih zemljiščih postavijo nezahtevni in enostavni objekti. Vrste in velikost objektov ter pogoji gradnje objektov na kmetijskih zemljiščih so opredeljeni v 65. členu tega odloka, na gozdnih zemljiščih pa v 66. členu tega odloka.

(12a) Izven stavbnih zemljišč je dovoljena postavitev čebelnjakov skladno s področnim predpisom ob predhodni pridobitvi pozitivnega mnenja pristojne kmetijsko svetovalne službe.

(13) Na območjih kulturnih krajin EŠD 28960 Leše pri Tržiču in EŠD 28950 Hudo pri Tržiču je dovoljena le gradnja avtohtonih enostavnih in nezahtevnih objektov.

(14) Spominska obeležja se izvedejo v naravnem lesu ali kamnu iz neposredne okolice (lokalni materiali).

(15) Objekti za oglaševanje

Objekte in naprave za oglaševanje je dopustno postavljati v skladu z določili predpisa o plakatiranju in obveščanju ter ob upoštevanju naslednjih pogojev:

a) Objektov in naprav za oglaševanje ni dopustno postavljati na:

– zemljiščih, ki so zavarovana kot naravna vrednota ali kulturna dediščina ali je na njih zgrajen objekt kulturne dediščine,

– fasadah objektov, razen oglaševalski napisi za lastne potrebe,

– drevesih, zelenicah, parkih ali zemljiščih, kjer bi postavitev zakrila obstoječe ali načrtovane zelenice ali parke,

– javnih površinah (pločnikih, zelenicah, trgih ipd.), kjer bi postavitev ovirala osnovno namembnost površine,

– zemljiščih, kjer bi bil oviran pogled na značilno veduto mesta, vasi, kompleksa ali objekta,

– zemljiščih, ki so v upravljanju vodnega gospodarstva,

– cestnih priključkih,

– površinah, ki služijo kot interventne poti,

– kmetijskih in gozdnih zemljiščih.

b) Signalizacija, reklamne, obvestilne in usmerjevalne table za lastne potrebe morajo biti postavljene znotraj označenega naselja in na način, ki ga predpisuje lokalna skupnost.

c) Oglaševanje na kmetijsko-gozdarskih objektih ter kmetijskih in gozdnih zemljiščih ni dovoljeno.

č) Postavitev novih dodatnih reklamnih panojev (jumbo plakatov), svetlobnih napisov ali drugih oblik vizualnega oglaševanja vseh velikosti in oblik na območju občine ni dovoljeno.

d) Za celotno območje je potrebno v roku 24 mesecev po sprejetju OPN, določiti sistem in pogoje za oblikovanje oglaševalnih, obvestilnih in usmerjevalnih tabel. Na območjih dediščine so dovoljene le usmerjevalne table izdelane v skladu s celostno podobo za posamezna območja.

(16) Enostavnih in nezahtevnih objektov ni mogoče graditi na zemljiščih večstanovanjskih objektov, na skupnih funkcionalnih zemljiščih, na zemljiščih javnega dobra in območjih, ki se bodo urejala z OPPN, razen opreme javnega prostora in GJI ali če je v posamezni EUP dovoljeno.

(17) Urbana oprema: Javne površine se opremljajo z opremo, ki je skladna z usmeritvami iz Kataloga opreme javnega prostora v Občini Tržič, usklajenim s pristojnim organom za varstvo kulturne dediščine. Rok za izdelavo Kataloga je 12 mesecev po sprejetju OPN. V vmesnem času je dovoljena postavitev začasne, po vzoru obstoječih kvalitetnih elementov urbane opreme.

(18) Ograje: oblikovanje ograj se izvaja skladno z usmeritvami iz Kataloga pomožnih objektov.

– Ograjevanje parcel v naselju naj upošteva tip, material in višino ograj, ki je značilna zanj. Praviloma naj se postavljajo žive meje (zasaditve z avtohtonimi grmovnicami), lesene ograje (plotovi, vereje ali lese) ali kombinacija žive meje z leso. Zidovi in druge masivne ograje niso dovoljene. Obstoječi kamniti zidovi – grajeni suhozidi na območju dediščine (cerkva in pokopališč) se ohranjajo in obnavljajo.

– Višine ograj ne smejo presegati 1,2 m, kar ne velja za varovalne, igriščne in protihrupne ograje.

– Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti parceli za gradnjo in ne proti dovozni cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika cestišča, oziroma je za njihovo postavitev treba pridobiti soglasje upravljavca ceste.

– Ograjevanje zemljišč izven stavbnih zemljišč ni dovoljeno, razen v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi ter za potrebe kmetijstva, gozdarstva, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstva voda.

– Odmik ograje od sosednje parcele je minimalno 0,5 m. Ograja je lahko postavljena tudi na posestno mejo ob pisnem soglasju lastnika oziroma lastnikov sosednjega zemljišča.

– Odmik ograj od zemljišč javnih cest je najmanj 1,0 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.

(19) Oporni zid

Od sosednjega zemljišča morajo biti oporni zidovi odmaknjeni najmanj 0,5 m oziroma toliko, da so v celoti grajeni na parceli h kateri se gradijo. Ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč pa so lahko zgrajeni tudi na parcelni meji, vendar se s tem ne sme poslabšati stanja na sosednjih zemljiščih. Odmik opornih zidov od zemljišč javnih cest je najmanj 1,0 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.

(1) Območja eno- in dvostanovanjskih stavb (SS) so namenjena bivanju z eno- ali največ dvema stanovanjskima enotama v posameznem objektu in dopolnilnim oblikam dela na domu.

a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:

– stanovanja,

– delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročijo večjih vplivov kot bivanje samo, se odvijajo v zaprtih prostorih, npr. prevajanje, biro in delo s strankami),

– primarne dejavnosti, kot dopolnilne dejavnosti obstoječih kmetijskih gospodarstev,

– terciarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja, brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje,

– kvartarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja,

– proizvodne dejavnosti, ki prekomerno ne vplivajo na okolje in po neto površini ne presegajo 150 m².

b) Dopustne vrste posegov:

– novogradnje objektov;

– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,

– ponovne gradnje in odstranitve objektov,

– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo;

– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov,

– infrastrukture ureditve in

– urejanje javnih površin.

c) Velikost stanovanjskih objektov:

– tloris podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več; Tloris je lahko tudi lomljen (v obliki črke L).

– Višinski gabarit stavb je (K)+P+1+M, klet mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe le K+P+M.

– V primeru, da je del kleti viden, je lahko vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni vidna, je lahko drugačen od predpisanega.

– Pri pritličnih objektih je pritličje pri vhodu lahko največ 1,0 m nad urejenim terenom, zunanje stopnice z ograjo pa masivno grajene, višina kolenčnega zidu največ 1,0 m. Pri nadstropnih objektih je višina kolenčnega zidu največ 0,4 m.

– Višina novega objekta mora biti prilagojena višinam sosednjih stanovanjskih objektov, nadzidava objekta se lahko izvede le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita.

– Pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja (znotraj tangirane EUP).

d) Oblikovanje stanovanjskih objektov:

– Streha: naklon strešin 38°-45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri. V primeru, da je objektu dodan izzidek, je streha nad njim lahko podaljšek obstoječe strešine z istim naklonom kot matična strešina.

– Dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, s klasičnimi in pultnimi frčadami. Frčade na eni strehi morajo biti enake oblike, sleme frčad mora biti nižje od slemena matične strešine.

– Možna je izvedba čopov v matični strešini.

– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, več kotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij.

– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade niso dovoljene. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena. Fasade so lahko izvedene tudi v lesu. Vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno v naravni barvi lesa.

– Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu majhnih strešnikov.

– Pri gradnji objektov se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo in podobno).

e) Parcelacija:

– oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele, možnosti priključevanja na javno infrastrukturo na način najbližjih priključkov in ureditvi parkirišč;

– na zemljiščih tik ob gozdnih površinah je potrebno zagotoviti dostop do gozda in odmik od gozdnega roba praviloma za višino drevnin, s soglasjem in pod pogoji pristojnega upravljavca lahko tudi bližje.

(2) Območja večstanovanjskih stavb (SS) so namenjena stalnemu bivanju in spremljajočim dejavnostim.

a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:

– dopustne so večstanovanjske stavbe, namenjene stalnemu bivanju in spremljajočim dejavnostim, kot so: garažne stavbe, otroška in druga javna igrišča,

– pogojno so v stanovanjskih stavbah dopustne tudi poslovne, trgovske, gostinske in osebne storitvene dejavnosti,

– trgovske in gostinske dejavnosti so dopustne, če je zagotovljen direktni dostop v poslovni prostor tako, da ne moti prebivalcev večstanovanjskega objekta,

– dopustni so nezahtevni in enostavni objekti: kot so drvarnica, nadstrešnica za osebna vozila, kolesarnica, oprema javnega prostora, zimski vrt, vetrolov, ograja, podporni zid, mala komunalna čistilna naprava, parkirišče, pomožni komunalni objekti.

b) Dopustne vrste posegov:

– gradnja in ureditev zunanjih in hortikulturnih površin,

– spremembe namembnosti,

– ponovne gradnje zakonito zgrajenih objektov, delitev in združevanje stanovanj,

– dozidave vhodov so dopustne za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni prostor z nabiralniki, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.),

– dozidave so dovoljene za potrebe izgradnje dvigal,

– zasteklitve balkonov, postavitev senčil in klima naprav se izvedejo po enotnem projektu za celotno zgradbo,

– nadzidava je dovoljena le v primeru sanacije strehe in mora biti izvedena za celoten objekt ali za oblikovno zaključen del objekta (npr. lamela, stopnišče),

– garaže so dopustne le pod nivojem terena tako, da se ne zmanjšajo javne zelene in parkirne površine,

– gradnja in vzdrževanje prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture.

c) Velikost večstanovanjskih objektov:

– Tloris podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4.

– Ponovne gradnje so dopustne v obstoječih tlorisnih in višinskih gabaritih.

– Višinski gabarit novogradenj K+P+2+M, klet mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini je lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe le K+P+1+M. V primeru, da je objekt krit z ravno streho, je višinski gabarit K+P+2.

– V primeru, da je del kleti viden, je lahko vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni vidna, je lahko drugačen od predpisanega.

d) Oblikovanje večstanovanjskih objektov:

– Gradnje morajo biti skladne z okolico tako, da ne izstopajo po višini in stavbni masi.

– Oblikovanje dozidanega vhoda oziroma nadzidane podstrehe se mora skladati z oblikovanjem objekta kot celote.

– Balkonske ograje in stavbno pohištvo morajo biti enotni in skladni za celoten objekt oziroma celoten niz objektov.

– Zapiranje balkonov je dopustno pod pogojem, da se izvede za celoten objekt enotno in sočasno.

– Pri vzdrževanju objekta je treba zagotoviti in ohraniti prvotne kakovostne fasadne elemente.

– Pri izvedbi vzdrževalnih del (zamenjava stavbnega pohištva, balkonskih ograj, obnova fasade in strehe) ali drugih del, ki vplivajo na zunanjo podobo večstanovanjske stavbe, se vgrajuje gradbene elemente in materiale, ki zagotavljajo enotno in skladno podobo objekta.

– Za objekte, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je treba za dela v zvezi z vzdrževanjem objektov pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade niso dovoljene. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena. Fasade so lahko izvedene tudi v lesu.

– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri. Streha je lahko tudi ravna. Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu majhnih strešnikov, v primeru ravnih streh je dopusta izvedba zelene strehe, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem. Dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami. Sleme frčad mora biti nižje od slemena matične strešine.

– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, več kotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij.

(3) Objekti za druge dejavnosti:

a) Velikost in oblikovanje objektov za druge dejavnosti:

– Gospodarski objekti in druge stavbe so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem.

– Objekti morajo biti podolgovatega tlorisa v razmerju stranic 1:1,4 ali več, strmejših delih mora biti sleme vzporedno s plastnicami. Tloris je lahko tudi lomljen. Dozidave ne smejo rušiti razmerij.

– V primeru velikih gradbenih mas (dolžina) je potrebno objekt členiti na manjše gradbene mase in sicer z ometanimi slopi in lesenimi polnili.

– Višinski gabarit stavb je (K)+P+1+M, klet mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini je lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe le K+P+M.

– V primeru, da je del kleti viden, je lahko vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni vidna, je lahko drugačen od predpisanega.

– Objekti po bruto tlorisni površini in volumnu ne smejo presegati obstoječih objektov v EUP, v kateri se gradijo.

– Streha: strehe stavb so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 38°–45° z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oziroma sosednjih objektov. Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu majhnih strešnikov. Dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami. Najvišji del frčade ne sme biti višji od slemena osnovne strehe.

– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, več kotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij.

– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade niso dovoljene. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena. Fasade so lahko izvedene tudi v lesu in posamezni deli v kamnu lomljencu. Vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno v naravni barvi lesa.

– Pri gradnji objektov se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka glina, les, steklo).

Obvezna razlaga Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Tržič (Uradni list RS, št. 30/17) glede izpolnjevanja pogoja predpisanega razmerja stranic najmanj 1:1,4 ali več pri objektih s podolgovatim tlorisom in pri objektih z lomljenim tlorisom:

Določba glede izpolnjevanja pogoja predpisanega razmerja stranic najmanj 1:1,4 ali več pri objektih s podolgovatim tlorisom pomeni, da morata biti krajša in daljša stranica podolgovatega tlorisa v razmerju najmanj 1:1,4 ali več, v kolikor pa so podolgovatemu tlorisu dodani izzidki ob daljši ali krajši stranici, morajo le-ti tudi imeti razmerje stranic najmanj 1:1,4 ali več.

Pri stavbi z lomljenim tlorisom je predpisano razmerje stranic najmanj 1:1,4 ali več izpolnjeno, če je v predpisanem razmerju osnovni prevladujoč tloris ter če je v razmerju stranic tudi tloris vseh posameznih delov, ki so osnovnemu tlorisu dodani, npr. prizidki.

Območja podeželskega naselja (SK) so namenjena za potrebe kmetijskih gospodarstev, bivanja in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:

– primarne dejavnosti;

– stanovanja;

– trgovina, gostinstvo, turizem, storitvene, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, verske dejavnosti in svobodni poklici;

– proizvodne dejavnosti, ki prekomerno ne vplivajo na okolje in po neto površini ne presegajo 250 m².

b) Dopustne vrste posegov:

– novogradnje objektov;

– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje objektov, odstranitve objektov;

– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo;

– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov;

– infrastrukturne ureditve;

– ureditve javnih površin.

c) Velikost stanovanjskih objektov:

– Tloris podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več.

– Višinski gabarit stavb je (K)+P+1+M, klet mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe le K+P+M.

– V primeru, da je del kleti viden, je lahko vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni vidna, je lahko drugačen od predpisanega.

– Višinski gabarit na območjih kulturne dediščine je lahko le K+P+M.

– Pri pritličnih objektih je pritličje pri vhodu lahko največ 1,0 m nad urejenim terenom, zunanje stopnice z ograjo pa masivno grajene, višina kolenčnega zidu največ 1,0 m. Pri nadstropnih objektih je višina kolenčnega zidu največ 0,4 m.

d) Oblikovanje stanovanjskih objektov:

– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov, kot so arkade, več kotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij.

– Ograje balkonov ali gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno.

– Fasadne odprtine naj bodo pokončne, simetrične, razporejene osno v rastru polno/prazno.

– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade niso dovoljene. Ni dopustna uporaba naslednjih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena. Fasade so lahko izvedene tudi v lesu. Vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno v naravni barvi lesa.

– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri. V primeru, da je objektu dodan izzidek, je streha nad njim lahko podaljšek obstoječe strešine z istim naklonom kot matična strešina. Dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami. Sleme frčad mora biti nižje od slemena matične strešine. Pultne frčade z ravno streho niso dovoljene. Možna je izvedba čopov v matični strešini.

– Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu majhnih strešnikov.

– Pri gradnji objektov se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka glina, les, steklo).

e) Velikost in oblikovanje objektov za primarno kmetijsko proizvodnjo in za druge dejavnosti:

– Gospodarski objekti in druge stavbe so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem.

– Objekti morajo biti podolgovatega tlorisa v razmerju stranic 1:1,4 ali več, na strmejših terenih mora biti sleme vzporedno s plastnicami. Tloris je lahko tudi lomljen. Dozidave ne smejo rušiti razmerij.

– V primeru velikih gradbenih mas (dolžina) je potrebno objekt členiti na manjše gradbene mase in sicer z ometanimi slopi in lesenimi polnili.

– Višinski gabarit stavb je (K)+P+M, klet mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je lahko sprednji del kleti viden (K+P+M).

– V primeru, da je del kleti viden, je lahko vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni vidna, je lahko drugačen od predpisanega.

– Objekti po bruto tlorisni površini in volumnu ne smejo presegati obstoječih objektov v EUP, v kateri se gradijo.

– Streha: strehe stavb so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 38°–45° z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oziroma sosednjih objektov. Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu majhnih strešnikov. Dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, s klasičnimi in pultnimi frčadami, frčade na eni strehi morajo biti enake oblike, sleme frčad mora biti nižje od slemena matične strešine. Pultne frčade z ravno streho niso dovoljene.

– Fasade se izvedejo v ometu bele barve ali v svetlih pastelnih tonih. Možna je kombinacija ometa in lesenih oblog z vertikalno položenimi deskami, v naravni barvi lesa.

f) Parcelacija:

– Oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele, možnosti priključevanja na javno infrastrukturo na način najbližjih priključkov in ureditvi parkirišč.

– Na zemljiščih tik ob gozdnih površinah je potrebno zagotoviti dostop do gozda in odmik od gozdnega roba praviloma za višino drevnin, s soglasjem in pod pogoji pristojnega upravljavca lahko tudi bližje.

Obvezna razlaga Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Tržič (Uradni list RS, št. 30/17) glede izpolnjevanja pogoja predpisanega razmerja stranic najmanj 1:1,4 ali več pri objektih s podolgovatim tlorisom in pri objektih z lomljenim tlorisom:

Določba glede izpolnjevanja pogoja predpisanega razmerja stranic najmanj 1:1,4 ali več pri objektih s podolgovatim tlorisom pomeni, da morata biti krajša in daljša stranica podolgovatega tlorisa v razmerju najmanj 1:1,4 ali več, v kolikor pa so podolgovatemu tlorisu dodani izzidki ob daljši ali krajši stranici, morajo le-ti tudi imeti razmerje stranic najmanj 1:1,4 ali več.

Pri stavbi z lomljenim tlorisom je predpisano razmerje stranic najmanj 1:1,4 ali več izpolnjeno, če je v predpisanem razmerju osnovni prevladujoč tloris ter če je v razmerju stranic tudi tloris vseh posameznih delov, ki so osnovnemu tlorisu dodani, npr. prizidki.

(1) Območja počitniških hiš (SP) so namenjena začasnemu bivanju:

a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:

– začasno bivanje in turistične nastanitve,

– stanovanja le v že obstoječih stanovanjskih objektih.

b) Dopustne vrste posegov:

– novogradnje objektov,

– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje in odstranitve objektov,

– spremembe namembnosti obstoječih objektov za potrebe turističnih dejavnosti,

– sprememba namembnosti obstoječih objektov v stanovanjske objekte ni dovoljena,

– postavitev enostavnih objektov, in sicer: drvarnica, nadstrešek in lopa, vendar le en objekt do površine 20 m²in ograje,

– infrastrukturne ureditve,

– urejanje javnih površin.

a) Velikost objektov:

– Tloris je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več, do največ neto površine 50 m² na etažo.

– Višinski gabarit stavb je (K)+P+M, klet mora biti delno ali celoti vkopana, višina kolenčnega zidu je max. 1,0 m.

– V primeru, da je del kleti viden, je lahko vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni vidna, je lahko drugačen od predpisanega.

b) Oblikovanje objektov:

– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri. V primeru, da je objektu dodan izzidek, je streha nad njim lahko podaljšek obstoječe strešine z istim naklonom kot matična strešina. Dovoljene strešne odprtine so strešna okna in klasične frčade. Sleme frčad mora biti nižje od slemena matične strešine. Možna je izvedba čopov v matični strešini z naklonom 45°. Ravne strehe niso dovoljene.

– Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu majhnih strešnikov.

– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, več kotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno, trikotno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij.

– Ograje balkonov oziroma gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno.

– Fasadne odprtine naj bodo pokončne, simetrične, razporejene osno v rastru polno/prazno.

– Fasade morajo biti izvedene v ometu bele barve ali lesene v naravni barvi lesa. Dopustna je tudi izvedba fasad v kombinaciji omet in les; vidni del kleti se izvede v ometu ali naravnem kamnu.

– Pri gradnji objektov se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih avtohtonih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo).

e) Parcelacija:

– Oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele, možnosti priključevanja na javno infrastrukturo na način najbližjih priključkov in ureditvi parkirišč.

– Na zemljiščih tik ob gozdnih površinah je potrebno zagotoviti dostop do gozda in odmik od gozdnega roba praviloma za višino drevnin.s soglasjem in pod pogoji pristojnega upravljavca lahko tudi bližje.

Obvezna razlaga Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Tržič (Uradni list RS, št. 30/17) glede izpolnjevanja pogoja predpisanega razmerja stranic najmanj 1:1,4 ali več pri objektih s podolgovatim tlorisom in pri objektih z lomljenim tlorisom:

Določba glede izpolnjevanja pogoja predpisanega razmerja stranic najmanj 1:1,4 ali več pri objektih s podolgovatim tlorisom pomeni, da morata biti krajša in daljša stranica podolgovatega tlorisa v razmerju najmanj 1:1,4 ali več, v kolikor pa so podolgovatemu tlorisu dodani izzidki ob daljši ali krajši stranici, morajo le-ti tudi imeti razmerje stranic najmanj 1:1,4 ali več.

Pri stavbi z lomljenim tlorisom je predpisano razmerje stranic najmanj 1:1,4 ali več izpolnjeno, če je v predpisanem razmerju osnovni prevladujoč tloris ter če je v razmerju stranic tudi tloris vseh posameznih delov, ki so osnovnemu tlorisu dodani, npr. prizidki.

a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:

– primarne dejavnosti;

– stanovanja;

– planinske, lovske, gozdarske koče, planšarije in pastirski stanovi;

– trgovina, gostinstvo, turizem, storitvene, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, verske dejavnosti in svobodni poklici;

– proizvodne dejavnosti, ki prekomerno ne vplivajo na okolje in po neto površini ne presegajo 250 m².

b) Dopustne vrste posegov:

– novogradnje objektov;

– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje objektov, odstranitve objektov;

– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo;

– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov;

– infrastrukturne ureditve;

– ureditve javnih površin.

c) Velikost stanovanjskih objektov:

– Tloris je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več.

– Višinski gabarit stavb je (K)+P+1+M, klet mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe le K+P+M.

– V primeru, da je del kleti viden, je lahko vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni vidna, je lahko drugačen od predpisanega.

– Pri pritličnih objektih je pritličje pri vhodu lahko največ 1,0 m nad urejenim terenom, zunanje stopnice z ograjo pa masivno grajene, višina kolenčnega zidu največ 1,0 m. Pri nadstropnih objektih je višina kolenčnega zidu največ 0,4 m.

d) Oblikovanje stanovanjskih objektov:

– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, več kotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij.

– Ograje balkonov ali gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno.

– Fasadne odprtine naj bodo pokončne, simetrične, razporejene osno v enotnem rastru polno/prazno.

– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri. V primeru, da je objektu dodan izzidek, je streha nad njim lahko podaljšek obstoječe strešine z istim naklonom kot matična strešina. Dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami. Sleme frčad mora biti nižje od slemena matične strešine. Pultne frčade z ravno streho niso dovoljene. Možna je izvedba čopov v matični strešini.

– Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu majhnih strešnikov,

– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade niso dovoljene. Ni dopustna uporaba naslednjih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena. Fasade so lahko izvedene tudi v lesu. Vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno v naravni barvi lesa.

– Pri gradnji objektov se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo).

e) Velikost in oblikovanje objektov za primarno kmetijsko proizvodnjo in za druge dejavnosti:

– Gospodarski objekti in druge stavbe so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem.

– Objekti morajo biti podolgovatega tlorisa v razmerju stranic 1:1,4 ali več, na strmejših delih mora biti sleme vzporedno s plastnicami. Tloris je lahko tudi lomljen. Dozidave ne smejo rušiti razmerij.

– V primeru velikih gradbenih mas (dolžina) je potrebno objekt členiti na manjše gradbene mase, in sicer z ometanimi slopi in lesenimi polnili.

– Višinski gabarit stavb je (K)+P+1+M, klet mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe le K+P+M.

– V primeru, da je del kleti viden, je lahko vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni vidna, je lahko drugačen od predpisanega.

– Objekti po bruto tlorisni površini in volumnu ne smejo presegati obstoječih objektov v EUP, v kateri se gradijo.

– Streha: strehe stavb so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 38°–45° z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oziroma sosednjih objektov. Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu majhnih strešnikov. Dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami. Sleme frčad mora biti nižje od slemena matične strešine. Pultne frčade z ravno streho niso dovoljene.

– Fasade se izvedejo v ometu bele barve ali v svetlih pastelnih tonih. Možna je kombinacija ometa in lesenih oblog z vertikalno položenimi deskami, v naravni barvi lesa.

f) Parcelacija:

– Oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele, možnosti priključevanja na javno infrastrukturo na način najbližjih priključkov in ureditvi parkirišč.

– Na zemljiščih tik ob gozdnih površinah je potrebno zagotoviti dostop do gozda in odmik od gozdnega roba praviloma za višino drevnin, s soglasjem in pod pogoji pristojnega upravljavca lahko tudi bližje.

Obvezna razlaga Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Tržič (Uradni list RS, št. 30/17) glede izpolnjevanja pogoja predpisanega razmerja stranic najmanj 1:1,4 ali več pri objektih s podolgovatim tlorisom in pri objektih z lomljenim tlorisom:

Določba glede izpolnjevanja pogoja predpisanega razmerja stranic najmanj 1:1,4 ali več pri objektih s podolgovatim tlorisom pomeni, da morata biti krajša in daljša stranica podolgovatega tlorisa v razmerju najmanj 1:1,4 ali več, v kolikor pa so podolgovatemu tlorisu dodani izzidki ob daljši ali krajši stranici, morajo le-ti tudi imeti razmerje stranic najmanj 1:1,4 ali več.

Pri stavbi z lomljenim tlorisom je predpisano razmerje stranic najmanj 1:1,4 ali več izpolnjeno, če je v predpisanem razmerju osnovni prevladujoč tloris ter če je v razmerju stranic tudi tloris vseh posameznih delov, ki so osnovnemu tlorisu dodani, npr. prizidki.

Razpršena gradnja, zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč.

a) Na zakonito zgrajenih objektih razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena so dopustni:

– vzdrževalna in investicijsko vzdrževalna dela;

– rekonstrukcija skladno z gradbenim dovoljenjem;

– dozidave so dopustne v primeru izboljšave funkcionalne zasnove (dopustno enkratno povečanje zazidane površine objekta do 20 %);

– komunalna in oblikovna sanacija objektov;

– pomožne objekte za lastne potrebe in ograje je dopustno graditi na stavbnem zemljišču, ki je bilo določeno z gradbenim dovoljenjem za objekt;

– odstranitve objektov;

– opuščeni objekti vojaških postojank se lahko namenijo za potrebe planinskih koč ali zavetišč in za potrebe lovskih ali gozdarskih koč.

b) Oblikovanje:

– pogoji oblikovanja objektov so enaki pogojem iz ureditvenih območij razpršene poselitve – A.

a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:

– stanovanja,

– terciarne in kvartarne dejavnosti,

– proizvodne dejavnosti, ki se odvijajo v zaprtih prostorih in prekomerno ne vplivajo na okolje.

b) Dopustne vrste posegov:

– novogradnje objektov;

– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje objektov in odstranitev objektov;

– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo;

– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov;

– ureditve infrastrukture;

– vodnogospodarske ureditve;

– ureditve javnih površin.

c) Velikost objektov:

– Objekti po velikosti ne smejo presegati obstoječih objektov v neposredni bližini, v območju starega mestnega jedra se prilagajajo gabaritom obstoječih objektov.

– V mestnem jedru se porušeni objekti nadomestijo z objekti enake višine, sicer pa je dovoljena višina največ P+1+M, višina kolenčnega zidu je največ 1,0 m. Klet ni dovoljena, razen v primeru, da je bil objekt, ki se nadomešča, podkleten.

d) Oblikovanje objektov:

– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, več kotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno, oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij.

– Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane in členjene kot glavne fasade.

– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade niso dovoljene. Ni dopustna uporaba naslednjih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena. Fasade so lahko izvedene tudi v lesu. Vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno in sicer v naravni barvi lesa.

– Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu majhnih strešnikov.

– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri. Dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami. Za objekte terciarnih, kvartarnih in proizvodnih dejavnosti je naklon strehe lahko tudi manjši.

– Pri gradnji objektov se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo).

e) Parcelacija:

– oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam, dostopu do parcele, možnosti priključevanja na javno infrastrukturo na način najbližjih priključkov, ureditvi parkirišč in zelenih površin.

Območja proizvodnih dejavnosti so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim.

a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:

– servisne in storitvene dejavnosti,

– proizvodne dejavnosti z manjšimi vplivi,

– skladiščenje,

– za potrebe prometa.

b) Dopustne vrste posegov:

– novogradnje objektov, razen v ureditvenih enotah parkovne in druge zelene površine;

– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje objektov in odstranitev objektov;

– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo;

– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov;

– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno, komunikacijsko in energetsko omrežje in naprave in okoljska infrastruktura);

– vodnogospodarske ureditve;

– ureditve javnih površin.

c) Velikost objektov:

– Tlorisna zasnova proizvodnih stavb mora upoštevati funkcijo območja in optimalno izrabo prostora ter tehnološke pogoje in omejitve.

– Višina: vertikalni gabarit gradenj proizvodnih objektov mora upoštevati višinski gabarit obstoječe gradbene strukture. Maksimalna dovoljena višina proizvodnih stavb na območjih, ki so predvidena za izgradnjo gospodarskih con, je 10, m nad koto urejenega terena, razen na objektih ali delih objekta, kjer je zaradi specifičnosti tehnološkega procesa potrebna večja višina.

– V območjih kulturne dediščine višina objektov ne sme presegati višine obstoječih objektov.

d) Oblikovanje objektov:

– Pri oblikovanju je potrebno upoštevati prostorske dominante.

– Oblikovanje fasad naj sledi sodobni tehnologiji s poudarkom na enostavnejši členitvi fasad, z uporabo lesa, stekla, kovine in naravnega kamna. Dovoljeni so manjši barvni poudarki.

– Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane in členjene kot glavne fasade.

– Streha: dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa, v naklonu od 38°–45°. Pri objektih večjih dimenzij se lahko izvede ravna ali enokapna streha majhnega naklona; v obeh primerih se fasada dvigne nad nivo strešin oziroma se fasada zaključi z robnim vencem.

– Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu majhnih strešnikov.

– Usmeritve druge, tretje in četrte alineje ne veljajo za objekte in območja kulturne dediščine. Za območja se upoštevajo pogoji oziroma smernice službe pristojne za varstvo kulturne dediščine.

a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:

– kmetijske dejavnosti,

– spremljajoče dejavnosti: trgovina in skladiščenje.

b) Dopustne vrste posegov:

– novogradnje objektov;

– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje objektov in odstranitev objektov;

– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo;

– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov;

– ureditve infrastrukture (prometno, komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze in okoljska infrastruktura);

– vodnogospodarske ureditve;

– ureditve javnih površin.

c) Velikost in oblikovanje objektov:

– Gospodarski objekti in druge stavbe so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim gospodarskim poslopjem.

– Objekti morajo biti podolgovatega tlorisa v razmerju stranic 1:1,4 ali več, na strmejših terenih mora biti sleme vzporedno s plastnicami. Tloris je lahko tudi lomljen. Dozidave ne smejo rušiti razmerij.

– V primeru velikih gradbenih mas (dolžina) je potrebno objekt členiti na manjše gradbene mase in sicer z ometanimi slopi in lesenimi polnili.

– Višinski gabarit stavb je (K)+P+M, klet mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je lahko sprednji del kleti viden.

– V primeru, da je del kleti viden, je lahko vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni vidna, je lahko drugačen od predpisanega.

– Streha: strehe stavb so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 38°–45° z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oziroma sosednjih objektov. Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu majhnih strešnikov.

– Dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, s klasičnimi in pultnimi frčadami, frčade na eni strehi morajo biti enake oblike, sleme frčad mora biti nižje od slemena matične strešine. Pultne frčade z ravno streho niso dovoljene.

Obvezna razlaga Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Tržič (Uradni list RS, št. 30/17) glede izpolnjevanja pogoja predpisanega razmerja stranic najmanj 1:1,4 ali več pri objektih s podolgovatim tlorisom in pri objektih z lomljenim tlorisom:

Določba glede izpolnjevanja pogoja predpisanega razmerja stranic najmanj 1:1,4 ali več pri objektih s podolgovatim tlorisom pomeni, da morata biti krajša in daljša stranica podolgovatega tlorisa v razmerju najmanj 1:1,4 ali več, v kolikor pa so podolgovatemu tlorisu dodani izzidki ob daljši ali krajši stranici, morajo le-ti tudi imeti razmerje stranic najmanj 1:1,4 ali več.

Pri stavbi z lomljenim tlorisom je predpisano razmerje stranic najmanj 1:1,4 ali več izpolnjeno, če je v predpisanem razmerju osnovni prevladujoč tloris ter če je v razmerju stranic tudi tloris vseh posameznih delov, ki so osnovnemu tlorisu dodani, npr. prizidki.

Športni centri so športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam. Posebna območja so namenjena pretežno športnim, rekreacijskim, zabaviščnim, prireditvenim in podobnim dejavnostim.

a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:

– terciarne dejavnosti za potrebe območja,

– športne, rekreacijske, zabaviščne, prireditvene in podobne dejavnosti.

b) Dopustne vrste posegov:

– novogradnje objektov;

– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje objektov in odstranitev objektov;

– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo;

– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov;

– ureditve infrastrukture (prometno komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze in okoljska infrastruktura);

– ureditve javnih površin.

c) Velikost objektov se mora prilagajati obstoječim objektom v neposredni bližini, za območja in objekte kulturne dediščine veljajo posebne usmeritve službe pristojne za varstvo kulturne dediščine.

d) Oblikovanje objektov:

– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, več kotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij.

– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade niso dovoljene. Ni dopustna uporaba naslednjih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena. Fasade so lahko izvedene tudi v lesu. Vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno v naravni barvi lesa. Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane in členjene kot glavne fasade.

– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri, dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni. Pri objektih večjih dimenzij se lahko izvede ravna ali enokapna streha majhnega naklona; v obeh primerih se fasada dvigne nad nivo strešin oziroma se fasada zaključi z robnim vencem. Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v tangirani EUP.

– Pri gradnji objektov se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo).

e) Parcelacija:

– Oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele, možnosti priključevanja na javno infrastrukturo na način najbližjih priključkov in ureditvi parkirišč.

– Na zemljiščih tik ob gozdnih površinah je potrebno zagotoviti dostop do gozda in odmik od gozdnega roba praviloma za višino drevnin, s soglasjem in pod pogoji pristojnega upravljavca lahko tudi bližje.

Površine za turizem, ki so namenjena hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in namestitev.

a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:

– terciarne dejavnosti za potrebe območja;

– športne, rekreacijske, zabaviščne, prireditvene in podobne dejavnosti.

b) Dopustne vrste posegov:

– novogradnje objektov;

– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje objektov in odstranitev objektov;

– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo;

– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov;

– ureditve infrastrukture (prometno komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze in okoljska infrastruktura);

– vodnogospodarske ureditve;

– ureditve javnih površin.

c) Velikost objektov:

– Objekt nastanitvene dejavnosti po velikosti ne sme presegati obstoječih objektov v neposredni bližini.

– Tloris podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več.

– Višinski gabarit stavb je (K)+P+1+M, klet mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je lahko sprednji del kleti viden, vendar je potem višinski gabarit stavbe le K+P+M.

– V primeru, da je del kleti viden, je lahko vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni vidna, je lahko drugačen od predpisanega.

d) Oblikovanje objektov:

– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, več kotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno, oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij.

– Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane in členjene kot glavne fasade.

– Barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, živobarvne fasade niso dovoljene. Ni dopustna uporaba naslednjih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra in zelena. Fasade so lahko izvedene tudi v lesu. Vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno v naravni barvi lesa.

– Streha: naklon strešin 38°-45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri, dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami. Pultne frčade z ravno streho niso dovoljene. Možna je izvedba čopov v matični strešini.

– Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu majhnih strešnikov.

– Pri gradnji objektov naj se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti naj bodo grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo).

e) Parcelacija:

– Oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele, možnosti priključevanja na javno infrastrukturo na način najbližjih priključkov in ureditvi parkirišč.

– Na zemljiščih tik ob gozdnih površinah je potrebno zagotoviti dostop do gozda in odmik od gozdnega roba praviloma za višino drevnin, s soglasjem in pod pogoji pristojnega upravljavca lahko tudi bližje.

Obvezna razlaga Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Tržič (Uradni list RS, št. 30/17) glede izpolnjevanja pogoja predpisanega razmerja stranic najmanj 1:1,4 ali več pri objektih s podolgovatim tlorisom in pri objektih z lomljenim tlorisom:

Določba glede izpolnjevanja pogoja predpisanega razmerja stranic najmanj 1:1,4 ali več pri objektih s podolgovatim tlorisom pomeni, da morata biti krajša in daljša stranica podolgovatega tlorisa v razmerju najmanj 1:1,4 ali več, v kolikor pa so podolgovatemu tlorisu dodani izzidki ob daljši ali krajši stranici, morajo le-ti tudi imeti razmerje stranic najmanj 1:1,4 ali več.

Pri stavbi z lomljenim tlorisom je predpisano razmerje stranic najmanj 1:1,4 ali več izpolnjeno, če je v predpisanem razmerju osnovni prevladujoč tloris ter če je v razmerju stranic tudi tloris vseh posameznih delov, ki so osnovnemu tlorisu dodani, npr. prizidki.

Območja zelenih površin, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem oddihu, športu in rekreaciji na prostem.

a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:

– šport in rekreacija;

– kampiranje;

– gostinstvo kot dopolnilna dejavnost osnovni namembnosti območja in sicer brez nastanitvenih kapacitet, če v posebnih določbah ni opredeljeno drugače.

b) Dopustne vrste posegov:

– novogradnje objektov;

– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje objektov in odstranitev objektov;

– spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano podrobno namensko rabo;

– dovoljena je le izgradnja igrišč za potrebe športov in rekreacije, ki se izvajajo na prostem;

– ureditev kampa;

– ureditev otroških igrišč;

– ureditve infrastrukture (prometno komunalno in energetsko omrežje in naprave, omrežja in naprave za zveze in okoljska infrastruktura);

– vodnogospodarske ureditve;

– ureditve javnih površin.

c) Pogoji na območjih, ki so namenjena postavitvi kampov:

– Na območju, namenjenem za ureditev kampa, so poleg kampa dovoljene ureditve prostorov, in sicer počivališča s klopmi in mizami, ognjišče ter oprema za odlaganje odpadkov. Kurjenje z odprtim ognjem je na teh območjih prepovedano.

– Površine za postavitev šotorov ali počitniških prikolic se uredijo na travnatih površinah.

– Ureditev dostopnih poti in parkirišč se izvede v peščenih površinah.

– Sanitarne prostore in priključek na kanalizacijo s ČN se locira znotraj stavbnih zemljišč v neposredni bližini.

– Ograja kampa se izvede v obliki lese.

d) Velikost objektov:

– Tloris je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več.

– Višinski gabarit stavb je (K)+P+M, klet mora biti v celoti vkopana. V primeru, da objekt stoji v brežini, je lahko sprednji del kleti viden. Višina kolenčnega zidu je največ 1,00 m.

– V primeru, da je del kleti viden, je lahko vidna le ena etaža kleti. Tloris kletne etaže, ki je vkopana in ni vidna, je lahko drugačen od predpisanega.

e) Oblikovanje objektov:

– Oblikovanje objektov naj sledi avtentičnim objektom območja, prednost ima prenova obstoječih objektov pred novogradnjo.

– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, več kotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij.

– Streha: naklon strešin 38°-45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri, dovoljeno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami. Pultne frčade z ravno streho niso dovoljene.

– Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu majhnih strešnikov.

– Fasade morajo biti izvedene v ometu bele barve ali lesene v naravni barvi lesa. Dopustna je tudi izvedba fasad v kombinaciji omet in les. Vidni del kleti se izvede v ometu ali naravnem kamnu. Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane in členjene kot glavne fasade.

– Pri gradnji objektov se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih avtohtonih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo).

Obvezna razlaga Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Tržič (Uradni list RS, št. 30/17) glede izpolnjevanja pogoja predpisanega razmerja stranic najmanj 1:1,4 ali več pri objektih s podolgovatim tlorisom in pri objektih z lomljenim tlorisom:

Določba glede izpolnjevanja pogoja predpisanega razmerja stranic najmanj 1:1,4 ali več pri objektih s podolgovatim tlorisom pomeni, da morata biti krajša in daljša stranica podolgovatega tlorisa v razmerju najmanj 1:1,4 ali več, v kolikor pa so podolgovatemu tlorisu dodani izzidki ob daljši ali krajši stranici, morajo le-ti tudi imeti razmerje stranic najmanj 1:1,4 ali več.

Pri stavbi z lomljenim tlorisom je predpisano razmerje stranic najmanj 1:1,4 ali več izpolnjeno, če je v predpisanem razmerju osnovni prevladujoč tloris ter če je v razmerju stranic tudi tloris vseh posameznih delov, ki so osnovnemu tlorisu dodani, npr. prizidki.

Parki so urejena območja odprtega prostora v naselju.

a) Dopustne dejavnosti oziroma namembnosti:

– dejavnosti namenjene oddihu in drugim prostočasnim ter spremljajočim dejavnostim (kulturne, razvedrilne in izobraževalne dejavnosti).

b) Dopustne vrste posegov:

– zasaditve avtohtonih dreves in grmovnic;

– ureditev parkov s sprehajalnimi potmi, ribniki, vodnjaki in otroška igrišča;

– postavitev paviljonov in stojnic;

– namestitev klopi, ureditev počivališč ter postavitev objektov in naprav za opazovanje narave;

– gradbeno inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v območju.

c) Druga merila in pogoji:

– Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja (zlasti zemeljska dela), trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti. Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine), brez večjih zemeljskih del.

– V obvodnih pasovih se v območjih z naravovarstvenimi statusi ohranjajo obstoječa morfologija, hidrologija, naravni procesi in vegetacija.

Pokopališča so površine namenjene za pokop in spominu na umrle.

a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:

– površine namenjene za pokop in spominu na umrle.

b) Dopustne vrste posegov:

– novogradnje objektov za opravljanje verskih obredov, pokopaliških stavb in spremljajočih objektov;

– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, ponovne gradnje objektov in odstranitev objektov;

– ureditev lapidarijev oziroma posebnih prostorov, kjer se zbirajo in hranijo stari kamniti spomeniki ali napisi vklesani v kamen;

– ureditve infrastrukture;

– ureditve javnih površin.

b) Oblikovanje:

– poslovilni objekti se oblikujejo skladno s profano dediščino območja;

– preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij niso dovoljeni;

– ograjevanje pokopališč je dovoljeno z avtohtono živo mejo (gaber ali pušpan) ali s polnim, ometanim zidom ali suhozidom.

a) Dopustne dejavnosti:

– preživljanje prostega časa na prostem,

– prostočasna dejavnost pridelovanja vrtnin, sadja in gojenja okrasnih rastlin za lastne potrebe.

b) Dopustne ureditve:

– vrt (zelenjavni vrt, zeliščni vrt, sadni vrt, okrasni vrt), postavitev vrtnega pohištva (klop, pergola),

– ureditev zelene površine za druženje uporabnikov vrtičkov,

– otroška igrala,

– dopustna je postavitev skupnih objektov: vrtna lopa, zabojnik za odpadke, ločevalne poti, stojala za kolesa, ograja, zbiralnik deževnice, kompostnik.

c) Oblikovanje objektov:

– Višinski gabarit: P.

– Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri.

– Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitno sive barve ali rdeče barve glede na prevladujočo kritino obstoječih objektov v tangirani EUP. Dopustne so kritine v videzu majhnih strešnikov.

– Fasade morajo biti izvedene v ometu bele barve ali lesene v naravni barvi lesa. Dopustna je tudi izvedba fasad v kombinaciji omet in les.

– Pri gradnji objektov se upošteva načelo sonaravnosti. Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno z uporabo naravnih avtohtonih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo).

(1) Območja osnovne namenske rabe P so namenjena prometni infrastrukturi.

(2) Podrobna namenska raba: površine cest – PC

a) Vrste dopustnih dejavnosti: promet, transport s spremljajočimi dejavnostmi.

b) Dopustne vrste posegov:

– posegi, ki služijo nadgradnji in tehničnim izboljšavam cestne infrastrukture in parkirnih površin,

– vzdrževalna dela na objektih in napravah.

c) Funkcionalna in oblikovna merila morajo upoštevati predpise s področja prometne varnosti.

d) Ostala merila in pogoji: na cestah, ki imajo zagotovljene stranske zelenice, je dopustno urediti drevorede.

(3) Podrobna namenska raba: ostale prometne površine – PO

a) Vrste dopustnih dejavnosti: mirujoči promet.

b) Dopustne vrste posegov:

– posegi, ki služijo nadgradnji in tehničnim izboljšavam cestne infrastrukture in parkirnih površin,

– vzdrževalna dela na objektih in napravah.

c) Funkcionalna in oblikovna merila morajo upoštevati predpise s področja prometne varnosti in varstva okolja.

(4) Črtano

(5) Podrobna namenska raba: helioport – PH

a) Dopustne dejavnosti: območje namenjeno pristajanju in vzletanju helikopterjev.

b) Dopustne vrste posegov: dovoljeni posegi za ureditev helioporta krožne oblike, dovoljene le parterne ureditve.

Območja osnovne namenske rabe – O so namenjena okoljski infrastrukturi.

a) Dopustne dejavnosti: dejavnosti s področja okoljske infrastrukture

b) Dopustne vrste posegov: izgradnja objektov za potrebe oskrbe s pitno vodo, odvajanju in čiščenju odpadnih voda ter ravnanju z odpadki. Dovoljeni so vsi posegi, ki služijo nadgradnji in tehničnim izboljšavam okoljske infrastrukture (ČN, vodohrami, vodna zajetja, črpališča, razbremenilniki, zadrževalniki).

c) Oblikovanje objektov: skladno s pogoji območja proizvodnih dejavnosti IG.

Območja osnovne namenske rabe – E so namenjena energetski infrastrukturi.

a) Dopustne dejavnosti: dejavnosti s področja energetike.

b) Dovoljeni so objekti in naprave za potrebe izvajanja energetske oskrbe.

c) Dovoljena so vzdrževalna dela na objektih in napravah.

Območja osnovne namenske rabe – T so namenjena komunikacijski infrastrukturi.

a) Dopustna so izvajanja dejavnosti gospodarskih služb s področja telekomunikacij.

b) Dovoljeni so objekti in naprave za potrebe izvajanja telekomunikacijske oskrbe.

c) Dovoljena so vzdrževalna dela na objektih in napravah.

a) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti: kmetijske dejavnosti

b) Na območjih kmetijskih zemljišč je dovoljena gradnja naslednjih objektov ali posegov v prostor:

1) agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;

2) enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu z uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost (enojni kozolec t.i. stegnjeni kozolec ali kozolec z lopo oziroma kozolec s plaščem, kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, silos, skedenj, senik, kašča, gnojišče, koruznjak, pokrita skladišča za lesena goriva, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, krmišče, hlevski izpust, grajeno molzišče, grajena obora, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja ter opora za trajne nasade, grajena poljska pot, grajena gozdna prometnica);

3) objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte iz 2) točke, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov;

4) čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m²;

5) staja, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m²;

6) pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža);

7) pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov;

8) raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira;

9) začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone:

– oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,

– cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni,

– začasna tribuna za gledalce na prostem,

– premični čebelnjak v leseni izvedbi;

10) opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica);

11) začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

12) dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki:

– ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih,

– je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč),

– ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve;

13) gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini:

– daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje,

– lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje;

14) rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste;

15) sanacije nelegalnih kopov (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin) in odlagališč odpadkov v kmetijsko rabo v skladu s sanacijskim programom za rekultivacijo, na vodnih in priobalnih zemljiščih so dovoljene še vodnogospodarske ureditve strug, potokov in hudournikov.

16) Obnova obstoječih kmetijsko gospodarskih objektov, senikov in raztegnjenih kozolcev.

17) Na območju kmetijskih zemljišč, ki se nahajajo znotraj območij smučišč, je dovoljena izgradnja objektov in naprav za potrebe smučišča (montažne vlečnice in trakovi).

c) Pogoji za gradnjo objektov:

– Objekte iz točke 2), 3) in 5) prejšnjega odstavka, ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, enostavni in nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, lahko gradi le investitor, ki je vpisan v register kmetijskih gospodarstev in to vsaj dve (2) leti pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt oziroma pred začetkom gradnje enostavnega objekta, in ki ima v lasti oziroma zakupu:

– najmanj 2,0 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali

– najmanj 1,0 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade,

– Objekte z zgoraj navedenimi omejitvami, razen kozolca, se lahko na kmetijskih zemljiščih gradi v območju petdeset metrskega (50,0 m) pasu, ki obkroža območje stavbnih zemljišč kmetije pod pogojem, da na območju stavbnih zemljišč kmetije zaradi premajhne razpoložljive površine takšnega objekta ni mogoče zgraditi in da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije oziroma opravljanje registrirane dejavnosti kmetije. V primeru, da zaradi geoloških razmer gradnja ni mogoča znotraj 50,00 m pasu, kar investitor dokazuje z mnenjem geologa oziroma geološkim poročilom, se objekte lahko gradi v območju sto metrskega (100,0 m) pasu. Za gradnje navedenih objektov mora investitor predhodno pridobiti mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije oz opravljanje registrirane dejavnosti kmetije.

– Lokacije čebelnjakov, stacionarnih ali prenosnih, morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na poselitveno območje. Postavitev je možna le pod pogojem, da se predhodno pridobi pozitivno mnenje čebelarske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem naj bi stal takšen čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo, da je zemljišče vključeno v kataster čebelje paše in čebelarski pašni red, da je investitor vpisan v priznano rejsko organizacijo za kranjsko čebelo.

– Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti iz točk 2) in 3) drugega odstavka tega člena, čebelnjaki iz točke 4) drugega odstavka tega člena ter staje iz točke 5) drugega odstavka tega člena se lahko uporabljajo le v kmetijske namene.

Ne glede na prvi stavek druge alineje tega odstavka se pastirski stan in staja lahko gradita le v EUP območja planin.

d) Oblikovanje objektov:

– Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti glede na materiale, barvo in druge oblikovne značilnosti, poenoteni z osnovno stavbo in morajo slediti tipologiji osnovne stavbe (stanovanjska stavba) kmetije oziroma pogojem za oblikovanje, ki so določeni v točki e) 50. člena tega odloka. Vse stavbe so v enoetažni izvedbi, brez balkonov – gankov, raznih izzidkov ter brez frčad in strešnih okenskih odprtin. Usmeritve za posamezne za objekte so navedene v Katalogu pomožnih objektov, ki je priloga tega odloka.

– Oblikovanje čebelnjaka se mora slediti tipologiji tradicionalnega slovenskega čebelnjaka. Zgrajen je lahko kot prostostoječa, pritlična, z vseh strani zaprta stavba za čebelne panje. Čebelnjak je postavljen na točkovne temelje, fasada je iz vertikalnih lesenih desk. Streha je dvokapnica, s krajšo sprednjo in daljšo zadnjo strešino. Na sprednji strani je večji, večinoma polkrožni napušč za zaščito panjev. Konstrukcija je lesena. Za kritino se uporabljajo lesene skodle, deske ali betonski strešniki sive barve.

e) Druga merila in pogoji:

– Travnate površine ob vodotokih se ohranjajo. Preprečuje se intenzivna raba vlažnih travnikov in v zvezi s tem povezane melioracije niso dovoljene.

– Pri izboljševalnih ukrepih obdelovalnih površin (agromelioracije, komasacije in zaokrožitve) se zagotovi ohranjanje podolgovate drobne parcelacije in mikro reliefnih značilnosti (travnate razmejitve, osamela drevesa).

– Na območjih z nepremično kulturno dediščino in vplivnih območjih je pred načrtovanjem postavite pomožnega kmetijsko gozdarskega objekta potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

– Za posege v zavarovana območja, v območja Natura 2000 in v naravne vrednote je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje pristojne službe.

– Travniški sadovnjaki se ohranjajo in nadomeščajo z avtohtonimi vrstami sadnega drevja. Ohranja se večja posamezna drevesa, omejke in živice ter sadovnjake ob robovih kmetij in ob robovih naselij.

– Postavljanje obor in ograjevanje zemljišč za pašo živine v odprti krajini na območjih ohranjanja narave se lahko izvaja le na način, ki omogoča prehod prostoživečih vrst.

– Na območju kmetijskih zemljišč ni dovoljeno postavljati premičnih objektov (prikolice, kontejnerji ipd.), na enostavne in nezahtevne objekte ni dovoljeno nameščati oglasnih sporočil.

(1) Površine, ki so v OPN opredeljene kot gozdne površine, porasle z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskem izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu s področnim predpisom določena kot gozd.

(2) Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno upoštevati tipološke značilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in značilnosti obstoječega gozdnega roba.

(3) V negozdnem prostoru, ki je funkcionalno povezan z gozdom, so dopustni le posegi, ki ne razvrednotijo ali ne poškodujejo gozda. V prostoru ob gozdu je potrebno ohraniti obstoječe dostope do gozda oziroma urediti nadomestne. Odmik od gozdnega roba mora biti tolikšen (običajno ne manj kot 25,0 m), da gospodarjenje z gozdom ne ogroža objektov oziroma rab prostora; če tega odmika ni, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojem objektu, ki jih lahko povzročijo ujme ter sanacijo njenih posledic in normalno vzdrževanje gozda.

(4) V območjih nad gozdno mejo, v območjih z ostrimi vremenskimi razmerami ter v varovalnih gozdovih se ne dopušča posegov v podtalje ali vegetacijo, še posebno kadar bi to predstavljajo nevarnost za začetek erozijskih procesov.

(5) Pri gradnjah gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij v javni rabi, za katere ni predvidena izdelava izvedbenega prostorskega akta, se je potrebno izogibati posegom, ki trajno degradirajo večje gozdne površine. Umeščanje energetskih objektov in naprav se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče upošteva značilne naravne prvine kot so gozdni rob, podnožje pobočij in reliefne značilnosti. Grmišča, ki oblikujejo gozdne robove, naj se ohranijo v obstoječem stanju.

(6) V območjih gozdov so dovoljeni naslednji posegi:

– posegi v skladu z gozdnogospodarskimi in lovskogojitvenimi načrti;

– krčitev gozda v kmetijske namene je dopustna v skladu s področnim predpisom;

– gradnje gozdnih cest, gozdnih učnih poti, žičnic, vlečnic, gozdnih vlak, planinskih in sprehajalnih poti in kolesarskih poti;

– čebelnjaki skladno s pogoji iz točke b), c) in d) iz 65. člena tega odloka;

– ureditve za potrebe lova;

– za posege, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi, se izdela presoja življenjskih možnosti divjadi skladno s področnim predpisom;

– posegi za vodnogospodarske ureditve;

– sanacije degradiranega gozdnega prostora;

– sanacije nelegalnih kopov (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin), cestnih usekov in divjih odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo;

– gradnja obor, ograditve posameznih delov gozdov v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov;

– sanitarne sečnje;

– ponovne gradnje so dovoljene le za enak namen ter v enakih gabaritih;

– v območjih varovalnih gozdov so posegi v prostor dopustni le izjemoma za infrastrukturne objekte, če po presoji vplivov na okolje ne ogrožajo ekoloških funkcij gozdov in če je predhodno pridobljeno dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;

– na območju gozdnih zemljišč, ki se nahajajo znotraj EUP smučišč, je dovoljena izgradnja objektov in naprav za potrebe smučišč (sedežnice, vlečnice);

– dovoljena so investicijsko vzdrževalna dela in ponovne gradnje legalno zgrajenih objektov v enakih gabaritih;

– gozd je dovoljeno skrčiti po označitvi in evidentiranju dreves za posek, ki ju po predložitvi gradbenega dovoljenja in označitvi oziroma zakoličbi območja posegov opravi pristojna gozdno gospodarska služba.

– Vodno gospodarske ureditve obstoječih strug potokov in hudournikov za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda in druge vodno gospodarske ureditve, ki se nanašajo na izboljšanje hidro morfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda. Dopustno je urejanje obstoječih poti, dostopov do vode, postavitev klopi z uporabo avtohtonih materialov.

(7) Za nemoteno gospodarjenje z gozdovi je potrebno do vsake gozdne površine zagotoviti dostop. Na gozdnem robu je potrebno zagotoviti ustrezen večnamenski prostor za začasno deponiranje lesa. V času, ko se ne opravlja gozdna proizvodnja, je ta prostor lahko namenjen za druge dejavnosti (parkirišča, prireditveni prostor, igrišča …).

(8) Na območjih gozdov, ki so del območij varovanja kulturne dediščine, je dejavnosti potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za to dediščino.

(9) Umeščanje objektov in izvajanje del na zemljiščih v gozdnem prostoru se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute.

(10) V varovalnih gozdovih, v gozdovih s posebnim namenom in v gozdovih z ekološkimi in socialnimi funkcijami s prvo stopnjo poudarjenosti so dopustni le posegi in dejavnosti za namensko gospodarjenje s temi območji. Izjemoma so dopustni posegi za gospodarsko infrastrukturo, če ne ogrožajo ali onemogočajo ekoloških in socialnih funkcij gozdov. Posegi v varovalnih gozdovih, ki niso povezani z gospodarjenjem z varovanimi gozdovi in ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd, se lahko izvajajo na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V območju varovalnih gozdov se ne dopušča posegov v podtalje ali vegetacijo, kadar bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne zarasti, še posebno pa, kadar bi to predstavljalo nevarnost za začetek erozijskih procesov.

(1) Vodna zemljišča celinskih voda so tista, na katerih je voda stalno in občasno prisotna in se zato na njih oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe – najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je voda poplavila zaradi posega v prostor.

(2) Priobalna zemljišča, so vsa tista zemljišča, ki neposredno mejijo na vodno zemljišče. Zunanja meja priobalnih zemljišč je na vodotokih 1. reda (Tržiška Bistrica) zunaj območij naselij 40,0 m od meje vodnega zemljišča in 15,0 m od vodnega zemljišča v naseljih, na vodotokih 2. reda (vsi ostali vodotoki) pa 5,0 m od meje vodnega zemljišča.

(3) V vodotoke in obrežno vegetacijo se ne posega, razen v primeru premostitev ali za potrebe urejanja vodotokov, kadar so ogrožena življenja ljudi. Premostitve voda in gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču se morajo načrtovati tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.

(4) Zacevljanje in prekrivanje vodotokov je prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop ali prehod preko vodotoka, v primeru, da gre za objekte javne infrastrukture.

(5) Za obstoječe legalno zgrajene objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, ne veljajo določbe 37. člena ZV-1, če gre za rekonstrukcijo, spremembo namembnosti ali nadomestno gradnjo, če: se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost, se s tem ne poslabšuje stanja voda, je omogočeno izvajanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost od meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje. Za vsak poseg je potrebno predhodno izdelati presojo vplivov na okolje.

(6) Ohranjajo in vzdržujejo se vegetacijski pasovi ob vodotokih, naravne vodotoke se ohranja v naravnem stanju, regulacije vodotokov niso dovoljene. V obvodnem pasu je dopustna ureditev kolesarskih in pešpoti in zasaditev drevoredov.

(7) Renaturacija reguliranih vodotokov se izvrši kjerkoli je to možno in smiselno, predvsem na delih, ki so pomembni v krajinskem in ambientalnem smislu.

(8) Na območjih površinskih voda, ki so del območij varovanja kulturne dediščine, je dejavnosti potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za to dediščino.

(9) Dopustna so izvajanja dejavnosti gospodarskih javnih služb s področja okoljske infrastrukture. Pogojno so dopustne tudi rekreacijske in športne dejavnosti.

(10) Dovoljeni so objekti grajenega javnega dobra po zakonu, ki ureja vode in drugih zakonih, objekti namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem ter varstvu pred škodljivim delovanjem voda, objekti za športe, ki so vezani na vodo in objekti za rabo voda.

(11) Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot vodno zemljišče, v ne ažuriranem katastru pa so vpisane kot stavbišče, je gradnja dopustna v skladu s prvotno namembnostjo objekta (mlini, žage, male hidroelektrarne).

(1) Na območju občine je večje število odprtih kopov mineralnih surovin – peskokopov (LN).

(2) Na vseh območjih potencialno perspektivnih peskokopov, kjer je predvidena eksploatacija mineralnih surovin, se le-ta vrši skladno z OPPN in s sočasno sanacijo.

(3) Za nelegalne kope se predvidi sanacija (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin) z ekološkim zaporedjem (ekološka sukcesija). Nelegalni kopi, ki so že sanirani ali samo sanirani, se prepustijo nadaljnjemu zaraščanju.

(4) Na območjih pričakovanih naravnih vrednot, je obvezno spremljanje posegov v naravo, zlasti zemeljskih del, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških.

Na območju občine je zemeljski plaz Preska opredeljen kot varovano območje pred naravno nesrečo – N.

(1) Ostala območja so neplodna območja, gorovja nad gozdno mejo, pašniki in tista območja, ki jih ni mogoče uvrstiti v zgoraj naštete kategorije (skalovje v visokogorju, opuščeni peskokopi, vse, kar nima površinskega pokrova).

(2) Posegi na teh zemljiščih niso dovoljeni, razen če niso posebej navedeni v posebnih prostorsko izvedbenih pogojih.

(1) Ohranjajo se značilnosti kulturno krajinskega vzorca (posamična drevesa in naravni nasadi v skalnjakih) z upoštevanjem značilne razporeditve gozdnih mas v prostoru, ekološkega ravnovesja, značilnosti oblikovanega gozdnega roba, mokrotne pašnike, melišča in avtohtone vegetacije.

(2) Obstoječi objekti zgrajeni z upravnimi dovoljenji se vzdržujejo, lahko se prenavljajo pod pogojem, da se ohrani njihova funkcija, volumen in oblikovanje.

(3) V območju planin je dopustna gradnja in postavljanje objektov izključno za potrebe funkcije planine. Pri novogradnji in prenovi se ohranja tipologija in velikost objektov posamezne planine ter zanjo značilni tradicionalni arhitekturni vzorci in materiali. Za vsak poseg je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine. Na planinah se ohranja gozdni rob in posamezna večja drevesa, cest se ne sme širiti, ohranja se jih v peščeni ali travnati izvedbi.

(4) Dopustne so le sečnje v skladu z gozdnogospodarskimi načrti.

(5) Agro operacije na planinah niso dopustne.

(6) Ohranja se ekstenzivna raba travišč v okolici objektov na planinah.

(7) Za posege na območju planin je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in soglasje.

(1) Novi objekti (nad terenom fasadni plašč in pod terenom zunanji rob objekta) morajo biti odmaknjeni od meje sosednjih zemljišč vsaj 4,0 m tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele. Pri določitvi lege stavbe je potrebno slediti funkciji in legi stavb v gravitacijskem območju. Manjši odmik je mogoč le s soglasjem lastnika sosednje parcele, vendar ne manjši od 2,5 m.

(2) Odmik od sosednjih zemljišč za enostavne in nezahtevne objekte je najmanj 3,0 m, manjši odmik je mogoč le s soglasjem lastnika sosednje parcele, vendar ne manjši od 1,5 m.

(3) Na območjih IG in IK morajo biti novi objekti (nad in pod terenom) odmaknjeni od parcelnih meja vsaj 5,0 m. Manjši odmik je mogoč le s soglasjem lastnika sosednje parcele.

(4) Lega novozgrajenih objektov mora slediti prevladujoči gradbeni liniji obstoječih objektov ob ulicah in obstoječim gradbenim linijam v prostoru.

(5) V območjih ohranjenih vaških jeder je pri določitvi lege stavbe potrebno slediti talni zasnovi vaškega jedra in obstoječim gradbenim linijam. V primerih, da je za naselje ali del naselja značilna postavitev stavb na posestne meje, je potrebno stavbo praviloma locirati na mejo.

(6) Odmiki od predpisanih so, brez soglasja mejašev, lahko manjši v primeru:

– ko je potrebno upoštevati pogoje s področja varstva kulturne dediščine,

– ko to določajo PPIP za posamezno EUP in

– v primeru gradnje stavbe, ki se bo v enakih ali manjših višinskih gabaritih gradila na mestu prej odstranjene zakonito zgrajene stavbe, pri kateri je odmik od meje sosednjega zemljišča enak ali večji kot pri stavbi, ki se nadomešča. Nova stavba mora imeti enako namembnost kot stavba, ki se nadomešča.

(7) Ograje in oporni zidovi so lahko postavljeni na posestne meje gradbenih parcel, če oba lastnika s tem soglašata, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je potrebno upoštevati predpise s področja varnosti v cestnem prometu.

(8) Postavitev objektov mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica objektov, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija) objektov lahko drugačna, če se z grafično analizo okolice, ki jih morajo vsebovati lokacijski podatki posebnega dela projekta, utemelji, da postavitev objekta upošteva ohranjen identitetni urbanistični vzorec naselja oziroma dela naselja oziroma prevladujočo orientacijo slemen.

(9) Odmiki od javnih zemljišč:

– med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira pot do parkirnih (garažnih) mest je treba zagotoviti najmanj 5,0 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje;

– ograja mora biti od parcelne meje javne ceste oddaljena najmanj 1,0 m oziroma oziroma mora biti odmik enak višini ograje.

(10) Ne glede na predhodna določila tega člena so izjemoma dopustne gradnje stavb na parcelno mejo, kadar:

– gre za tipologijo gradnje v strnjenem nizu;

– je način gradnje ob meji parcele značilen za naselje;

– kadar gre za koncept tradicionalne tlorisne zasnove, načrtovana novogradnja pa ne slabša bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici.

(1) Gradbena parcela namenjena gradnji stavb mora omogočiti normalno uporabo in vzdrževanje objektov z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, dostopom, komunalnimi in energetskimi objekti in priključki.

(2) Velikost gradbene parcele se določi glede na:

– položaj, namembnost, velikost novih gradbenih parcel v razmerju do obstoječih gradbenih parcel,

– namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin, koridorjev komunalnih vodov in vzdrževanje le-teh,

– namembnost in velikost objekta, nezahtevne in enostavne objekte, oblikovanost zemljišča, lego sosednjih objektov, obstoječe parcelne meje in lastništvo;

– dostope in dovoze z javne ceste ali poti, intervencijske poti, parkirna mesta, funkcionalno zelenje, potek komunalnih in energetskih vodov;

– sanitarno-tehnične zahteve (osončenje, prezračevanje, hrup).

(3) Posestne meje gradbene parcele morajo biti urejene pred izdajo gradbenega dovoljenja.

(4) Velikost gradbene parcele eno ali dvostanovanjske hiše je minimalno 400 m², maksimalno pa 800 m². V območjih razpršene poselitve ali v primeru izvedbe geodetske odmere parcele pred uveljavitvijo tega odloka je lahko gradbena parcela za gradnjo enostanovanjskega objekta izjemoma tudi manjša, vendar ne manjša od 300 m². Minimalna velikost gradbene parcele ne velja za obstoječe objekte zgrajene na podlagi upravnih dovoljenj v primeru, da se na parceli izvaja ponovna gradnja. Za strnjeno stanovanjsko gradnjo (vrstne in atrijske hiše) je najmanjša velikost gradbene parcele 250 m² za en objekt v nizu.

(5) Gradbena parcela objektov za začasno bivanje (počitniških objektov) ne sme biti manjša od 300 m² in ne večja od 500 m².

(6) Pri določanju gradbene parcele kmetije se upoštevajo zemljišča, na katerih stojijo stanovanjske stavbe in gospodarska poslopja kmetije, medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potreben manipulacijski prostor za kmetijsko mehanizacijo in površine za modernizacijo kmetije.

(7) Pri določanju gradbene parcele objektov proizvodnih dejavnosti se poleg določil druge točke tega člena upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov, vrsta proizvodnje in potreben manipulacijski prostor za tovorna vozila, drugo mehanizacijo in za deponije.

(8) Za objekte sekundarnih, terciarnih in kvartarnih dejavnosti mora biti dovoz na parcelo širok najmanj 6,0 m.

(9) Za območja več stanovanjskih objektov je poleg določil druge točke tega člena potrebno pri določanju gradbene parcele upoštevati tudi potrebe po skupnih odprtih prostorih (parki, igrišča). Skupnih parkirnih, zelenih in odprtih površin ni dopustno zmanjševati zaradi zasebnih interesov. Postavitve pomožnih objektov (nadstreški, garaže, ute, lope ipd.) za individualne potrebe na teh zemljiščih niso dopustne.

(10) Določbe o minimalni velikosti gradbene parcele ne veljajo na območjih varovanih vaških jeder in mestnega jedra Tržiča.

(11) Izjemoma se parkirna mesta lahko zagotavljajo izven gradbene parcele v primerih iz 1. točke 80. člena tega odloka.

(1) Na vseh območjih se ohranja visokodebelne sadovnjake, kakovostno in vitalno avtohtono vegetacijo, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo avtohtone drevesne in grmovne vrste. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. V okolici objektov v javni rabi in na območjih stanovanj je prepovedano uporabljati močno alergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge dele.

(2) Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo smotrne prerazporeditve zemeljskih mas ter prilagoditve obstoječemu terenu na mejah območja urejanja. Pri urejanju okolice objektov se upošteva obstoječa konfiguracija terena. Zemeljska dela (izravnavanje, poglabljanje terena, nasipavanje in zasipavanje) se izvaja tako, da se ohranijo lastnosti terena. Pri zemeljskih posegih v teren se planiranje terena izvaja z brežinami. V primeru, ko to ni mogoče, oziroma ko se mora upoštevati pogoje geotehničnega ali hidrološkega poročila, se izvede z opornimi zidovi.

(3) Višinske razlike na zemljišču morajo biti v največji možni meri urejene s travnatimi brežinami. V primerih, ko drugačna zavarovanja brežin niso mogoča, je dopustna gradnja opornih zidov do višine 1,2 m. Oporni zidovi morajo biti izvedeni v naravnih materialih (kamen ali les) in ozelenjeni. Kota urejenega terena na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Gradnja opornega zidu, višjega od 1,2 m je dovoljena le zaradi geotehničnih ali hidroloških pogojev terena. Višje oporne zidove je potrebno izvesti v kaskadah.

(4) Izgradnja opornega zidu zaradi popolne izravnave terena ni dopustna.

(5) Od sosednjega zemljišča morajo biti oporni zidovi odmaknjeni najmanj 0,5 m oziroma toliko, da so v celoti grajeni na parceli h kateri se gradijo. Ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč pa so lahko zgrajeni tudi na parcelni meji, vendar se s tem ne sme poslabšati stanja na sosednjih zemljiščih. Odmik opornih zidov od zemljišč javnih cest je najmanj 1,0 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.

(6) Utrjevanje zunanjih površin je dovoljeno izvajati z naravnimi avtohtonimi materiali. Uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov ni dopustna.

(7) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte, naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

(8) Posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih prostorih morajo biti načrtovani tako, da omogočajo dostop tudi za ljudi s posebnimi potrebami.

(9) Dopustno je ograjevanje parcel oziroma postavitev med sosedske ograje do višine 1,2 m.

(1) Pri urejanju zelenih površin je potrebno:

– upoštevati značilnosti terena, predvsem topologijo, mikroklimo, osončenost in rastiščne pogoje za obstoječo in načrtovano avtohtono vegetacijo,

– zagotoviti programsko ustreznost glede na namensko rabo in dejavnost ter vse uporabniške skupine, vključno z otroki, mladostniki, starejšimi prebivalci ter ljudmi s posebnimi potrebami,

– upoštevati trajnostne zahteve, predvsem glede izbora rastlin in gradbenih materialov ter ukrepov za zadrževanje voda.

(2) Na območju naselij in na javnih odprtih površinah se ohranjajo obstoječa drevesa in živice. Obrežne drevnine se ohranjajo, če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.

(3) V primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino zemljine, dostopnost vode in zračenje tal koreninskega sistema.

(4) Zasaditve površin v javni rabi morajo vključevati drevesno in grmovno vegetacijo, pri čemer so minimalni pogoji:

– parkirišča na nivoju terena: 1 funkcionalno drevo/5 PM; ob mestnih vpadnicah se zasadijo drevoredi.

(5) Oblikovanje odprtih javnih prostorov mora zagotavljati zelene površine, stik z vodo, stik z objekti kulturne dediščine in slediti obstoječim in novim programom. Na celotnem območju se ohranja pomen vodotokov in obstoječe gradbene linije.

(6) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve (nestrupene, nealergene avtohtone vrste). Minimalni pogoji so:

– na javnih površinah (parkirišča, parki, otroška in športna igrišča, rekreacijska območja, zelenice, sprehajalne poti, brežine vodotokov) se lahko zasadijo le naslednje vrste dreves: veliki jesen, lipa, divji kostanj, lipovec, beli gaber, črni gaber, dob – avtohtoni hrast, graden – avtohtoni hrast, gorski javor, poljski javor – maklen, ostrolistni javor, navadna bukev, mokovec, gorski brest, bela vrba, vrba žalujka, navadni kostanj;

– na ekološko pomembnih območjih in na območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija.

(7) Ob stanovanjskih objektih mora biti na zelenih površinah posajeno vsaj eno visokodebelno sadno drevo.

(8) Ograjevanje parcel je dovoljeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, možna je kombinacija žive meje z verejo ali leso, lesen plot, vendar ograje ne smejo biti višje od 1,2 m. Pri ograjevanju objektov in območij, ki zahtevajo posebno varnost je potrebno upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.

(9) Ozelenitve okolice objektov naj bodo izvedene z avtohtonimi vrstami vegetacije. Okolica naj bo urejena skladno z obstoječo krajino. Odprte zelene površine, osrednje površine za pešce (trgi) se ne smejo pozidati.

(10) Hortikulturni elementi iz drugih okolij so prepovedani.

(1) GJI se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. Linijsko GJI se načrtuje racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki v čim manjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora. Izogiba se območjem kulturne dediščine ter drugim območjem in prvinam, pomembnim za prepoznavnost, naravnim vrednotam in najpomembnejšim delom ekološko pomembnih območij oziroma posebnih varstvenih območij.

(2) Posegi na GJI ter posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne GJI.

(3) Vodi GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen.

(4) Ob upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI praviloma potekati v skupnih koridorjih, pri čemer je treba upoštevati osnovne zahteve glede kota križanja in varnostih odmikov med vodi GJI, kot to določajo veljavni predpisi.

(5) Vodi in objekti GJI morajo potekati oziroma biti umeščeni v prostor tako, da je mogoče priključevanje objektov znotraj posamezne EUP ter da je omogočeno njihovo nemoteno obratovanje in vzdrževanje.

(6) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno.

(7) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI se v okviru območja predvidenega posega praviloma predvidi tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni.

(8) Vode GJI v naseljih ter na območjih varstva kulturne dediščine je treba praviloma izvesti podzemno, če to ni v nasprotju z varstvenimi režimi in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. Pri načrtovanju GJI se praviloma zagotovi takšno umestitev vodov v prostor, da niso prizadete varovane vrednote in materialne substance kulturne dediščine ter da se hkrati zagotavlja ohranjanje prostorske integritete dediščine.

(1) Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje drugih posegov v prostor varovalnih pasov javnih cest in javnih kolesarskih poti so dovoljeni le s soglasjem upravljavca cest. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran javne ceste širok:

– pri državnih glavnih cestah 25,0 m

– pri državnih regionalnih cestah 15,0 m

– pri občinskih lokalnih cestah 10,0 m

– pri občinskih javnih poteh 5,0 m

– pri občinskih kolesarskih poteh 2,0 m

– pri državnih kolesarskih poteh 5,0 m.

(2) Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev novih posegov.

(1) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo znotraj območij prometne infrastrukture in območij, predvidenih za urejanje z OPPN, na preostalih območjih pa skladno z določili tega odloka.

(2) Upoštevati je potrebno pogoje in določila za državne ceste, tako da:

– je pri načrtovanju posegov na območju državnih cest zagotovljeno varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo;

– so novi priključki na glavno ali regionalno cesto locirani po možnosti v oseh obstoječih priključkov na nasprotni strani;

– novi priključki za posamezne objekte izven naselja niso dovoljeni. Priključki morajo biti navezani na občinsko cesto in z njo na glavno ali regionalno cesto;

– se vključevanje in izključevanje na državne ceste izvede z ureditvijo levih zavijalnih pasov oziroma z razširitvijo voznega pasu na minimalno širino 5,5 m;

– so priključki na državne ceste iz parcel, ki so ograjene, izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila izven površine državne ceste in kolesarske steze;

– so načrtovani posegi usklajeni z obstoječo in predvideno ureditvijo državnih cest in so usklajeni tako gradbeno kot časovno;

– so definirani, utemeljeni in prikazani vsi posegi v varovalnem pasu državne ceste (cestni priključki oziroma križišča, javna razsvetljava, površine za pešce in kolesarje, parkirišča, komunalni vodi, zunanje ureditve, objekti ipd.);

– je zagotovljena opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa;

– Za predvideno priključevanje na državno cesto je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja treba prikazati prometno ureditev v območju državne ceste in njenem vplivnem območju.

(3) Upoštevati je potrebno pogoje in določila za občinske ceste:

– veljavni predpisi s področja varnosti cestnega prometa se uporabljajo za vse javne prometne površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne (dovozne ceste, dostopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine, avtobusne postaje in postajališča, gozdne ceste in ceste v zasebni lasti);

– v primeru novogradenj ali rekonstrukcij cest je le-te treba urediti z ustreznimi materiali in zgraditi s prometno tehničnimi elementi, določenimi glede na funkcijo ceste, prometno obremenitev, vrsto in strukturo prometa;

– prometno tehnični elementi javnih cest in poti, ter dovoznih cest morajo zagotavljati preglednost v krivinah in križiščih (polje preglednosti) ter morajo ustrezati strukturi prometa in prometnim obremenitvam. Raba prostora v območju polja preglednosti je omejena in na njem ne sme biti vertikalnih ovir (objekti, ograje, zasaditve) višjih od 0,75 m. Ceste naj se križajo čim bolj pravokotno;

– za umirjanje prometa se uporablja sprememba v tlakovanju. Prostor med hišami ob cestah mora omogočati uvoze na parcele. Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu. Na javno cesto naj se praviloma priključuje več objektov skupaj;

– slepo zaključene ceste morajo imeti urejeno obračališče zadostne širine za obračanje komunalnih vozil;

– priključki na lokalne ceste iz parcel, ki so ograjene morajo biti izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila izven površine lokalne ceste in kolesarske steze;

– pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša;

– kjer ureditve prometnic prečkajo planinske in druge poti, je treba prehode planinskih in drugih poti na novo urediti in označiti;

– dovoljeni materiali s katerimi se ureja vaška jedra so: pesek, asfalt, lomljen granit, kocke za označbe in tlake in prane plošče.

(4) Gozdne prometnice

– Gozdne prometnice smejo biti široke največ 3,0 m, razen v ostrih zavojih; pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les.

(1) Znotraj naselij se kolesarske poti in hodniki za pešce izvedejo ob cestišču. Pločniki in kolesarske steze v naselbinski dediščini se izvedejo glede na prostorske možnosti, poglabljanje vhodov v historične stavbe ni dopustno. Znotraj urbanih območij je širina hodnikov za pešce minimalno 1,55 m, enako velja tudi za pešpoti izven naselij. Izjemoma so dovoljena zoženja, kadar zaradi obstoječih ovir oziroma objektov ni možno zagotoviti ustrezne širine hodnika za pešce.

(2) Avtobusna postajališča morajo biti izdelana skladno s Katalogom opreme javnega prostora v Občini Tržič.

(3) Sistem konjeniških poti za potrebe turizma in rekreacije v naravi se izvede za celotno območje skladno z regijskimi povezavamiskladno z varstvenimi usmeritvami in pogoji na območjih z naravovarstvenim statusom.

(4) Ureditve rekreacijskih poti, pešpoti, konjeniških poti mora biti izvedena v naravnem izgledu, z uporabo naravnih materialov (les in pesek iz neposredne okolice).

(5) Obstoječa mreža kolesarskih poti se dograjuje v gabaritih enakih obstoječim.

(1) Pri novogradnjah rekonstrukcijah in pri spremembi namembnosti stavb je treba na gradbeni parceli zagotoviti zadostno število parkirnih mest (PM), ki se zagotavljajo se na parkirnih površinah, garažnih mestih ali garažah v kletnih in preostalih etažah. Kadar na gradbeni parceli stavbe ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah v njegovi lasti. Izjemoma se PM lahko zagotavljajo na skupnih ali javnih parkirnih površinah:

– na območju mestnega jedra registrirane naselbinske dediščine EŠD 784, kjer zaradi zatečenega stanja PM ni mogoče zagotavljati na gradbeni parceli,

– kadar ni tehničnih in prostorskih možnosti za stavbe z javno funkcijo.

(2) Pri večstanovanjskih stavbah je potrebno čim več PM zagotavljati izvennivojsko tako, da se ohranja več zelenih površin ob stavbah in zagotavlja večja bivalna kakovost območja.

(3) Dopustna je izgradnja podzemnih garaž oziroma izvennivojsko parkiranje.

(4) Parkirne ploščadi z več kot 10 PM morajo biti ozelenjene z zasaditvijo dreves skladno z določilom tega odloka o zasaditvah.

(5) Pri določanju števila PM za stavbe objekte z javno funkcijo in pri večstanovanjskih objektih, ki morajo biti dostopna brez arhitektonskih ovir, je potrebno zagotoviti vsaj 5 % ali vsaj eno parkirno mesto za invalida. V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se pri določanju potrebnega števila PM upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.

(6) Manipulacijske površine na parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto. Parkirišča v bližini državnih cest morajo biti fizično ločena od državnih cest.

(7) Na parkiriščih za avtodome mora biti zagotovljena oskrba z vodo in elektriko ter odstranjevanje fekalij (sanitarno napajalni vozel).

(8) PM in garaže morajo biti locirane in izvedene tako, da hrup in smrad ne poslabšujeta bivalnih pogojev v objektih v okolici.

(9) PM in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse in za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je mogoče na območju prometnih površin in območju proizvodnih dejavnosti. Izjemoma je gradnja teh PM in garaž dovoljena za potrebe kmetijske dejavnosti v sklopu kmetijskega gospodarstva tudi v drugih območjih.

(10) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah in spremembah namembnosti objektov je potrebno zagotoviti zadostno število PM skladno z veljavnimi pravilniki in priporočenimi normativi stroke, kot sledi:

– enostanovanjske stavbe	2 PM/stanovanje
– dvostanovanjske stavbe	4 PM
– večstanovanjske stavbe	2 PM/stanovanje
– počitniške hiše	2 PM
– dom za starejše	1 PM/5 postelj
– vrtci, šole	1 PM/učitelja od teh najmanj 12 za kratkotrajno parkiranje staršev
– zdravstveni domovi	1 PM/2 zaposlena + 1PM/30 m²
– poslovni prostori/pisarne	1 PM/2 zaposlena + PM/30 m²neto površine
– poslovni prostori/stranke	1 PM/2 zaposlena + PM/20 m²neto površine
– obrtni ali industrijski objekti
do neto površine 250 m²	1 PM/30 m² površine (ne manj kot 2)
več kot neto površine 250 m²	1 PM/50 m² ali 1 PM/2 zaposlena
– skladišča s strankami	1 PM/100 m² ali 1 PM/2 zaposlena
– skladišča brez strank	ne manj kot 3 PM
– kulturni dom	1 PM/5–10 sedežev
– cerkev	1 PM/20 m²
– pokopališča	1 PM/2000 m² površine
– trgovine	1 PM/ 30–40 m²koristne prodajne površine
– rekreacijska igrišča	1 PM/250 m²
– športne dvorane z gledalci	1 PM/10–15 obiskovalcev
– športne dvorane brez gledalcev	1 PM/50 m² površine dvorane
– manjše krajevne gostilne, bifeji	1 PM/4 sedežev
– gostilne s prenočišči	1 PM/2 sobi in 1PM/6 sedežev

(11) Na vseh gradbenih parcelah je treba za javne objekte oziroma dejavnosti z obiskom strank zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih PM za kolesa in druga enosledna vozila (vendar ne manj kot 2 PM).

(12) črtana

(1) Novogradnje, rekonstrukcije in priključke telekomunikacijskega omrežja se v naseljih gradi podzemno. Telefonsko in kabelsko omrežje je potrebno projektirati po istih trasah. Varovalni pas, merjeno na vsako stran od osi posameznega voda, znaša 1,50 m. V trimetrskem varovalnem pasu posameznega voda je dopustna le gradnja komunalnih naprav.

(2) Podzemnimi kabli v obliki kabelske kanalizacije, razen sistemov brezžičnih povezav, so predpisana oblika izvedb komunikacijskih omrežij. Izven naselij je izjemoma dovoljena tudi gradnja nadzemnih vodov. Investitorji so obvezani izjeme dokazali na podlagi strokovnih podlag, kjer s primerjalnimi parametri dokažejo upravičenost le teh. Vidne nosilce infrastrukturnih vodov se ohranja in izvaja v leseni konstrukciji.

(3) V naseljih je potrebno zagotoviti tolikšno število komunikacijskih central, da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami.

(4) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije, anten in radarjev je treba upoštevati predpise s področja graditve objektov, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:

– Objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno umeščati na stavbe varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov ter na stanovanjske stavbe, na otroška igrišča in na pokopališča.

– Gradnja baznih postaj s samostoječimi antenskimi stolpi je dopustna na območjih namenjenih trgovsko-nakupovalni, proizvodni, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti ter na manj kvalitetnih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, pri čemer objekti ne smejo zastirali pogleda na značilne vedute naselij, kulturno dediščino in naravne vrednote.

– Objekte in naprave mobilne telefonije je treba v čim večji meri umeščati v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprav. Na varovalnih območjih, kjer se varuje posebna vrednota in na območjih v varovalnem pasu infrastrukture je dopustno bazno postajo postaviti le ob predhodni odobritvi pristojnega soglasodajalca.

– Postavljanje antenski stolpov v bližino prostorskih dominant (npr. cerkve in gradovi), ali nameščanje antenskih drogov nanje, ni dopustno.

(1) Vodovodna omrežja so namenjena oskrbi prebivalstva s pitno vodo in za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi.

(2) Pri vzporednem vodenju vodovodov, kanalizacije za odvajanje odpadne vode oziroma drugih vodov GJI je treba zagotoviti ustrezen odmik.

(3) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je mogoča priključitev, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni mogoča, se lahko na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega omrežja dopusti začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot so lastno zajetje, kapnica, cisterna ipd.

(4) Uporabniki tehnološke vode morajo imeti zgrajene zaprte sisteme.

(5) Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadostno količino požarne vode. Zgradijo se nadtalni ali podtalni hidranti, ki se prioritetno umestijo v prostor na zelenih površinah v odmiku 1,0 m od utrjenih površin. V kolikor prostorsko to ni mogoče, se lahko umestijo na utrjene površine.

(6) Na območjih, kjer ni zagotovljenih zadostnih količin požarne vode, se uredi požarne bazene ali druge možne izvedbe akumulacije vode za zagotavljanje požarne varnosti.

(7) Območja zajetij in vodohranov se zavarujejo z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.

(8) Z namenom zmanjšanja porabe pitne vode se izkoristi možnosti uporabe padavinske vode za sanitarne potrebe, zalivanje, čiščenje utrjenih površin ipd. Spodbuja se ureditev sistemov za recikliranje vode.

(9) Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca. Varovalni pas, merjeno na vsako stran od osi posameznega voda, znaša 3,0 m.

(1) Na celotnem območju občine se upošteva občinski predpis o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. Na območjih, kjer je javna kanalizacija že zgrajena in je priključitev nanjo mogoča, oziroma kjer se javna kanalizacija gradi, obnavlja ali preureja, je priključitev stavb ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna. Izjeme so možne v naslednjih primerih:

– če javna kanalizacija v območju, ki mora biti opremljeno z javno kanalizacijo, v času začetka uporabe novozgrajene stavbe še ni zgrajena ali je še v gradnji;

– če priključitev iz tehničnih razlogov ni možna;

– če bi bila priključitev pravno nedopustna;

– če obstoječa javna kanalizacija nima zadostnih kapacitet;

– če odpadne vode na iztoku v javno kanalizacijo ne izpolnjujejo pogojev iz soglasja za priključitev.

Na obstoječih območjih poselitve v občini, ki še niso opremljena z javno kanalizacijo in na območjih, kjer se skladno z operativnim programom gradnja javne kanalizacije ne predvideva, morajo lastniki stavb obvezno zgraditi lastne objekte za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda.

Dovoljena je gradnja malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) ali nepretočnih greznic skladno s standardi opremljenosti iz občinskega predpisa o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.

Priključitev stavbe na javno kanalizacijo se lahko izvede s soglasjem izvajalca javne službe.

(2) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno s predpisi, ki urejajo to področje.

(3) Padavinske, drenažne in čiste zaledne vode naj se kontrolirano in neškodljivo odvajajo oziroma ponikajo, da ne bi prihajalo do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin. Padavinske vode naj se prioritetno ponikajo. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno dokazati, je padavinske vode možno speljati v vodotoke oziroma naravne odvodnike. Pri tem je potrebno v čim večji možni meri zmanjšati hipni odtok padavinskih voda s površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda. Iztoki v površinske odvodnike oziroma zadrževanje mora biti ustrezno dimenzionirano glede na prevodno sposobnost vodotoka – recipienta.

(4) Pretočne greznice je treba zamenjati s priključitvijo objektov na vodotesno kanalizacijsko omrežje z zaključkom na KČN, nepretočnimi greznicami ali MKČN.

(5) Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca. Varovalni pas, merjeno na vsako stran od osi posameznega voda, znaša 3,0 m.

(1) Komunalne odpadke se zbira v zabojnikih za komunalne odpadke. Zabojnik oziroma odjemno mesto za komunalne odpadke mora biti praviloma ob objektu ali na gradbeni parceli objekta, ki mu pripada in praviloma ni na javni površini. Odjemno mesto se lahko zaščiti z nadstrešnico na utrjeni površini.

(2) Odjemna mesta in ekološki otoki za komunalne odpadke morajo biti prometno dostopni, oblikovanje odjemnih mest (nadstrešnice, tlakovanje, ograje, posode ipd.) pa se za celotno območje občine uredi enotno.

(3) Zbiranje in prevzemanje vseh vrst ločenih frakcij in začasna hramba posameznih frakcij do rednega prevzema ali do prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ter odstranjevanje se vrši v zbirnem centru. Zbirni center je namenjen tudi zbiranju kosovnih odpadkov. Na območju zbirnega centra se lahko uredi zbiralnica nevarnih frakcij.

(4) Zbiranje nevarnih odpadkov mora potekati ločeno v zbirnem centru Kovor.

(5) Zemeljski izkopni materiali se uporabijo na gradbeni parceli za zasipavanje in oblikovanje terena, viški zemeljskih izkopov in gradbeni odpadki pa se odlagajo na območju odlagališč, ki so registrirani za sprejem gradbenih odpadkov.

(6) V času gradbenih del je investitor dolžan zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki nastajajo pri gradbenih delih ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja in da je zbiralci gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem.

(7) Viški humusa se lahko odlagajo na kmetijskih površinah, na območjih krčitve gozdov za kmetijske namene in na saniranih degradiranih območjih (peskokopi, odlagališča).

(8) Prednost pri sanaciji nelegalnih odlagališč odpadkov naj imajo nelegalna odlagališča odpadkov (s prisotnostjo nevarnih odpadkov) na območjih kraških jam, poplavnih območjih in v bližini vodotokov.

(1) Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca.

(2) Opredeljena poselitvena in druga razvojna območja se bodo oskrbovala z električno energijo iz obstoječih transformatorskih postaj (TP). V primeru slabih napetostnih razmer oziroma povečanega odjema elektrike bo upravljavec zgradil novo TP s pripadajočimi visokonapetostnimi priključki in nizkonapetostnimi vodi.

(3) Pri grajenih in predvidenih prostorskih ureditvah je potrebno za določeni napetostni nivo upoštevati elektroenergetske koridorje obstoječih in koridorje predvidenih daljnovodov, kablovodov, ter lokacije TP kot omejitvene faktorje pri določanju lokacij za predvidene objekte, in sicer v smislu določenih širin koridorjev na vsako stran od osi daljnovodov s pripadajočimi TP:

– daljnovod 110 kV	2x15,0 m (30,0 m)
– daljnovod 10 ali 20 kV	2x10,0 m (20,0 m)
– kablovod 20 kV	2x1,0 m (2,0 m)

– varovalni pas elektroenergetske razdelilne transformatorske postaje (RTP), merjeno od zunanjega roba ograje območja RTP nazivne napetosti 110 kV, je 15,0 m.

(4) Nadzemni energetski vodi, lokacije TP naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem: vrhovom, grebenom, izjemni krajini in kakovostnim pogledom prostorskih dominant. Nadzemni nosilci daljnovodov se izvajajo v leseni izvedbi.

(5) V naseljih se nizko in srednje napetostno omrežje izvede v podzemni kabelski izvedbi. Priključki odjemalcev na omrežje se prav tako izvedejo v podzemni izvedbi.

(6) V območjih kulturne dediščine in v vplivnih območjih kulturne dediščine je nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje potrebno graditi podzemno, razen če gre za arheološko dediščino – v tem primeru naj vodi potekajo izjemoma ob robovih naselij ali gozda. TP naj bo locirana v zadostni oddaljenosti od objektov in območij kulturne dediščine, izven smeri vedut in prostorske dominante.

(7) V varovalnih pasovih obstoječih in koridorjih predvidenih daljnovodov, saditev drevja visoke rasti ni dovoljena. Na obstoječih objektih so dovoljena investicijsko vzdrževalna dela. Za vsako gradnjo objektov v varovalnih pasovih obstoječih in koridorjih predvidenih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega omrežja ali (ustrezno primeru) pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.

(8) V koridorjih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.

(9) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni dovoljena gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:

– bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji;

– stanovanjskih objektov;

– objektov vzgojno varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva;

– objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti;

– igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi.

(10) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave stavb, namenjenih za stalno oziroma občasno bivanje), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja, ki so določene v področnem predpisu.

(11) V primeru gradbenih del v območju obstoječih elektroenergetskih naprav je investitor dolžan naročiti projektno dokumentacijo (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo, projekt izvedenih del) prestavite, oziroma zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav. Vse stroške izdelave te projektne dokumentacije nosi investitor. Vsa morebitna dela prestavitve oziroma zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav lahko opravi samo upravljavec distribucijskega omrežja, na stroške investitorja. Za območje varovalnega pasu elektroenergetskih objektov velja področni predpis.

(1) Omrežje javne razsvetljave v naselju praviloma poteka pod zemljo. Javna razsvetljava se postavlja le v območjih strnjenih naselij, izven naselij pa le na križiščih, prehodih za pešce, avtobusnih postajah, če je to potrebno za zagotavljanje varnosti.

(2) Osvetljevanje dovoznih cest, parkirišč in osvetljevanje objektov v naseljih mora biti zmanjšano na najnižjo raven. Območje, za katerega osvetljevanje ni nujno potrebno, se ne osvetljuje. Priporoča se uporaba svetil na senzor gibanja. Zasebna parkirišča trgovskih in gostinskih objektov ter poslovno industrijskih območij, so lahko osvetljena le v času obratovanja oziroma izvajanja dejavnosti, sicer pa s svetili na senzor za zagotavljanje varnosti, če je potrebno. Fasad hiš se ne osvetljuje za dekoracijo.

(3) Oblikovanje svetilk mora biti podrejeno oblikovnim kvalitetam posameznih enot urejanja prostora. V vaških jedrih je tip in obliko svetilke potrebno prilagoditi kulturnemu izročilu. Izdelana morajo biti skladno s Katalogom opreme javnega prostora v Občini Tržič.

(4) Za osvetljevanje poti, ulic, cest in objektov se lahko uporabljajo le zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra; to so na primer natrijeve plinske žarnice ali LED svetilke s temperaturo največ 2400 K, skladno s področnim predpisom.Namestitve novih obcestnih svetilk se omeji na minimum, po 22. uri mora biti moč osvetljevanja zmanjšana do 5. ure zjutraj, reklamna in okrasna osvetlitev pa časovno omejena največ do 22. ure, posamezni objekti se opremijo s svetili na senzor.

(1) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov, ki štejejo kot pomembna nacionalna strateška zaloga energije.

(2) Pri gradnji novih stavb ter pri rekonstrukcijah stavb, kjer se načrtuje zamenjava sistema oskrbe z energijo in ogrevanja, je potrebno upoštevati zakonodajo s področja učinkovite rabe energije ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije, oziroma spodbujati pasivno in energetsko učinkovito gradnjo.

(3) V vseh enotah urejanja je dovoljena gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje ob upoštevanju vseh določb tega odloka in varstvenih režimih.

(4) Pri gradnji novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m² in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m², pri katerih se zamenjuje sistem z oskrbo z energijo, se ta načrtuje na podlagi in ob upoštevanju študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo, pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.

Kot alternativni viri štejejo: decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, soproizvodnja, daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo in toplotne črpalke.

(5) Študija izvedljivosti iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov. Izvzete so stavbe, katerih oskrba z energijo je določena v lokalnem energetskem konceptu, stavbe, za katere predpis lokalne skupnosti določa obvezno priključitev na določeno vrsto energetskega omrežja oziroma uporabo določene vrste goriva.

(6) Izraba sončne energije za proizvodnjo zelene električne energije na objektih je možna pod pogojem, da so naprave izvedene tako, da vizualno niso izpostavljene. Postavitve nad slemenom in na objektih kulturne dediščine niso dopustne.

(7) Celice za foto voltaične elektrarne je dopustno postavljati na strehe (v ravnino strehe, brez dodatnih konstrukcij – stebričkov). Foto voltaične elektrarne na stebrih je dopustno postavljati na za to namenjenih stavbnih zemljiščih.

(8) Glavni energetski vir za ogrevanje objektov na območju občine se šteje lesna bio masa.

(9) V skladu s predhodnimi prostorskimi in okoljskimi preveritvami in utemeljitvami se omogoči izvedba raziskav za izrabo geotermične energije ter njihova izraba.

(10) Utekočinjen naftni plin kot energetsko učinkovit in uporabniku prijazen energent, se lahko hrani v nadzemnih ali podzemnih plinohramih. Locirani morajo biti na pripadajočem zemljišču objekta, pri čemer je potrebno zagotoviti predpisane odmike od objektov in vseh infrastrukturnih objektov in naprav. Za postavitev nadzemnega ali podzemnega plinohrama je potrebno pridobiti ustrezna soglasja, v kolikor so le-ti locirani v varovalnih pasovih infrastrukturnih objektov in naprav, v območjih naravne in kulturne dediščine in drugih zavarovanih območjih.

(11) Učinkovitejša raba energije se zagotavlja tudi z zmanjševanjem porabe električne energije za javno razsvetljavo in sicer z vgrajevanjem energetsko varčnih sijalk, stikal za reguliranje polnočnega delovanja razsvetljave in omejevanjem na minimalno število svetlobnih teles postavljenih zunaj strnjenih poselitvenih območij. Solarna energija predstavlja potencial tudi za potrebe javne razsvetljave.

(1a) Preko območja Občine Tržič potekajo naslednji obstoječi prenosni plinovodi:

P292; od R29 v km 22+525 – MRP Tržič; premer 100 mm; tlak 50 bar,

P2921; od P292 v km 2+871 – MRP Golnik; premer 100 mm; tlak 50 bar,

10100; MRP BPT – ograja BPT; premer 150 mm; tlak 1 bar,

10000; MRP Tržič' MRP BPT; premer 100 mm; tlak 4 bar,

10200; MRP BPT – ograja PEKO; premer 150 mm; tlak 1 bar in

10300; MRP BPT – Široka potrošnja; premer 100 mm; tlak 1 bar

Omenjeni prenosni sistem zemeljskega plina je v upravljanju družbe Plinovodi d.o.o. kot operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina. Za poseganje v varovalni pas prenosnega plinovoda se upošteva področni predpis.

(1b) Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja se zagotovijo varnostni odmiki plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditve v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.

(2) Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je zemljiški pas, ki v širini 65,0 m poteka na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove osi, ter zemljiški pas 65,0 m od ograje merilno-regulacijske postaje in ostalih objektov prenosnega sistema, razen kompresorskih postaj. Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je tudi pas 100,0 m od ograje kompresorske postaje. Varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega plina pa je zemljiški pas, ki v širini 5,0 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi.

(3) V varovalnem pasu sistema zemeljskega plina se smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na varnost obratovanja omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od plinovodov in objektov tega omrežja glede na njihovo vrsto in namen. Pred pričetkom kakršnekoli gradnje je potrebno od upravljavca plinovoda pridobiti projektne pogoje oziroma soglasje h gradnji. Vlogi za soglasje h gradnji mora investitor priložiti ustrezen projekt.

(4) Če je zaradi graditve objekta, naprave ali napeljave oziroma izvajanja drugih del v večji oddaljenosti od prenosnega sistema zemeljskega plina, kot je meja varovalnega pasu prenosnega sistema iz drugega odstavka tega člena, potrebno za zagotovitev sprejemljive stopnje tveganja na plinovodu ali drugih delih prenosnega sistema izvesti dodatne varovalne posege oziroma ukrepe, jih je operater prenosnega sistema dolžan izvesti v okviru nalog izvajanja gospodarske javne službe dejavnost operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina, stroški teh posegov oziroma ukrepov pa so upravičeni stroški izvajanja te javne službe.

(5) Varnostni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je zemljiški pas, ki v širini 5,0 m poteka na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove osi.

(6) V varnostnem pasu prenosnega sistema zemeljskega plina se ne smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, razen če je to nujno potrebno za gradnjo, rekonstrukcijo, obratovanje, nadzor ali vzdrževanje infrastrukture oziroma gospodarske javne infrastrukture po predpisih o graditvi objektov, če investitor oziroma izvajalec del pridobi soglasje operaterja tega prenosnega sistema pred začetkom izvajanja del.

(7) Pogoje za posege na območju varovalnega pasu iz drugega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za energijo, upoštevaje nazivni tlak omrežja in premer plinovoda.

(8) Priključitev objektov na zgrajeno plinovodno omrežje je možno pod pogoji, ki jih določi upravljavec plinovoda. Pred pričetkom kakršnekoli gradnje je potrebno od upravljalca plinovoda pridobiti projektne pogoje oziroma mnenje k gradnji. Vlogi za mnenje k gradnji mora investitor priložiti DGD projekt.

(9) Plinovodno omrežje se predvidi na cestah/ulicah. Glede na lokacijo bodočih objektov so možni tudi drugi koridorji. Glede na gradnjo objektov se lahko predvidi etapnost gradnje plinovodnega omrežja. Na območjih, kjer je zgrajeno ali je predvidena izgradnja plinovodnega omrežja se morajo objekti priključiti na omrežje zemeljskega plina. Priključitev na zemeljski plin ni obvezna, če se za ogrevanje objekta predvidi obnovljiv vir energije. Plin naj se uporablja za kuhanje, ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, v tehnoloških procesih in za hlajenje.

(1) Gradnja malih hidroelektrarn (MHE) je vezana na ohranjanje in varstvo narave in je možna le na tistih vodotokih, kjer je možno zagotoviti način, metode in tehnične rešitve, ki prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrst. MHE naj se locira izven varovanih območij, izven območij naravnih vrednot in izven ogroženih območij.

(2) Pri urejanju malih hidroelektrarn mora biti v strugi vodotoka zagotovljen prehod rib (ribja steza) v skladu s pogoji Zavoda za ribištvo in ribiške družine. Na odseku od odvzema vode do ponovnega izpusta v strugo vodotoka mora investitor male hidroelektrarne zagotoviti takšen pretok vode, ki ustreza biološkemu minimumu, kot ga na podlagi terenske raziskave določi usposobljena institucija. Odvzem vode ne sme ovirati pretoka stoletne vode.

(3) Male hidroelektrarne naj se ne gradi na vodotokih, ki so opredeljeni kot naravne vrednote, kar ne velja za obstoječe objekta MHE, lokacije, kjer so v preteklosti stali mlini, žage in kovačije.

(4) Strojnica MHE mora biti postavljena nevpadljivo in po velikosti ne sme presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija. V kolikor je strojnica umeščena v stavbo mora biti streha stavbe simetrična dvokapnica z naklonom 38° do 45°. Lokacija strojnice mora biti nad koto visoke vode in izven poplavnega območja. Generatorska etaža strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne visoke vode. Strojnica ne sme ovirati dostopa do struge zaradi vzdrževalnih ali intervencijskih del. Ograje niso dopustne.

(5) Peskolovi in cevovodi morajo biti vkopani, zemljišče pa sanirano in krajinsko nemoteče zavarovano proti eroziji. Odvečnega odkopanega materiala ni dopustno odlagati v strugo ali ga nezavarovanega odlagati na strmih pobočjih in brežinah, deponijo odkopanega materiala je potrebno ozeleniti. Na zajetjih, ob trasi cevovoda in na izpustu niso dopustne vidne betonske površine.

(6) V primeru potreb za lokalno oskrbo z energijo iz MHE je potrebno na tovrstnih območjih prednostno zagotoviti priključitev na javno prenosno elektroenergetsko omrežje.

(7) Ob izvedbi interdisciplinarne presoje sprejemljivosti MHE je potrebno posebno pozornost nameniti zlasti ohranjanju ugodnega stanja fizikalnih, kemijskih, ekoloških in morfoloških značilnosti vodotoka, pri tem pa je treba upoštevati tudi prisotnost že obstoječih MHE na vodotokih.

(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.

(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).

(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).

(4) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.

(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.

(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.

(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturno varstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.

(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.

(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe kulturne dediščine in so navedeni v tem členu.

Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),

– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,

– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),

– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,

– sestavine in pritikline,

– stavbno pohištvo in notranja oprema,

– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,

– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),

– celovitost kulturne dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),

– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),

– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),

– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),

– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),

– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,

– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),

– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),

– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),

– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,

– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),

– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),

– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),

– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),

– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,

– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,

– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in

– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Za registrirano vrtno arhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),

– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),

– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),

– podoba v širšem prostoru oziroma odnos kulturne dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),

– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in

– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.

Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst.

Prepovedano je predvsem:

– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,

– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,

– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,

– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in

– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.

Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

– če ni možno najti drugih rešitev in

– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.

V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.

Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

– avtentičnost lokacije,

– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,

– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.

Za drugo registrirano dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

– materialna substanca, ki je še ohranjena,

– lokacija in prostorska pojavnost,

– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.

(11) V vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost kulturne dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.

(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.

Kulturno varstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.

Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba pripraviti konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev kulturno varstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturno varstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.

Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturno varstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.

(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.

(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturno varstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturno varstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.

(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.

(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

(1) Naravne vrednote so razvidne iz prikaza stanja prostora in iz veljavnih predpisov s področja varstva naravne dediščine (aktov o razglasitvi naravnih in kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine) in iz splošnih naravovarstvenih smernic za urejanje prostora za območje občine.

(2) Pri načrtovanju posegov v zavarovanih območjih se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedena v strokovnem gradivu s področja varstva narave.

(3) Če se načrtuje gradnja ali ureditev na zavarovanem območju, naravni vrednoti, pričakovani naravni vrednoti, ekološko pomembnem območju, geomorfološki podzemeljski naravni vrednoti (jami) ali v območju Natura 2000, je potrebno v postopku pridobitve ustreznega upravnega dovoljenja pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje.

(4) Na ekološko pomembnih območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.

(5) Na območjih Natura 2000 se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja: naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst; ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo; ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena. Pri izvajanju posegov in dejavnosti se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali, ter njihove habitate čim manjši.

Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin. Živalim se prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne sovpada z obdobji, oziroma sovpada v čim manjši možni meri, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja, rastlinam se prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.

(5) Na območjih Natura 2000 je prepovedan vnos živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov. Preprečuje se razrast invazivnih rastlinskih vrst, kot so npr. japonski dresnik, rudbekija, ambrozija, robinija, žlezasta nedotika in kanadska rozga. Zato se po končanih posegih v prostor površine takoj rekultivirajo, zatravijo oziroma zasadijo z lesnato vegetacijo ter izvedejo drugi potrebni sanacijski ukrepi.

(7) Najdbe fosilov, mineralov in jam je potrebno prijaviti pristojnemu organu za ohranjanje narave. Hkrati mora najditelj najdbo zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo.

(8) Vzpostavljanje novih poti, v območju Natura 2000, skozi gozdno površino ni dovoljeno.

(9) Na poselitvenem območju se ohranja ali nadomešča obstoječo grmovno in drevesno vegetacijo ob objektih. Pri ureditvi zelenih površin se prednostno izbira domorodne rastlinske vrste, tujerodne pa le tiste, ki zanesljivo niso invazivne.

(11) črtano

(12) Vožnja s kolesi in motorji v območju naravnih vrednot ni dovoljena.

(13) V skladu s področnim predpisom se v I. stopnjo varstva pred hrupom uvrstita območje Naravnega spomenika Dovžanova soteska in Spominski park Udin boršt.

(14) V primeru posegov v obstoječe stavbe se pred začetkom del preveri, če na stavbi gnezdijo ptice ali v njej prebivajo netopirji. V primeru potrditve, naj se čas obnovitvenih del prilagodi tem vrstam. Zaradi različnih obdobij in načinov razmnoževanja se konkretne usmeritve pripravijo prilagojeno za posamezno vrsto.

(1) Vodovarstvena območja so določena z namenom, da se zavaruje vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo, pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali njeno količino. Za vsa območja, ki se nahajajo na vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, je treba pri načrtovanju upoštevati pravila in kriterije za določitev vodovarstvenega območja ter omejitve in pogoje iz veljavnih predpisov. Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in jih vzdrževati. Obstoječi vodni viri, ki trenutno niso v funkciji, se vzdržujejo za primere izrednih razmer in za požarno varnost.

(2) Na vodovarstvenih območjih so prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Dovoljeni pa so ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov.

(3) Na območjih EUP, ki se nahajajo na vodovarstvenih območjih zajetja pitne vode, je potrebno pri vseh posegih upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa o varstvenih pasovih vodnih virov v Občini Tržič in ukrepih za zavarovanje voda. Za vsak poseg v varstvenih pasovih morajo investitorji pridobiti dovoljenje v skladu z zakonom in veljavnimi predpisi.

(4) Na območju občine se večini prebivalstva zagotavlja ustrezna oskrba s kakovostno pitno vodo.

(5) V enakem smislu je treba varovati tudi vodne vire, za katere so bila izdana vodna dovoljenja za lastno oskrbo s pitno vodo ali za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba, za javno oskrbo s pitno vodo, ki nimajo določenih vodovarstvenih območij.

(1) Pri odvzemanju vode iz vodotoka je treba zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena strokovna institucija. Ekološko sprejemljiv pretok vode je tisti, ki v sušnih razmerah omogoča preživetje, ob ugodnejših razmerah pa uspešen razvoj živali vseh vrst.

(2) Za vsak poseg, ki lahko trajno ali začasno vplivajo na vodni režim ali stanje voda, je treba pridobiti dovoljenja v skladu s predpisi o vodah.

(3) Ob vodotokih se ohranja obvodna vegetacija. Vzdolž vodnih brežin se za preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih) vrst (pelionolistne ambrozije, robinje, rudbekije, japonskega dresnika, žlezave nedotike, topinambura, velikega pajesna, kanadske zlate rozge, ameriškega javorja, navadne amorfe, thunbergovega češmina, enoletne suholetnice, astre/nebine, orjaške zlate rozge, orjaškega dežena, vodne kuge/račje zeli, elode nuttallii, vodne solate), zagotavlja izvajanje ukrepov za njihovo odstranitev in nato vzdržuje pestra strukturiranost rastišču primerne avtohtone vegetacije.

(4) Za proizvodne in ostale objekte, ki so vir prekomernih emisij v vode, se morajo izvesti programi zaščite in sanacije.

(5) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov ter preprečevale prost prehod ob vodnem dobrem.

(6) Zacevljanje, prekrivanje ali kanaliziranje vodotokov ni dopustno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, propust na javnih cestah in poteh).

(7) Dimenzioniranje pretočnih profilov, ukrepi stabilizacije in zavarovanja strug vodotokov morajo biti predvideni gradbeno tehnično, hidravlično in ekološko ustrezno ter skladno s predpisi. Zavarovanja in stabilizacije brežin in dna vodotokov je potrebno predvideti z biotehničnimi sonaravnimi ukrepi, ozelenjeno z avtohtono vegetacijo.

(8) Morebitne premostitve morajo biti hidrotehnično preverjene in grajene tako, da ne posegajo v pretočni profil. Svetla pretočna odprtina ne sme ovirati pretoka visokih voda (Q₁₀₀) z minimalno varnostno višino 0,5 m.

(9) Predvidene ureditve ne smejo poslabšati stabilnosti vodotokov tako v fazi gradnje, kot v fazi uporabe. Predvidi se rešitve za zavarovanje in stabilizacijo nestabilnih in pogojno stabilnih površin, ki bodo na stabilnostno problematičnih odsekih zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena. V primeru nestabilnih, pogojno stabilnih in erozijsko ogroženih pobočjih je potrebo pridobiti geološko geomehansko poročilo in podati rešitve, ki bodo zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena.

(1) Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije.

(2) Objekti se prednostno oskrbujejo z obnovljivimi viri energije.

(3) Potrebno je zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov, ter uporabo ekološko sprejemljivih goriv.

(4) Z gradnjami in ureditvami se škodljivi vplivi na zrak ne smejo povečevati. Nove stavbe poslovno proizvodnih in centralnih dejavnostih je potrebno priključiti na skupinske – daljinske vire energije, graditi nizko energetske pasivne objekte.

(5) Za zmanjšanje onesnaženosti zraka in vpliva prometa na podnebne spremembe morajo imeti vsa zaposlitvena in večja stanovanjska območja povezavo z javnim potniškim prometom.

(6) Objekti, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja, se umeščajo le na območja, namenjena gospodarskim dejavnostim.

(7) Za obstoječe proizvodne in ostale objekte, ki so vir prekomernih emisij v zrak, se morajo izvesti programi zaščite in sanacije.

(8) Na območju občine se zagotavlja učinkovita raba energije z uporabo obnovljivih virov energije, plinifikacija in umeščanje dejavnosti, ki povzročajo emisije v zrak, v gospodarske cone.

(1) Ohranja se naravne prvine v prostoru in se s posegi prilagaja reliefnim značilnostim prostora.

(2) Ob gradnji objektov so investitorji dolžni upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena, ki jih predpiše geološka služba.

(3) Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, deponirati jo mora na določeno lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo.

(4) Predvideni posegi morajo biti projektirani in izvedeni tako, da ne povzročajo erozijskih procesov. Potrebnost pridobivanja predhodnega geotehničnega mnenja h posegu se določi skladno z zahtevami, ki izhajajo iz varovanj (erozijska in plazljiva območja).

(5) Pri gradnji ali spremembi namembnosti objektov je potrebno preprečiti odtekanje nevarnih snovi v tla, sisteme pa organizirati tako, da direkten iztok škodljivih snovi neposredno v ponikanje, vodotoke ali kanalizacijo ni mogoč.

(6) Na kmetijskih površinah (K1, K2) je potrebno ohranjati značilnosti kulturno krajinskega vzorca z upoštevanjem parcelacije, reliefa, strukture vegetacij, vodotokov, ekološke pestrosti travnatih in grmovnih živic ter drugih značilnih oblik v prostoru.

(7) Na območju občine se v čim večji meri zagotovi ohranjanje kmetijskih zemljišč za oskrbo prebivalstva z zdravo, kakovostno, lokalno pridelano hrano.

(1) V območjih gozdov so dovoljeni posegi, ki ne ogrožajo funkcij, obstoja ali namena gozda oziroma ne razvrednotijo ali poškodujejo gozda oziroma ne poslabšujejo možnosti uresničevanja funkcij gozda. Strokovno presojo oziroma mnenje o tem izdela pristojni zavod.

(2) Za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi, se izdela presoja življenjskih možnosti divjadi skladno s področnim predpisom.

(3) Umeščanje objektov in izvajanje del na zemljiščih v gozdnem prostoru se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute.

(4) V varovalnih gozdovih, v gozdovih s posebnim namenom in v gozdovih z ekološkimi in socialnimi funkcijami s prvo stopnjo poudarjenosti so dopustni le posegi in dejavnosti za namensko gospodarjenje s temi območji. Izjemoma so dopustni posegi za gospodarsko infrastrukturo, če ne ogrožajo ali onemogočajo ekoloških in socialnih funkcij gozdov.

(5) Posegi v varovalnih gozdovih, ki niso povezani z gospodarjenjem z varovanimi gozdovi in ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd, se lahko izvajajo na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja pristojne gozdno gozdarske službe. V območju varovalnih gozdov se ne dopušča posegov v podtalje ali vegetacijo, kadar bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne zarasti, še posebno pa, kadar bi to predstavljalo nevarnost za začetek erozijskih procesov.

(6) Večnamenski gozdovi so namenjeni predvsem gospodarskemu izkoriščanju gozdov, v njih je dovoljeno izvajati dejavnosti s področja gozdarstva in posegati v prostor v skladu s predpisi.

(7) Celoviti ali posamični prostorski izvedbeni akti morajo vsebovati tudi rešitve za obstoječi javni dostop do sosednjih območij gozdov z javne prometnice in sicer tako, da je prostor za dostop načrtovan v območju stavbnih zemljišč, da omogoča ureditev prometnice za odvoz gozdnih lesnih proizvodov in da je ta prostor določen tudi s parcelacijo. Pas za ta namen na robu območja stavbnih zemljišč ob območjih gozdov mora biti širok najmanj 5.00 m.

(8) Pri načrtovanju površin osnovnih namenskih rab stanovanj, gospodarskih dejavnosti in ostalih vrst rab, v katerih so prisotni bivalni, gospodarski, infrastrukturni ali športni objekti, je potrebno vzdolž meje s površinami osnovne namenske rabe gozdna zemljišča načrtno predvideti tudi varnostno oskrbni pas, ki zagotavlja predvsem varnost ljudi in objektov pred negativnimi vplivi gozda, hkrati pa omogoča dostop do gozda.

(9) Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen, če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu.

(10) Da se zagotavlja ohranjanje funkcij gozdov:

– morajo biti posegi izvedeni tako, da ne bo povzročena škoda na sosednjem gozdnem robu in na gozdnih tleh,

– morajo izvajalci gradbenih del med gradnjo objektov zavarovati vegetacijo sosednjega gozda pred poškodbami,

– se morebitni odvečni odkopni ter gradbeni material, ki bi nastal pri gradnji ne sme odlagati v gozd.

(11) Opuščeni peskokopi v gozdnem prostoru se prepustijo nadaljnji samosanaciji in rekultivaciji. Območje se sanira, humusira, ob poteh zasadi avtohtone grmovnice, da se ustvari gozdni rob, ostali del pa zasadi s pionirsko vegetacijo in kasneje avtohtonimi drevesi.

(1) Pri graditvi objektov in pri urejanju prostora se upošteva prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom.

(2) Ob rekonstrukciji in vzdrževanju objektov se požarna varnost objektov ne sme zmanjšati.

(3) Zagotovi se vire vode za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, ustrezne pretoke in tlak vode v omrežju. Na območjih brez hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, izvajalec gospodarske javne službe za oskrbo z vodo zagotovi požarne bazene in druge ustrezne ureditve.

(4) Zagotovijo se pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirani in varni dovozi, dostopi in delovne površine za intervencijska vozila za gašenje in reševanje v stavbah. Poti, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti označene skladno s predpisi.

(5) Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte je treba zagotoviti potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu Zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu Študija požarne varnosti. Dovozi do objektov morajo omogočati nemoteno posredovanje intervencijskih vozil in možnost evakuacije.

(6) Za povečanje požarne varnosti v občini, posebej v območjih poselitve, se pozornost posveti izvedbi požarnega varovanja. Na območjih brez hidrantnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo potrebno požarno varnost.

(1) Vsi objekti na območju OPN morajo biti dimenzionirani in projektirani ustrezno glede na stopnjo potresne ogroženosti (Karta projektnih pospeškov tal, RS MOP, Uprava za geofiziko, M 1:500.000).

Po karti potresne nevarnosti (atlas ARSO) se severni del Občine Tržič nahaja v območju s projektnim pospeškom tal (g) 0,15, južni del Občine Tržič pa v območju s projektnim pospeškom 0,175.

(2) Pri načrtovanju gradbene konstrukcije objekta je potrebno upoštevati področni predpis.

(1) Poplavna območja so prikazana v Stanju prostora, po elaboratu Hidravlična študija visokih vod na porečju Tržiške Bistrice za OPVP 10 – Tržič (Izdelovalec: Institut za vode, 2014).

(2) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav.

(3) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.

(4) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.

(5) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.

(6) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo stanje.

(1) Erozijska, plazovita in plazljiva območja so razvidna iz študije Karte erozijske in poplavne nevarnosti, plazljivosti in nevarnosti snežnih plazov za območje Občine Tržič, ki jo je izdelala Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana in je prikazana v stanju prostora.

(2) Vsi posegi na območju OPN se izvajajo na podlagi geomehanskih raziskav in mnenja geologa o sestavi in nosilnosti temeljnih tal ter o pogojih temeljenja za objekte. Za vsako gradnjo, oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije objektov in naprav, na območjih površinske, globinske in bočne erozije ter pogojno stabilnih zemljiščih, je potrebno pridobiti mnenje geotehnične službe in podati rešitve, ki bodo na stabilnostno problematičnih odsekih zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena.

(3) Na erozijskih območjih je na zemljiščih, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske in bočne erozije vode (območja strogih proti erozijskih varovanj, erozijska žarišča, območja zahtevnejših proti erozijskih ukrepov, območja običajnih proti erozijskih ukrepov), prepovedano:

– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,

– ogoljevanje površin,

– krčenje tistih gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnava odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,

– zasipavanje izvirov,

– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,

– omejevanje pretoka hudourniških voda,

– pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,

– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,

– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,

– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge in

– vlačenje lesa.

(4) Na plazljivih območjih je na zemljiščih, kjer je zaradi pojava vode in geološke sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih sestojev, prepovedano:

– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,

– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,

– izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,

– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.

(5) Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča.

(6) Na območjih evidentiranih snežnih plazov novi posegi niso dovoljeni.

(1) Na območjih možne izključne rabe posegi ne smejo onemogočati uporabe območja za potrebe obrambe v primeru vojnega in izrednega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter za usposabljanje, oziroma so posegi lahko takšni, da je mogoče izključno rabo za potrebe obrambe v zgoraj navedenih primerih takoj vzpostaviti. Za vse posege v območjih možne izključne rabe za potrebe obrambe je treba pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za obrambo.

(2) V območju omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe – v oddaljenosti do 1,0 km od območja za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali stolpi, je treba za vsako novogradnjo višine nad 18,0 m pridobiti projektne pogoje in mnenje ministrstva pristojnega za obrambo.

(1) Stopnje varstva pred hrupom (SVPH) na območju poselitve so določene za podrobnejšo namensko rabo prostora (PNRP) v skladu s področnim predpisom.

(2) V skladu s področnim predpisom se v:

a) II. stopnjo varstva pred hrupom vključuje PNRP:

SP – površine počitniških objektov: DOL 02 Dolina – Pinč, POD 20 Podljubelj – Geben, POT 02 Potarje – Pod Strmcem, POT 03 Potarje Strmec

BT – posebna območja – površine za turizem: JED 12 Jelendol Medvodje

b) III. stopnjo varstva pred hrupom vključuje PNRP:

SS – stanovanjske površine

SP – površine počitniških objektov

SK – površine podeželskega naselja

A – površine razpršene poselitve

CU – osrednja območja centralnih dejavnosti

BC – športni centri

BT – posebna območja – površine za turizem

ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport

ZP – parki

ZK – pokopališča

ZV – površine za vrtičkarstvo

VC – celinske vode

b) IV. stopnjo varstva pred hrupom vključuje sledečo namensko rabo:

IP – površine za industrijo

IG – gospodarske cone

IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo

PC – površine cest

PH – helioporti

PO – ostale prometne površine

O – območja okoljske infrastrukture

E – območja energetske infrastrukture

T – območja komunikacijske infrastrukture

K1 – najboljša kmetijska zemljišča

K2 – druga kmetijska zemljišča

G – gozda zemljišča

VI – območja vodne infrastrukture

LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora

N – območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

oo – ostala območja

(3) Za javne prireditve, javni shod in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem je potrebno pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa.

(4) Novogradnje z dejavnostmi je treba projektirati in umestiti v prostor tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj varstva pred hrupom določenih z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in tem OPN.

(5) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov ob pomembnih prometnicah je treba vse posege načrtovati in objekte umestiti v prostor tako, da se predvidi ustrezna protihrupna izvedba objektov z varovanimi prostori.

(6) Izvedba aktivne in pasivne protihrupne zaščite je obveznost investitorjev posegov.

(7) Območja, za katere je predvidena II. SVPH, se urejajo z OPPN in bodo na podlagi zahteve Občine Tržič posredovana v potrditev napristojno ministrstvo. Pobudi se priloži dokumentacija z dokazili, da so izpolnjene zahteve II. SVPH.

(8) Območja s I. stopnjo varstva pred hrupom in mirna območja na prostem se določijo v skladu s predpisi za varstvo narave.

(9) Meje III. in IV. območja varstva pred hrupom na poselitvenih območjih so določene s podrobnejšo namensko rabo prostora.

(10) Ne glede na določbe prvega odstavka te točke mora biti na meji, med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom, določeno območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, za katerega veljajo pogoji za III. območje varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, mora biti 1.000m (v vodoravni projekciji). Lahko je manjša od 1.000m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določeni za to območje.

(1) Viri elektromagnetnega sevanja so omrežja, naprave in objekti določeni s predpisi, ki urejajo varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju.

(2) Mejne vrednosti virov sevanja za posamezna območja določa področni predpis. Skladno s tem predpisom se površine glede na podrobno namensko rabo razvrščajo v naslednja območja stopnje varstva pred sevanjem:

a) I. stopnja varstva velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem (SS, SK, SP, A, CU, BT, BC, ZS, ZP, ZK, ZV);

b) II. stopnja varstva velja za II. območja, kjer so dopustni posegi v okolje, ki so zaradi sevanja bolj moteči (IP, IK, IG, PC, PO, E, O, K1, K2, G, VC in LN).

(3) V vplivno območje virov elektromagnetnega sevanja ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori. Vplivna območja virov elektromagnetnega sevanja segajo od središčne osi daljnovoda na višini 1,0 m od tal v odvisnosti od nazivne napetosti in geometrij (tipa) daljnovoda, in sicer za:

– nadzemni daljnovod nazivne napetosti 110 kV: tip jelka, portal in donau 14,0 m na vsako stran osi, tip sod 11,0 m na vsako stran osi in

– zunanjo ograjo razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV 15,0 m.

(4) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje, iz katere mora biti razvidno, da pričakovane ravni elektromagnetnega sevanja ne bodo presegale s predpisi dovoljenih vrednosti.

(1) Pri osvetljevanju objektov in odprtih površin je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določa Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.

(2) Za osvetljevanje vseh zunanjih površin naj se uporabijo le popolnoma zasenčena svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico ali proti oknom na fasadah objektov z varovanimi prostori. Po možnosti naj se namestijo svetila z vgrajenim sistemom za samodejni vklop/izklop.

(3) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. Delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne sme presegati 5 % na območju kulturnega spomenika.

(4) črtana

(5) Vsa obstoječa svetila, ki se uporabljajo na prostem je potrebno uskladiti s predpisi, ki urejajo svetlobno onesnaženje.

(1) Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi hrane ter spanju, morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.

(2) Obstoječim in novim stavbam je treba zagotoviti v naslednjih prostorih: dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba, naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:

– dne 21. 12. – najmanj 1 uro,

– dne 21. 3. in 21. 9. – najmanj 3 ure.

(3) Določba drugega odstavka tega člena ne velja:

– za 20 % stanovanj v novih večstanovanjskih stavbah,

– kadar leži stavba na severnem pobočju oziroma v ozki dolini in lega stavbe ne omogoča izvedbe določbe osončenja,

– za gradnjo stavb v tradicionalni strnjeni pozidavi oziroma v vrstni pozidavi.

Občina skladno s predpisi zagotovi spremljanje stanja okolja za tiste kazalce, navedene v okoljskem poročilu, pri katerih ni na voljo podatkov iz državnega monitoringa.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
BIS 01 Bistrica – Deteljica šola	CU	1) Dopustne dejavnosti: – vzgojno izobraževalne dejavnosti, – kulturne dejavnosti, – šport in rekreacija. 2) Druga merila in pogoji: – ohranjajo se zelene površine in površine za šport in rekreacijo, – dodatne parkirne površine so dovoljene le pod nivojem terena, tako da se ne zmanjšajo obstoječe zelene površine, – ob glavni cesti se ohranja obstoječa zelena bariera in dodatno zasadi na celotni dolžini igrišča. 3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BIS 02 Bistrica – Nakupovalni center Deteljica in LIDL, Bencinska servisa, Policijska postaja	PC, CU	1) Dopustne dejavnosti: Na območju oskrbnega centra so dovoljene oskrbne dejavnosti, ki dopolnjujejo obstoječe. Območje je namenjeno centralnim dejavnostim, kjer so dopustne trgovska in druge storitvene dejavnosti ter upravne in pisarniške dejavnosti. 2) Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj: – gradnja novih objektov, – gradnja in ureditev zunanjih in hortikulturnih površin, – spremembe namembnosti, – garaže so dopustne le pod nivojem terena tako, da se ne zmanjšajo javne zelene in parkirne površine, – postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, – površin otroškega igrišča Deteljica ni dovoljeno zmanjševati, – gradnja in vzdrževanje prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture. 3) Dopustni gabariti: Povečanje višinskih gabaritov obstoječih objektov ni dovoljeno. Novi objekti ne smejo presegati višinskih gabaritov obstoječih objektov v neposredni bližini v tej EUP. 4) Pri načrtovanju prezračevalnih naprav naj le te na viru ne povzročajo ravni hrupa večjega od 65 dBA, hladilne naprave pa ne ravni hrupa večjega od 60 dBA. Med uporabo objektov morajo biti kurilni sistemi in sistemi za odvajanje dima skladni z veljavno zakonodajo, snovi, ki se izpuščajo v ozračje, pa ne smejo presegati predpisanih mejnih količin. 5) Na uvozih na parcelo objekta LIDL je dopustna postavitev zapornic, ki preprečujejo dovoz tovornim vozilom. Priključevanje osebnih vozil iz območja NC Deteljica na državno cesto mora biti zagotovljeno. 6) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BIS 03 Bistrica – Deteljica	SS	1) Dopustne dejavnosti: – dopustne so večstanovanjske stavbe namenjene stalnemu bivanju in spremljajočim dejavnostim kot so garažne stavbe, otroška in druga javna igrišča, – v stanovanjskih stavbah so dopustne tudi poslovne, trgovske, gostinske in osebne storitvene dejavnosti, ki niso moteče za bivanje, – trgovske in gostinske dejavnosti so dopustne, če je zagotovljen direktni dostop v poslovni prostor tako, da ne moti prebivalcev večstanovanjskega objekta. 2) Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj: – posamezne večstanovanjske objekte se prenovi v celoti, tako, da ohranjajo enotno podobo (strehe, oblikovanje fasad, barve fasad), – zasteklitev in zapiranje balkonov, menjava oken in drugih fasadnih elementov mora biti enotna (materiali, barve, oblikovanje in razdelitve steklenih oziroma polnih površin) na celotnem objektu in izvedena sočasno za celoten objekt, – dozidave in nadzidave niso dovoljene, – gradnja in ureditev zunanjih in hortikulturnih površin, – spremembe namembnosti, – pri načrtovanju prezračevalnih naprav naj le-te na viru ne povzročajo ravni hrupa večjega od 65 dBA, hladilne naprave pa ne ravni hrupa večjega od 60 dBA. Nameščanje je dovoljeno le na notranjih stenah balkonov, – garaže so dopustne le pod nivojem terena tako, da se ne zmanjšajo javne zelene in parkirne površine, – postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov in opreme javnega prostora: nadstreški za osebna vozila se izvedejo v lesu, zaščitene s premazom, ki omogoča naravno staranje lesa. Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho, – gradnja in vzdrževanje prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture. 3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BIS 04 Bistrica – Kovorska cesta – vrtički	G, ZV	1) Celotno območje je namenjeno pridelovanju vrtnin, sadja in gojenja okrasnih rastlin. 2) Dopustne ureditve: – vrt (zelenjavni vrt, zeliščni vrt, sadni vrt, okrasni vrt), postavitev vrtnega pohištva (klop, pergola), – ureditev zelene površine za druženje uporabnikov vrtičkov, – otroška igrala. – Dopustna je postavitev skupnih objektov: vrtna lopa, zabojnik za odpadke, ločevalne poti, stojala za kolesa, ograja, zbiralnik deževnice, kompostnik. – Ohranja in obnavlja se gozdni pas na JZ delu območja ob državni glavni cesti.
BIS 05 Bistrica – Kovorska cesta	SS	1) Dopustne dejavnosti: – dopustne so večstanovanjske stavbe namenjene stalnemu bivanju in spremljajočim dejavnostim kot so garažne stavbe, otroška in druga javna igrišča. 2) Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj: – pogojno so v stanovanjskih stavbah dopustne tudi poslovne, trgovske, gostinske in osebne storitvene dejavnosti, – trgovske in gostinske dejavnosti so dopustne, če je zagotovljen direktni dostop v poslovni prostor tako, da ne moti prebivalcev večstanovanjskega objekta, – prizidave in nadzidave niso dovoljene, – gradnja in ureditev zunanjih in hortikulturnih površin, – spremembe namembnosti, – garaže so dopustne le pod nivojem terena tako, da se ne zmanjšajo javne zelene in parkirne površine, – postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov: nadstrešnice za parkirišča, kolesarnice, ekološki otoki, urbana oprema, – gradnja in vzdrževanje prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture. 3) Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov: – nadstrešnice za parkirišča in kolesarnice se izvedejo v lesu, zaščitene s premazom, ki omogoča naravno staranje lesa. Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho, – ekološki otoki in urbana oprema se lahko izvedejo skladno s katalogom opreme javnega prostora. 4) Za bloki Kovorska cesta 43 do Kovorska cesta 59 je dopustna ureditev parkirišča za stanovalce, pri čemer se ne sme posegati v zelene površine. Garaže so dopustne pred bloki le pod nivojem terena tako, da se ne zmanjšajo javne zelene površine: izjemoma je dopustna ureditev garaž tako, da te segajo 1 m nad teren, pri čemer mora biti streha ozelenjena ali utrjena s pohodnim tlakom, kjer so dopustne ureditve igrišč. 5) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BIS 06 Bistrica – Deteljica	CU	1) Na parc. št. 248/23 k.o. Bistrica so dovoljeni posegi za potrebe vrtca ali ureditev javnih površin. 2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BIS 07 Bistrica pod Šijo	SS	1) Območje namenjeno eno-, dvo- in večstanovanjskim objektom. 2) Na zemljišču parc. št. 36/2 k.o. Bistrica se ohranja zelene površine (sadovnjak, vrt), gradnja objektov ni dovoljena. 3) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 4) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka. 5) Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.
BIS 08 Bistrica – stari del	SK	1) Območje namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom ter kmetijam. 2) Na zemljišču parc. št. 25/1 k.o. Bistrica se ohranja zelene površine (sadovnjak, vrt), gradnja objektov ni dovoljena. 3) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 4) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BIS 09 Bistrica – Zelenica	SS	Območje namenjeno večstanovanjskim objektom. 1) Na parc. št. 21/4 in 21/5 k.o. Bistrica je dopustna gradnja večstanovanjskega objekta do višine K+P+2+M. Klet mora biti v celoti vkopana. Vse parkirne površine se uredijo na nivoju kleti. 2) Na parceli 120/13 k.o. Bistrica se sočasno z večstanovanjskim objektom zgradi otroško igrišče. 3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BIS 10 Bistrica – Bistriška planina	SS	1) Območje namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. 2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BIS 11 Bistrica – Športni center Bistrica	PH, BC	1) Dopustni so posegi za potrebe vrtičkarstva, športa in rekreacije ter turizma. 2) Ureditev vrtičkov se izvede skladno z določili za območja ZV. 3) Zeleni pas na parc. št. 161/1 in 161/5 k.o. Bistrica, se ohranja in obnavlja. 4) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BIS 13 Bistrica – Peko	IG	1) Proizvodni in ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode, morajo izvesti program sanacije. 2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BIS 14 Bistrica – Spodnja Bistrica	CU, G, K2	1) Na območju se ohranja drevesna vegetacija (enoredni drevored ob lokalni cesti, posamezna drevesa, zeleni otoki, mejice). 2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BIS 15 Bistrica – Na logu	IG, ZP	1) Proizvodni in ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode, morajo izvesti program zaščite in sanacije. 2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka. 3) V območju ZP ni dovoljeno spreminjati kote terena. 4) V območju IG je odmik objekta od parcelne meje lahko manjši od 5,0 m, vendar ne manjši od 1,5 m.
BIS 16 Bistrica – Na logu	PC, SS	1) Območje namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. 2) Posegi na obstoječih objektih in novogradnje objektov morajo upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov in jih dopolnjevati (naklon strehe, višina objekta, kritina, oblikovanje strešnih odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba objekta, orientacija slemena ipd.). Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho. 3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BIS 17/1 Bistrica – pod kopališčem	PC, IG Tovarna trifix	1) Proizvodni in ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode, morajo izvesti program zaščite in sanacije. 2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BIS 17/2 Bistrica – pod kopališčem	IG Stanovanjski del	1) V območju niso dopustne gradnje novih objektov (stavb), razen GJI. Za obstoječe pritlične objekte so dopustna le vzdrževalna dela, dozidave in nadzidave. Sprememba namembnosti obstoječih objektov je dovoljena. Poleg spremembe namembnosti objektov skladno z namensko rabo prostora IG, so dovoljena tudi stanovanja. 2) Za obstoječe stanovanjske objekte so dopustne dozidave tako, da se podaljša osnovna stavbna masa v vzdolžni smeri, vendar največ za polovico. 3) Nadzidave so dopustne le v primeru sanacije strehe, pri čemer kolenčni zid ne sme presegati 1,0 m. 4) Proizvodni in ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode, morajo izvesti program zaščite in sanacije.
BIS 19/1 Bistrica – Vila Bistrica	CU	1) Novogradnje objektov niso dovoljene. Obstoječi objekti in dostopna cesta se prenavljajo in ohranjajo v avtentični obliki. 2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 3) Pred pripravo projektne dokumentacije je treba izvesti predhodne arheološke raziskave.
BIS 19/2 Bistrica – Cerkev sv. Jurij	CU	1) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 2) Pred pripravo projektne dokumentacije je treba izvesti predhodne arheološke raziskave.
BIS 19/3 Bistrica – Vila Bistrica park	O, K2, G	1) Obstoječi park se obnavlja in ohranja v svoji izvirni obliki. 2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 3) Pred pripravo projektne dokumentacije je treba izvesti predhodne arheološke raziskave.
BIS 20 Bistrica – peskokop pod Šijo	OO
BIS 21 Bistrica – peskokop Hudi grad	OO
BIS 22 Bistrica – spodnji del	K1, K2, PC, G, VC, O	1) Ohranja se ježa z drevesno vegetacijo, posegi vanjo niso dovoljeni. 2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BIS 23 Bistrica	K2, OO, G, K1, A, PC, O	1) Gradnja novih objektov na območju razpršene poselitve – A (Bistriška planina), ni dovoljena. Za območje planine veljajo splošna določila za planine. 2) Za vsak poseg je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine. 3) Objekt na parc. št. 398/3 k.o. Bistrica – kot planinska koča (gostinska stavba za kratkotrajno nastanitev). 4) Dopustna je ureditev tematske poti do ruševin gradu Altgutenberg. 5) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 6) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
BOB 01 Breg – Na produ	SS	1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK. 2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
BOB 02 Breg – Na vrbicah	SK	1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. 2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
BOB 03 Breg	PC, VC, G, K1	1) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
BRD 01 Brdo – stari del	A	1) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
BRD 03 Brdo	G, PC, O, K1	1) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasje.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
BRE 01 Brezje – zgornja vas	SK, K1, SS	1) Območje namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom ter kmetijam. Na celotnem območju EUP mora oblikovanje in velikost objektov upoštevati pogoje za območja SK. 2) Posegi na zemljiščih parc. št. 557/5, 557/6, 557/8, 557/9 558/20, 558/22 in 558/23 vse k.o. Bistrica se izvajajo na podlagi geomehanskih raziskav in mnenja geologa o sestavi in nosilnosti temeljnih tal ter o pogojih temeljenja za objekte. Pred posegi je potrebno pridobiti mnenje geotehnične službe in podati rešitve, ki bodo zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena celotnega območja SS. 3) Na delu parc. št. 667/1 k.o. Bistrica je dovoljena gradnja kmetijskih objektov. 4) Na območju se ohranja in obnavlja drevesna vegetacija (posamezna drevesa, sadovnjaki, gozdni otoki, mejice). 5) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 6) Varstveni pogoji: – Ohranja se strukturiran gozdni rob z zveznim prehodom od zelnate in grmovne vegetacije k drevesni. – Izvaja se ekstenzivna raba travišč. – Ne vzpostavlja se novih poti skozi sklenjeno gozdno površino.
BRE 02 Brezje – Sleme	SS	1) Območje namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Na celotnem območju mora oblikovanje in velikost objektov upoštevati pogoje za območja SK. 2) Na območju se ohranja in obnavlja drevesna vegetacija (posamezna drevesa, sadovnjaki, gozdni otoki, mejice). 3) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
BRE 03 Brezje- V dolini	SK	1) Območje namenjeno kmetijam ter eno- in dvostanovanjskim objektom. Poleg dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in proizvodne do velikosti neto 250 m² je v območju dovoljena tudi postavitev pakirnice in skladišča za prodajo sadja in zelenjave. 2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 3) Varstveni pogoji: – Obstoječa grmovna in drevesna vegetacija v okolici objektov se v celoti ohranja. – Ohranja se strukturiran gozdni rob z zveznim prehodom od zelnate in grmovne vegetacije k drevesni. – Ne vzpostavlja se novih poti skozi sklenjeno gozdno površino.
BRE 04 Brezje – Pod jesenom	SS	1) V območju nad državno cesto (bivše območje počitniških hiš) so dopustni enostanovanjski objekti. Posegi na obstoječih objektih (prizidave in nadzidave) morajo upoštevati oblikovne značilnosti obstoječih objektov (strma streha, višina objekta, kritina, oblikovanje strešnih odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba objekta, orientacija slemena ipd.). 2) V območju pod državno cesto so dopustni tudi dvo stanovanjski objekti. Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK. 3) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 4) Varstveni pogoji: – Obstoječa grmovna in drevesna vegetacija v okolici objektov se v celoti ohranja. – Ohranja se strukturiran gozdni rob z zveznim prehodom od zelnate in grmovne vegetacije k drevesni.
BRE 05 Brezje	K1, A, PC, K2, CU, OO, G, O	1) Posegi na parc. št. 578/4 k.o. Bistrica niso dovoljeni. 2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 3) Varstveni pogoji: – Obstoječa grmovna in drevesna vegetacija v okolici objektov se v celoti ohranja. – Ohranja se strukturiran gozdni rob z zveznim prehodom od zelnate in grmovne vegetacije k drevesni. – Ne vzpostavlja se novih poti skozi sklenjeno gozdno površino.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
ČAD 01/1 Čadovlje – Jamen vrh	A	1) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
ČAD 02 Čadovlje	A, VC, K1, K2, G, PC	1) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
DOL 03 Dolina – domačija Pr Ukc	A	1) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
DOL 04 Dolina – domačija Pr Urh	A	1) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
DOL 07 Jelendol – planina Ilovica	A, G, K1	1) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
DOL 08 Dolina	K1, O, PC, G, VC, A, K2, OO	1) Na poplavnem območju, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih. 2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
DOL 09 Dolina – Košuta	K1, G, OO, K2

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
GRH 01 Grahovše – Slaparska vas	A	1) V območju se ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost pred novogradnjami. 2) Varstveni pogoji: – Za osvetljevanje vseh zunanjih površin se, namestijo svetila z vgrajenim sistemom za samodejni vklop/izklop. – Ohranja naj se obstoječo drevesno in grmovno vegetacijo v okolici objektov.
GRH 04 Grahovše Planina Javornik	A, K1, G	1) Za vsak poseg je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine. 2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 3) Usmeritve za ohranjanje planine: – Gradnja gostinskih objektov ni dopustna. – Z zaporo naj se omeji dostop do planine z motornimi vozili. – Postavljanje žičnatih ograj ni dopustno. – Objekti naj se obnovijo v gabaritih starih obstoječih temeljev. – Uredi naj se biološka čistilna naprava. – Oskrba z el. energijo se lahko izvede s sončnimi celicami na obstoječih objektih. – Na planini naj se ohranjajo stari drevesni štori. – Daljnovodov in žičnic naj se ne postavlja. – Krmljenje divjadi (jelenov, divjih prašičev ipd.) ni dopustno. 4) Varstveni pogoji: – Za osvetljevanje vseh zunanjih površin se namestijo svetila z vgrajenim sistemom za samodejni vklop/izklop. – Ohranja naj se strukturiran gozdni rob z zveznim prehodom od zelnate in grmovne vegetacije k drevesni. – Izvaja se ekstenzivna raba travniških površin na planini.
GRH 07 Grahovše	K2, OO, VC, O, ZS, PC, K1, G, A	1) Pri posegih v neposredni bližini drevesnih ZO/NV je potrebno le-te ustrezno zavarovati, da ne pride do mehanskih poškodb debla, vej in korenin (jesen). Okrog drevesa se naj ohranja ustrezno veliko zeleno območje (širina drevesne krošnje). 2) Krčenje gozda in posegi na parc. št. 390/1 in 385/1 k.o. Lom pod Storžičem niso dovoljeni. 3) Posegi na parc. št. 353, 306/1 in 306/2 k.o. Lom pod Storžičem znotraj NV Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča niso dovoljeni. 4) Posegi in krčenje obvodne vegetacije na parc. št. 309/2, 309/3 309/5, 309/6, 309/7, 309/8, 309/9 k.o. Lom pod Storžičem znotraj NV Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča, niso dovoljeni. 5) Na parc. št. 289/5 k.o. Lom pod Storžičem je dopustna ureditev začasnega šotorišča in kurišča pod pogoji, da taka ureditev ne zahteva nikakršne gradnje oziroma trajnih posegov v prostor v smislu prostorske in gradbene zakonodaje, nima negativnih vplivov na okolje in ne posega v drevesno vegetacijo. 6) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
GRH 08 Grahovše Planina Mala Poljana	K2, A	1) Na območju planine gradnja novih objektov ni dovoljena. 2) Za vsak poseg je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine. 3) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
GRH 09 Planina Sp. Konjščica	A, K1, G	1) Na območju planine na parc. št. 503/2 k.o. Lom pod Storžičem gradnja novih objektov ni dovoljena. 2) Za vsak poseg je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine. 3) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
GRH 10 Planina Zg. Konjščica	K1	1) Za vsak poseg je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine. 2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
GZD 01 Gozd – vas	A	1) V območju se ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost pred novogradnjami. 2) Na zemljišču s parcelno št. 743/4 in 743/5 k.o. Križe je dovoljena gradnja enostanovanjskega objekta. 3) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 4) Varstveni pogoji: – Travniški sadovnjaki se ohranjajo in nadomeščajo v največji možni meri zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti. – Izvaja naj se ekstenzivno kmetovanje brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev.
GZD 02 Gozd – Pod Ranjšco	BT	1) Del (parc. št. 209/3 k.o. Senično), ki je predviden za parkirišča in šotorišče, se izvede tako, da v največji možni meri se ohranja in obnavlja obstoječa drevesa vegetacija. 2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 3) Posegi niso dovoljeni do uveljavitve državne uredbe o zavarovanju virov pitne vode. 4) Padavinske odpadne vode s parkirišča preko oljnih lovilcev v izvedbi, ki je v skladu s področnim predpisom. 5) Na območju šotorišča se odvod komunalnih odpadnih voda ureja na način, da kakovost podzemne vode na vodovarstvenem območju ne bo ogrožena.
GZD 03 Gozd – vzletišče	K2, ZS	1) Za dostop do vzletišča se uporablja obstoječa pot, nove niso dovoljene. 2) Pot se lahko uporablja le za potrebe oskrbe vzletišča, promet se omeji s postavitvijo zapornice na odcepu z občinske ceste. Parkirne površine je potrebno zagotoviti pri zavetišču in pred vasjo Gozd. 3) Varstveni pogoji: – Ohranja se ekstenzivna raba travišča. – Sečnja naj se izvede izven obdobja zaleganja jajčec alpskega kozlička; ta zalega jajčeca v bukov les v juliju in avgustu. – Posekan les naj se odpelje iz gozda še pred julijem.
GZD 05 Gozd – vplivno območje	K1, A, G, PC, K2, O, SP	1) Preprečuje se zaraščanje travniških površin, ohranjajo se sadovnjaki. 2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 3) Posegi niso dovoljeni do uveljavitve državne uredbe o zavarovanju virov pitne vode.
GZD 06 Gozd	G, PC, K1, 00	1) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
GZD 07 Planina Kriška gora	A, G, K2	1) Za vsak poseg je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine. 2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 3) Varstveni pogoji: – Pred izvedbo krčitve za namene pašnika se izvede popis lepega čeveljca in drugih zavarovanih vrst.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
HGR 01 Hudi Graben – vas	SS	1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK. 2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
HGR 02 Hudi Graben – drsališče	ZS	1) Izsekavanje drevnin v območju drsališča ni dopustno. 2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 3) Varstveni pogoji: – Območja drsališča ni dopustno širiti. – Izcedne objekta se kontrolirano odvaja.
HGR 03 Hudi Graben – Lešanska planina	A, K1, G,	1) Za vsak poseg je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine. 2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
HGR 04 Hudi graben	OO, K2, O, A, G, PC, K1	1) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
HUD 01 Hudo – vas	A, IK, K1, PC	1) V območju se ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost pred novogradnjami. 2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
HUD 02 Hudo	PC, G, K1, K2, A	1) Preprečuje se zaraščanje travniških površin, ohranjajo se sadovnjaki in posamezna drevesa. 2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 3) Priporoča se ekstenzivno sadjarstvo z visokodebelnimi drevesi.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
HUŠ 01 Hušica	G, K1, PC, K2, A	1) Pri posegih v neposredni bližini zavarovanih kostanjev na Hudem je potrebno le-te ustrezno vzdrževati in zavarovati, da ne pride do mehanskih poškodb debla, vej in korenin. Okrog drevesa se naj ohranja ustrezno veliko zeleno območje (širina drevesne krošnje). 2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
JED 02 Jelendol – Bornovo posestvo	K2, G, A, VC, PC, ZS	1) V ureditvenem območju novogradnje niso dopustne, dovoljena so vzdrževala dela in prenove obstoječih objektov 2) Dodatna pozidava znotraj NV »Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča« ni dopustna, prav tako ne poseganje v obvodno vegetacijo. 3) Za vse poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 4) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
JED 03 Jelendol – Bornovo posestvo vplivno območje	K2, PC, G, K1, VC, A	1) V ureditvenem območju novogradnje niso dopustne, dovoljena so vzdrževala dela in prenove obstoječih objektov. 2) V območju ZS so dovoljene samo parterne ureditve športno rekreacijskega igrišča v travnati izvedbi. Poseganje v obvodno vegetacijo ni dopustno. 3) Na poplavnem območju so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih. 4) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 5) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
JED 08 Jelendol planina Pungart	K1, A,G, K2, OO	1) Na parc. št. 630/168 k.o. Lom pod Storžičem postavljanje dodatnih objektov in širitev obstoječih objektov ni dopustno. Ohranja se izključno kmetijska raba objektov. 2) Ograjevanje pašnikov in ostalih površin je dovoljeno le z lesenimi ograjami in električnim pastirjem. Prepovedano je postavljanje ograj iz bodečih žic. 3) Gradbena in vzdrževalna dela ter drugi posegi naj se ne izvajajo v času razmnoževanja ruševca (od začetka aprila do konca junija). 4) Za vsak poseg je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine. 5) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem.
JED 04 Jelendol – planina Zali potok, JED 07 Jelendol – planina Šija, Ilovica, JED 09 Jelendol planina Tegošče JED 10 Jelendol planina Dolga njiva	K2, G, A K1, G, K2, OO, A G, K1, K2, A, OO G, A, OO, K1	1) Postavljanje dodatnih objektov na planinah in širitev obstoječih objektov ni dopustno. Ohranja se izključno kmetijska raba objektov. Ograjevanje pašnikov in ostalih površin je dovoljeno le z lesenimi ograjami in električnim pastirjem. Prepovedano je postavljanje ograj iz bodečih žic. 2) Gradbena in vzdrževalna dela ter drugi posegi naj se ne izvajajo v času razmnoževanja ruševca (od začetka aprila do konca junija). 3) Objekti bivše karavle na planini Šija se ohranjajo v obstoječih gabaritih, dovoljena so vzdrževalna dela na objektih. Objekti se komunalno uredijo. 4) Za vsak poseg je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine. 5) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
JED 11 Jelendol	K1, A, PC, G, OO, K2, VC	1) Dodatna pozidava znotraj NV »Košutnik« ni dopustna, prav tako ne poseganje v obvodno vegetacijo. Ograjevanje pašnikov in ostalih površin je dovoljeno le z lesenimi ograjami in električnim pastirjem. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
JED 12 Medvodje	ZS, PC, BT, G, K2, VC	1) Dovoljena je ponovna gradnja obstoječih objektov na istih temeljih v enakih gabaritih, rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih objektov za potrebe turističnih dejavnosti – apartmajev. 2) Na območju ZS je dovoljena ureditev športnih igrišč, piknik prostora in šotorišč v travnati izvedbi. Za potrebe gostinske ponudbe, sanitarij in spremljajočega servisa je dovoljena postavitev lesenega montažnega objekta do velikosti 120 m². 3) črtano 4) Ograjevanje površin je dovoljeno le z lesenimi ograjami. 5) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 6) Na celotnem območju se ohranja visokodebelno vegetacijo. Pred izvajanjem posameznih ureditev je treba izdelati idejno zasnovo za celotno območje EUP. 7) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka. 8) Na območju ZS ni dovoljeno spreminjati kote terena.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
KOV 01 Kovor – vas	SK, ZS	1) V območju se ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost pred novogradnjami. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
KOV 02 Kovor – Za Krajem	SS	1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 3) Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.
KOV 03 Kovor – pokopališče	ZK	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
KOV 04 Kovor – V delih I	SS	1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. 2) Na parc. št. 436/1 k.o. Kovor potrebno objekt umestiti čim bolj proti severu, tako da se izkrči najmanjša možna površina gozda. Omogočiti je potrebno pogoje za vzpostavitev strukturiranega gozdnega roba. Upošteva naj se varnostna razdalja: gradnja objektov naj se načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa (cca 30,0 m) od obstoječega gozdnega roba. 3) V naselju Stagne morajo posegi na obstoječih objektih in novogradnje objektov upoštevati oblikovne značilnosti obstoječih objektov in jih dopolnjevati (naklon strehe, višina objekta, kritina, oblikovanje strešnih odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba objekta, orientacija slemena ipd.). Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho. 4) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
KOV 05 Kovor – Deponija	O	1) Na ureditvenem območju Centra ravnanja z odpadki v Kovorju so dovoljeni vsi posegi za ureditev zbirnega centra odpadkov. Dovoljene so novogradnje, dozidave, ureditve ploščadi, gradnja komunalne infrastrukture.
KOV 10 Kovor	K1, T, O, K2, G, PC	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
KOV 11 Kovor	G, PC, K1, K2, A, VC	1) Nadaljnja pozidava na parc. št. 339 k.o. Kovor ni dopustna. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
KOV 12 Kovor – kmetija Šlibar	BT	1) Na območju za turizem je dovoljena postavitev lesenih objektov na točkovnih temeljih za potrebe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Na površinah ki jih tlorisno ne zasedajo objekti s pripadajočo infrastrukturo se še naprej opravlja kmetijska dejavnost. 2) Dopustna je nastanitvena dejavnost. 3) Objekti so lahko pritlični, podolgovat tloris z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več. Streha: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri. Strešna kritina je sive barve, lahko je tudi naravni les. 4) Varstveni pogoji: – Osvetljevanje območja in objektov naj bo zmanjšano na najnižjo raven. Površine, za katera osvetljevanje ni nujno potrebno, naj se ne osvetljuje. – Med 23:00 in 05:00 naj se zmanjša osvetljenost površin tako, da se del svetilk izklopi ali se vsem zmanjša svetilnost. – Ohranjajo se drevesa visokodebelnega sadovnjaka, v primeru zasaditve novih se uporabi stare avtohtone vrste. – Pri zasaditvah drugih vrst rastlin se priporoča avtohtone vrste rastlin. Prepovedan je vnos tujerodnih invazivnih vrst rastlin.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
KRŽ 01 Križe – šola	ZP, ZS, CU, PC	1) V območju ZS dovoljene le ureditve za šport na prostem in spremljajoči objekti ter GJI. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
KRŽ 02 Križe – Na Ledinah	CU, SS, PC	1) Območje SS je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
KRŽ 03 Križe – pokopališče	CU, ZK	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
KRŽ 04 Križe – vas	SK	1) V območju se ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost pred novogradnjami. 2) Ohranjati se mora mejica na južnem delu parc. št. 16/1, k.o. Križe. 3) Gradnja objektov na parcelah št. 17/5 in 16/1 je možna pod pogojem, da so objekti oblikovani skladno z dediščino vaškega jedra. Gradnja je možna pod pogoji, ki izhajajo iz geomehanskega poročila. Objekt ob cesti naj bo lociran vzporedno s cesto v obstoječi gradbeni liniji. Višinski gabariti objektov (K)+P+1+M, pod pogojem, da je klet v celoti vkopana. 4) V območju Križ je obvezno ohranjati gradbeno linijo, ki jo tvorijo obstoječi objekti, odstopanja so dopustna do največ 2,0 m v globino parcele. 5) Na parceli št. 569/6 k.o. Križe je dovoljena gradnja kmetijskih objektov in objekta za potrebe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. 6) Na parceli št. 572/4 k.o. Križe se priporoča ohranitev oziroma obnova visokodebelnih dreves. 7) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
KRŽ 05 Križe – Snakovo I	SS	1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. 2) Posegi v vegetacijo, predvsem zemeljska dela, na delih parc. št. 178/8 in 178/14, k.o. Križe, na območju NV »Križe – Sebenje – izgonska struga«, niso dopustni. 3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 4) Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.
KRŽ 06 Križe – Snakovo II	SK
KRŽ 07 Križe – Snakovo III	SS	1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 3) Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.
KRŽ 09 Križe – Snakovo polje	ZS	1) V območju ZS je dopustna le ureditev BMX poligona. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 3) Na delu ZS, ki sega v območje kulturnega spomenika ni dovoljeno odstranjevanje dreves in urejanje prog. Dovoljeno je postavljanje klopi brez poseganja v konfiguracijo terena.
KRŽ 11 Križe	A, K2, PC, K1, G, IK, O	1) Na območju kmetijskih zemljišč (K1) niso dovoljene gradnje objektov. Dopustna je postavitev rastlinjakov. Na območju kmetijskih zemljišč (K2) je dovoljena gradnja enojnega kozolca (stegnjeni kozolec, kozolec z lopo oziroma kozolec s plaščem). Posegi se lahko izvedejo skladno s 96. in 101. členom tega odloka. 2) Ohranjajo se obcestni drevoredi, znamenja in kapelice. Ohranja se značilna parcelacija kmetijskih zemljišč (kriško polje). 3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 4) Avtohtoni najmanj 5,0 m vegetacijski pas ob potoku se ohranja oziroma obnavlja. 5) Ob izgradnji razbremenilne struge, kolesarske in pešpoti je potrebno kmetom omogočiti dostop s kmetijsko mehanizacijo na kmetijska zemljišča.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
LEŠ 01 Leše – vas	SK	1) V območju se ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost pred novogradnjami. 2) Varstveni pogoji: – Na robovih naselja se ohranjajo obstoječe živice in sadovnjaki. Od njih je obvezen 5 m odmik objektov. – Ohranja in obnavlja naj se drevesa in grmovna vegetacija znotraj območja Natura 2000 in EPO območja, krčenje ni dopustno. Pri gradnji novih objektov se mora upoštevati varnostna razdalja: gradnja objektov naj se načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa (cca 30,0 m) od obstoječega drevesnega fonda. – Na parc. št. 13/1, 13/2, 13/3, 37/3, 39/1, 39/2, 47, zahodni del 74/1, 161/2, 859, 892/1 (del) in 915 vse k.o. Leše, pozidava ni dopustna. – Gradnja na parc. 160 in 161 k.o. Leše ne sme posegati v območje obrežne vegetacije ob vodotoku. Za poseg v območje naravne vrednote je potrebno pridobiti soglasje pristojne organizacije za varstvo narave. 3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 4) Dovoljena je le vzdrževanje oziroma rekonstrukcija ceste. 5) Priporoča se ohranitev visokodebelne lesnate vegetacije oziroma nadomeščanje le te z visokodebelnim sadnim drevjem. 6) Na zemljišču 750/5 k.o. Leše stoji kozolec, ki predstavlja značilen element kulturne krajine. V kolikor njegovo gradbeno tehnično stanje to dopušča, se ga ohrani oziroma prestavi. 7) Strešna kritina na objektih mora biti v sivi barvi.
LEŠ 02 Leše – zgornji del	SS	1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 3) Strešna kritina na objektih mora biti v sivi barvi.
LEŠ 05 Leše	K1, ZK, G, PC, A, K2	1) 2) Na zemljiščih parc. št. 197/2 in 197/3 k.o. Leše je dovoljena postavitev nove kmetije (stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje), pri čemer se mora najprej zgraditi gospodarsko poslopje. Obvezen je odmik od vodotoka 0,5 m. 3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 4) Varstveni pogoji: – na parc. pt. 51 k.o. Leše se krčitev gozda izvede tako, da se na robovih ohrani stara in debela drevesa. – Ohranja se mejice. 5) Dovoljena je le vzdrževanje oziroma rekonstrukcija ceste. 6) Strešna kritina na objektih mora biti v sivi barvi.
LEŠ 06 Leše – tenis	ZS	1) V območju ZS so dovoljene le parterne ureditve. Dovoljena je postavitev manjšega gostinskega objekta do površine 40 m². 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 3) Strešna kritina na objektih mora biti v sivi barvi.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
LOK 01 Loka – Loka	SS	1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. 2) Posegi na obstoječih objektih in novogradnje objektov morajo upoštevati oblikovne značilnosti obstoječih objektov in jih dopolnjevati (naklon strehe, višina objekta, kritina, oblikovanje strešnih odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba objekta, orientacija slemena ipd.). Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.
LOK 03 Loka – gospodarska cona	IG, G	1) V območju so dopustne gradnje proizvodnih objektov in delavnic. Posegi na obstoječih objektih in novogradnje objektov morajo upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov in jih dopolnjevati (naklon strehe, višina objekta, kritina, oblikovanje strešnih odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba objekta ipd.). Obvezna je vzdolžna orientacija objektov. Ob Cesti na Loko mora potekati zeleni pas (drevored, zelene površine). 2) Proizvodni in ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode, morajo izvesti program zaščite in sanacije. 3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka. 4) Objekti (tudi dozidave in nadzidave) morajo biti odmaknjeni od parcelnih meja vsaj 5,0 m. Manjši odmik je mogoč s soglasjem lastnika sosednje parcele, vendar ne manjši od 3,0 m.
LOK 04 Loka-RTP	E
LOK 05 Loka – Brezovo	IG	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
LOK 06 Loka – Brezovo	SS, K1, PC	1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 3) Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.
LOK 07 Loka	BT, K1, PC, VC, ZS, A, G	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
LOM 01 Lom – Globel	SS, PC	1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
LOM 02 Lom – spodnja vas	SS	1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK. 2) Pozidava na parc. št. 1028/4, 206 (del) in 981/17 vse k.o. Lom pod Storžičem znotraj NV ni dopustna. 3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 4) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
LOM 03 Lom – zgornja vas	ZK, SK	1) V območju se ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost pred novogradnjami. 2) V območju niso dopustne gradnje severno in severozahodno od cerkve, razen za potrebe širitve pokopališča ali župnišča. V jedru vasi je potrebno ohranjati značilno pahljačasto orientacijo objektov. 3) Dodatne pozidave na parc. št. 49/1 (del), 51/1, 51/2, 54/2 in 984/2 vse k.o. Lom pod Storžičem znotraj NV niso dopustne. 4) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 5) Varstveni ukrepi: – Za osvetljevanje vseh zunanjih površin se namestijo svetila z vgrajenim sistemom za samodejni vklop/izklop. – Ohranja naj se obstoječo drevesno in grmovno vegetacijo v okolici objektov. 6) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
LOM 04 Lom	SK
LOM 05 Lom	K2, PC, SS, A, E, VI, K1, OO, VC, G	1) Dodatne pozidave na parc. št. 75/4, 75/13, 214/2 vse k.o. Lom pod Storžičem niso dopustne. 2) Na parc. št. 391/2 k.o. Lom pod Storžičem dodatne pozidave in druge degradacije znotraj NV niso dopustne, velja tudi za MHC 27. 3) V območju SS mora oblikovanje in velikost objektov upoštevati pogoje za območja SK. 4) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 5) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
NOV 02 Novake	PC, K1, G, A	1) V območju se ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost pred novogradnjami. 2) Na parc. št. 420/4, 420/6, 420/8 in 445/2, 445/3 vse k.o. Senično dodatna pozidava ni dopustna. 3) Pri posegih v neposredni bližini drevesnih ZO »Skupina hrastov ob poti Novake – Senično«, ZO »Prastari in zdravi hrasti« in NV »Novake – hrasti« je potrebno le-te ustrezno zavarovati, da ne pride do mehanskih poškodb debla, vej in korenin. Okrog drevesa se mora ohranjati ustrezno veliko zeleno območje (širina drevesne krošnje). 4) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
PAL 01 Paloviče – vas	SK, PC	1) V območju se ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost pred novogradnjami. 2) Obnova in oblikovanje objektov mora slediti oblikovanju stavbne dediščine. 3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 4) Varstveni pogoji: – Travniški sadovnjaki se ohranjajo in nadomeščajo v največji možni meri zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti.
PAL 03 Paloviče	K2, A, K1, ZS, PC, G	1) Vsi posegi so dovoljeni le pod pogoji, ki izhajajo iz geomehanskega poročila. 2) Na parc. št. 559/2 k.o. Leše je dopustna postavitev kmečke lope tloris do max. 50 m²,za potrebe obdelovanja orehovega nasada – hramba orodja in pridelka. 3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 4) Na območju ZS so dovoljene samo parterne ureditve za potrebe športa in rekreacije. 5) V primeru dodatnih programov se za območje ZS izdela in sprejme OPPN. 6) Varstveni pogoji: Travniški sadovnjaki se ohranjajo in nadomeščajo v največji možni meri zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
POD 01 Podljubelj – Deševno	SS	1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom.
POD 02 Podljubelj – Pri skalah	K2, SK	1) Dodatna pozidava na parc. št. 765/1, 765/3, 765/4, 765/5, 766/2, 766/3, 766/4, 766/5, 766/6, 766/8, 801/3, 803, 813/1, 814/1, 965/2 ter 776, 777, 781/1 vse k.o. Podljubelj, ni dovoljena. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
POD 03 Podljubelj – pod Jezernico	SS	1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.
POD 04 Podljubelj – nad Jezernico	SK	1) V območju Podljubelj morajo biti na severozahodnem delu območja urejanja objekti orientirani vzdolžno s cesto. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
POD 05 Podljubelj – pod Krogovnekom	SS	1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.
POD 06 Podljubelj – kamp	SS, ZS, VC, E	1) V območju ZS so dopustne: – ureditve kampa s spremljajočimi objekti za osnovno oskrbo in gostinstvo, – ureditve igrišč dopustne v območju zahodno od Mošenika, – postavitve spremljajočih objektov za rekreacijo, in sicer: garderobe ter shrambe za orodje in opremo, ki so dopustne na skrajnem zahodnem in jugozahodnem robu območja ob gozdnem robu. 2) V območju ZS posegi (krčenje) v obvodno vegetacijo in krčenje gozdne vegetacije niso dopustni. Prav tako ni dopustno reguliranje vodotoka, kar velja predvsem za manjši vodotok, ki teče čez območje. 3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
POD 07 Podljubelj – pri Žvircu	SS	1) Območje je namenjeno eno in dvo stanovanjskim objektom. Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
POD 08 Podljubelj – Lajba	SS	1) Območje je namenjeno eno in dvo stanovanjskim objektom. Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK.
POD 09 Podljubelj – Koren	BT
POD 10 Podljubelj – taborišče	ZP, PC, PO	1) V območju ZP niso dovoljene nove ureditve, le obnavljanje in vzdrževanje. Na območju (parc. št. 11/3 in 11/5 k.o. Podljubelj) se ohranja travniške površine, pozidava ni dopustna. Dopustni pa so vsi posegi, ki prispevajo k boljši prezentaciji spomenika v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
POD 11 Podljubelj Hospic	ZP, BT	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 2) Območje se nahaja v III. varstvenem pasu vodnega vira, zato je treba dosledno upoštevati vse prepovedi in omejitve skladno z določili veljavnega področnega predpisa o zavarovanju virov pitne vode.
POD 14 Smučišče Zelenica	OO, G, A, K2	1) Območje se nahaja v III. varstvenem pasu vodnega vira, zato je treba dosledno upoštevati vse prepovedi in omejitve skladno z določili veljavnega področnega predpisa o zavarovanju virov pitne vode. Prepovedano je umetno zasneževanje. 2) Območje se nahaja v območju plazljive in plazovite nevarnosti, zato je treba pri načrtovanju posegov upoštevati prepovedi in omejitve za posege. 3) V območju smučišča novogradnje in drugi posegi v prostor niso dopustni. Izjemoma so pod pogoji in skladno z določili veljavnega področnega predpisa o zavarovanju virov pitne vode, dopustni naslednji posegi in gradnje: – Na celotnem območju so dovoljene rušitve, ponovne gradnje, rekonstrukcije in vzdrževalna dela obstoječih objektov in naprav. – Gradnja novih objektov in novi posegi na območju razpršene poselitve (A) – srednja postaja žičnice za potrebe turizma. – Dovoljena je gradnja (legalizacija s sanacijo brežin) dostopne ceste do Planinskega doma na Zelenici. Dostopno cesto je potrebno z zapornico ali na drug ustrezen način zapreti za motorni promet. – Dovoljena je ureditev hudournikov in gradnja vodnogospodarskih objektov. – Dovoljena je namestitev proti plazovnih zaščit za varovanje dostopne ceste. – Dovoljena je postavitev ograj (ograjevanje pašnikov, smučarskih prog in ostalih površin) pri čemer se morajo uporabljati dobro vidni/opazni materiali. Prepovedano je postavljanje ograj iz bodečih žic. 4) Varstveni režimi: – Smučanje je dovoljeno na obstoječih in označenih progah. – Turno smučanje je prepovedano na območjih rastišč lepega čeveljca ter na območjih prehranjevanja in prezimovanja ruševca. – Gradbenih in vzdrževalnih del ter drugih posegov ni dovoljeno izvajati v času razmnoževanja ruševca (od začetka aprila do konca junija). – Pri obnavljanju električnih in drugih vodov se je potrebno izogniti rastiščem lepega čeveljca. Na območju rastišča lepega čeveljca so dovoljeni le posegi oziroma ukrepi za zaščito rastišča. V času taljenja snega se po potrebi ureditvijo sistemi kanalov, da se prepreči zamočvirjanje rastišča. – Na platoju na začetku planinske poti se namesti informacijska tabla o naravovarstvenem pomenu območja in usmerjanju obiskovalcev skladno z drugo alinejo te točke.
POD 18 Podljubelj – Snedic	SS, IG, VC	1) Proizvodni in ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode, morajo izvesti program zaščite in sanacije.
POD 21 Podljubelj – Ljubelj	PC, G, K2, O, OO, A, BT	1) Na območju K2 in G niso dovoljene gradnje pomožnih enostavnih in nezahtevnih objektov. 2) Na območju adrenalinskega parka (parc. št. 404/1 k.o. Podljubelj) se ohranja kvalifikacijske habitatne tipe (HT Ilirski bukovi gozdovi, javorovi gozdovi) in preprečuje poškodbe dreves. Krčitev drevesne in grmovne vegetacije ni dovoljena z izjemo smreke. Območja ni dopustno osvetljevati. 3) Krčitev gozda na parc. št. 12/2 in 21/9 k.o. Podljubelj ni dovoljena. 4) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
POD 26 Podljubelj – planina Kofce	K2, K1, G, A	1) Postavljanje dodatnih objektov na planini in širitev obstoječih objektov ni dopustno. Ohranja se izključno kmetijska raba objektov (planšarija in hlev). Ograjevanje pašnikov in ostalih površin je dovoljeno le z lesenimi ograjami in električnim pastirjem. Prepovedano je postavljanje bodečih žic. 2) Za vsak poseg je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine. 3) Ohranjajo se obstoječi gabariti objekta (planinska koča), dovoljena so vzdrževalna dela na objektu. Objekti se komunalno uredijo. 4) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
POD 27 Podljubelj planina Korošica	K1, A, G, K2	1) Ohranjati je potrebno posamezna večja drevesa. Gradnje pomožnih enostavnih in nezahtevnih objektov na K1, K2 in G niso dovoljene. 2) Postavljanje dodatnih objektov na planini in širitev obstoječih objektov ni dopustno. Ohranja se izključno kmetijska raba objektov (planšarija in hlev). Ograjevanje pašnikov in ostalih površin je dovoljeno le z lesenimi ograjami in električnim pastirjem. Prepovedano je postavljanje bodečih žic. 3) Za vsak poseg je treba rešitev utemeljiti s prikazom značilnosti planine. 4) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasjem.
POD 30 Podljubelj	O, G, VC, PC, A, SS, K1, E, ZS, K2, IK, BT, OO, T, SP, PO	1) Na parceli številka 491/5, 491/7, 491/8 k.o. Podljubelj je gradnja dovoljena le pod pogoji, ki izhajajo iz geomehanskega poročila. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je pri posegih potrebno upoštevati 100. člen tega odloka. 4) Na območju ZS ni dovoljeno spreminjati kote terena. 5) Varstveni pogoji: Na parc. št. 267/4 k.o. Podljubelj se RTV pretvornik umesti na vzhodni del parcele na rob gozda. Ohranja se celovitost gozdnega habitatnega tipa. 6) Na parceli 487/4 k.o. Podljubelj se ohranja skalne bloke, ki so posledica ledeniškega delovanja. 7) Na ureditvenem območju se ne postavlja večjih svetlobnih teles (reklamni panoji, drugo). Dovoljene so informacijske table o naravnih značilnostih območja. 8) Osvetljevanje parkirišča ni dovoljeno. 9) Območje ureditve se lahko ogradi z leseno ograjo, ki naj bo primerno dvignjena in vidna.
POD 31 Podljubelj	OO, K2, G	1) Dovoljena je namestitev proti plazovnih zaščit za varovanje dostopne ceste.
POD 32 Podljubelj – ribogojnica	IK	1) Dopustna je izgradnja ribogojnice s spremljajočimi objekti za tehnične in tehnološke ukrepe. 2) Odpadne vode iz ribogojnice se pred izpustom v vodotok ustrezno prečistijo na rastlinski čistilni napravi, lahko tudi v kombinaciji z ostalimi sodobnimi in okoljsko sprejemljivimi metodami čiščenja (ultravijolična svetloba, ultrazvok ipd.). Uporaba kemijskih sredstev ni dopustna. Obvezna je uporaba ekstenzivnih ali polekstenzivnih in/ali okolju prijaznih metod ribogojstva (sistem recirkulacije vode ipd.). Izvedeni morajo biti tudi vsi ostali razpoložljivi tehnični in tehnološki ukrepi s katerimi se prepreči poslabšanje fizikalnega, kemijskega in ekološkega stanja potoka Mošenik.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
POP 01 Popovo – vas	SK	1) V območju se ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost pred novogradnjami. 2) Obvezna orientacija sleme V–Z oziroma pravokotno na javno cesto. 3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
POP 03 Popovo	K1, PC, A, O, G	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 2) Dovoljeno je vzdrževanje oziroma rekonstrukcija ceste.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
POT 01 Potarje – Lajšarica	SS, SK, G, PC, K2	1) Območje je namenjeno eno- in dvo stanovanjskim objektom. Na celotnem območju mora oblikovanje in velikost objektov upoštevati pogoje za območja SK. 2) Za zunanjo razsvetljavo se lahko uporabljajo izključno svetilke na senzor gibanja. 3) Znotraj območja urejanja se po krčitvi gozda vzpostavi gozdni rob tako, da se 3,0 m pas izkrčenega zemljišča proti gozdu prepusti zaraščanju s ciljem vzpostavitve gozdnega roba. Gozdni rob se redno vzdržuje. Na območju krčitve se naravni dinamiki prepusti habitatna drevesa.
POT 04 Potarje	K1, K2, A, PC, G	1) Dodatne pozidave na površinah parc. št. 416 – v JZ delu, par. št. 164, 130/1 in 192 vse k.o. Lom pod Storžičem, niso dopustne. 2) Dovoljena je le gradnja gospodarskih objektov za potrebe kmetije oziroma objekti, ki služijo namenu opravljanja dejavnosti kmetijskega gospodarstva. 3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
PRI 01/1 Pristava – Podvasca	SS	1) Na zemljiščih parc. št. 576/41, 576/40, 576/39, 573/38, 576/37, 576/36, 576/35 in 576/34 k.o. Križe je dopustna postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov in sicer: garaža, nadstrešek, vrtna lopa. 2) Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho. 3) Objekte iz prve točke se lahko s soglasjem mejaša postavi tudi do parcelne meje.
PRI 01/2 Pristava – Podvasca bloki	SS	1) Območje je namenjeno večstanovanjskim objektom, garažnim stavbam, otroškim igriščem in vrtičkom. 2) Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj: – pogojno so v stanovanjskih stavbah dopustne tudi poslovne in osebne storitvene dejavnosti, – prizidave in nadzidave stanovanjskih objektov niso dovoljene, – na objektih garaž s parc. št. 543/3 in 543/5 k.o. Križe je dovoljena izvedba izvennivojskega parkiranja na strehah garaž brez nadstreškov, dovoljena je tudi izvedba garažnih površin pod nivojem terena, – spremembe namembnosti, – postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov: kolesarnice, ekološki otoki, urbana oprema, – gradnja in vzdrževanje prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture. 3) Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov: – kolesarnice se izvedejo v lesu, zaščitene s premazom, ki omogoča naravno staranje lesa, – ekološki otoki in urbana oprema se lahko izvedejo skladno s katalogom opreme javnega prostora.
PRI 01/03 Pristava – Povhe	SS	1) Območje namenjeno eno- in dvostanovanjskim vrstnim hišam. 2) Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj: – pogojno so v stanovanjskih stavbah dopustne tudi poslovne in osebne storitvene dejavnosti, – prizidave in nadzidave niso dovoljene, – sprememba naklona strešin je dovoljena le v primeru, da se spreminja naklon v celotnem nizu objektov, – dovoljena je postavitev lesenih nadstreškov parkirišč z ravno pohodno ali ozelenjeno streho.
PRI 01/04 Pristava – Pot na polje	SS	1) Območje namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. 2) Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.
PRI 02 Pristava – vaško jedro	SS	1) Območje je namenjeno eno- dvo- in večstanovanjskim objektom: – dopustne so poslovne in osebne storitvene dejavnosti. 2) V območju se ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost pred novogradnjami. 3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
PRI 03 Pristava	SS	1) Območje namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
PRI 04 Pristava – Mlaka – bloki	SS	1) Območje je namenjeno večstanovanjskim objektom. 2) Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj: – pogojno so v stanovanjskih stavbah dopustne tudi poslovne in osebne storitvene dejavnosti, – prizidave in nadzidave stanovanjskih objektov niso dovoljene, – ohranjajo se zelene površine.
PRI 05 Pristava – Mlaka gospodarska cona	IG	1) Območje je namenjeno proizvodnim in gospodarskim objektom.. 2) Proizvodni in ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode morajo izvesti program zaščite in sanacije. 3) Posegi na obstoječih objektih in novogradnje objektov morajo upoštevati oblikovne značilnosti obstoječih objektov in jih dopolnjevati (naklon strehe, višina objekta, kritina, oblikovanje strešnih odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba objekta, orientacija slemena ipd.). 4) Ohranja in obnavlja se pas obvodne vegetacije ob Tržiški Bistrici in zeleni pas ob regionalni cesti. Znotraj območja se ozelenijo parkirne površine in zasadijo posamična visokodebelna drevesa (oreh, kostanj) ob utrjenih manipulacijskih površinah. 5) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
PRI 06 Pristava	PC, VC, K2, K1, G, E, A	1) Na poplavnem območju, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in posegi v skladu s 64. členom tega odloka. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
PRI 07 Pristava	K2, G, A, O	1) Na območju razpršene poselitve – A novogradnje niso dovoljene. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
RET 01 Retnje – gospodarska cona	IG	1) Proizvodni in ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode morajo izvesti program sanacije. 2) Posegi izven obstoječe (dejanske) pozidave na Z strani (parc. št. 475/5, k.o. Križe), kjer se površina prekriva z NV, niso dopustni.
RET 02 Retnje – Babja vas	SS	1) Posegi izven obstoječe (dejanske) pozidave na Z strani (parc. št. 475/4, 274/7, 274/8, 286/1, vse k.o. Križe), kjer se površine prekrivajo z NV, niso dopustni. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 3) Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.
RET 03/1 Retnje – vahtnica	CU	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
RET 03/2 Retnje – vahtnica	PC, CU	1) Na zemljiščih parc. št. 284/1 in 284/2 k.o. Križe je dopustna gradnja poslovnega objekta in parkirišča za osebna in tovorna vozila. Vzhodni del zemljišča se zasadi z drevoredom visokoraslih listavcev. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasjem. 3) Usmeritve za gradnjo poslovnega objekta: sestavljen tloris do 8,0 m× 20,0 m in 8,0 m × 9,5 m. Etaže največ do K+P+M, višina do 10,2 m. Klet mora biti v celoti vkopana, tlorisno je lahko tudi večja od nadzemnega tlorisa. Uvoz/izvoz se uredi na kategorizirano občinsko cesto LC 280 052.
RET 04 Retnje – vahtnica	SS	1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK. 2) Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.
RET 05 Retnje – Graben I	SS	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 2) Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho. 3) V strmi del brežine se z gradnjo ne posega.
RET 07 Retnje- ob polju	SS	1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK. 2) Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.
RET 08 Retnje – vas jug	PC, SK	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
RET 09 Retnje – Graben III	BT	1) V območju EUP je dopustna tudi gradnja eno- in dvostanovanjskih ali stanovanjsko poslovnih objektov.
RET 10 Retnje – mlin	A	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
RET 11 Retnje	E, PC, A, K1, VC, G, K2	1) črtano 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
ROČ 01 Ročevnica – dom starostnikov	CU, ZP	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
ROČ 02 Ročevnica – Ročevnica	SS	1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. 2) Posegi na obstoječih objektih in novogradnje objektov morajo upoštevati oblikovne značilnosti obstoječih objektov in jih dopolnjevati (naklon strehe, višina objekta, kritina, oblikovanje strešnih odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba objekta, orientacija slemena ipd.). Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho. 3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
ROČ 03 Ročevnica – Na jasi I	SS	1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. 2) Posegi na obstoječih objektih in novogradnje objektov morajo upoštevati oblikovne značilnosti obstoječih objektov in jih dopolnjevati (naklon strehe, višina objekta, kritina, oblikovanje strešnih odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba objekta, orientacija slemena ipd.). Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho. 3) Pri zemeljskih delih je obvezen arheološki nadzor. 4) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
ROČ 04 Ročevnica – Na jasi II	G, SS	1) Pri zemeljskih delih je obvezen arheološki nadzor. 2) Posegi na obstoječih objektih in novogradnje objektov morajo upoštevati oblikovne značilnosti obstoječih objektov in jih dopolnjevati (naklon strehe, višina objekta, kritina, oblikovanje strešnih odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba objekta, orientacija slemena ipd.). Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho. 3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 4) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
ROČ 06 Ročevnica – Blajšnica	SS	1) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
ROČ 07 Ročevnica	A, K2, K1, G, PC	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
SEB 01 Sebenje – vas	SK, K2	1) V območju se ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost pred novogradnjami. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 3) Na parc. št. 484/2 k.o Žiganja vas se dovoli gradnja stanovanjske stavbe. Minimalni odmik objekta od parcelne meje javne ceste (parc. št. 485 k.o. Žiganja vas) je lahko manjši od predpisanega s soglasjem lastnika, vendar ne manjši od 1,0 m.
SEB 02 Sebenje – Spodnje polje	SS, PO	1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom in parkiranju za potrebe dovoljenih dejavnosti. Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
SEB 03 Sebenje – Pod Vasjo	SS	1) Posegi na območju črno jelševja oziroma krčitve črno jelševja na S in Z delu parc. št. 534/2 k.o. Žiganja vas, ni dopustno. Pozidava na parc. št. 424/1 in 424/4 k.o. Žiganja vas ni dopustna. 2) Na območju NV Udin boršt posegi (pozidava, krčenja gozda, poseg v gozdni rob) na parc. št. 455/1, 456/1, 456/2 in 456/3 vse k.o. Žiganja vas, niso dopustni. 3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 4) Na zemljišču parc. št. 420/4 k.o. Žiganja vas posegi niso dovoljeni do sprejetja novega akta o zavarovanju Udin boršta.
SEB 04 Sebenje – skakalnice	BC	1) Posegi izven obstoječih športnih površin (posek dreves, posegi v gozdni rob idr.) ter širjenje infrastrukture na nove površine znotraj ZO in NV Udin boršt, niso dopustni. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
SEB 05 Sebenje	SS	1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
SEB 06 Sebenje	K2, PC, A, G, K1	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 2) Avtohtoni najmanj 5,0 m vegetacijski pas ob potoku se ohranja oziroma obnavlja. 3) Ob izgradnji razbremenilne struge, kolesarske in pešpoti je potrebno kmetom omogočiti dostop s kmetijsko mehanizacijo na kmetijska zemljišča. 4) Kolesarske in peš steze se na območju, ko le-ta poteka na območju SAC ne osvetljuje.
SEB 07 Sebenje	K1	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
SEN 01 Senično – vas	SK	1) V območju se ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost pred novogradnjami. 2) Pri posegih v neposredni bližini drevesnih ZO/NV »Senično – lipa« je potrebno le-te ustrezno zavarovati, da ne pride do mehanskih poškodb debla, vej in korenin. Okrog drevesa se naj ohranja ustrezno veliko zeleno območje (širina drevesne krošnje). 3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 4) Avtohtoni najmanj5,0 m vegetacijski pas ob potoku se ohranja oziroma obnavlja.
SEN 02 Senično – pod Vetrnem	SS, ZS	1) Posegi na obstoječih objektih in novogradnje objektov morajo upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov in jih dopolnjevati (naklon strehe, višina objekta, kritina, oblikovanje strešnih odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba objekta, orientacija slemena ipd.). 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
SEN 03 Senično – Spodnja gmajna	SS	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasjem.
SEN 04 Senično – Podovnica	SS	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
SEN 05 Senično – kamp	SS, K2	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 2) Dopustna je ureditev šotorišča pod pogoji, da taka ureditev ne zahteva nikakršne gradnje oziroma trajnih posegov v prostor v smislu prostorske in gradbene zakonodaje in nima negativnih vplivov. Šotorišče se uredi tako, da predstavlja zaokroženo, prostorsko in funkcionalno urejeno zemljišče, namenjeno le postavitvi šotorov, ki trajno ne spreminja osnovne namenske rabe (kmetijska raba območja). Šotori se lahko postavljajo v času letne turistične sezone. 3) Ureditev dostopnih poti in parkirišč se izvede na območju stavbnih zemljišč v peščenih površinah. Sanitarni prostori se zagotovijo znotraj stavbnih zemljišč.
SEN 06 Senično	A,G, PC, K1, K2, BT	1) Dodatni posegi (pozidava, posegi v gozdni rob, drevesno in grmovno vegetacijo) znotraj ZO Spominski park Udin Boršt, niso dopustni. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 3) Na zemljišču 386/11 k.o. Senično se dovoli postavitev objektov in spremljajočih ureditev za potrebe čebelarsko/turistično/zdravstvene dejavnosti.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
SLP 01 Slap – vas	SK	1) Na pobočju pod kmetijo na parceli št. 964/14 in 975/6 k.o. Lom pod Storžičem niso dopustne gradnje objektov (ohranja se zelene površine: njiva, travnik, sadovnjak). Obstoječi objekti kmetije se prenavljajo in ohranjajo v avtentični obliki. 2) Pri objektu na parceli št. 967 k.o. Lom pod Storžičem je potrebno ohranjati simetrijo objekta. 3) črtan 4) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 5) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
SLP 02 Slap – pri Lepenki	SS	1) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
SLP 03 Slap – Lepenka	ZP, IG	1) Proizvodni in ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode morajo izvesti program zaščite in sanacije. 2) Dodatne pozidave in posegi na površini NV »Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča«, niso dopustni. 3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
SLP 04 Slap – Polana	SS	1) Novogradnje objektov niso dovoljene, dopustna so le vzdrževalna in obnovitvena dela na obstoječih objektih. Nadomestne gradnje in rekonstrukcije obstoječih garaž, ki ležijo ob vodotokih, niso dopustne, dovoljene so le odstranitve. 2) Dodatne pozidave in posegi na površini NV »Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča« (del parc. št. 952/9 oziroma 952/10, k.o. Lom pod Storžičem) niso dopustni. 3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 4) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
SLP 05 Slap	SS	1) črtan 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
SLP 06 Slap	K2, VC, O, K1, G, PC	1) Na poplavnem območju so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
SVE 01 Spodnje Vetrno – vas	SK, K1, PC
SVE 03 Spodnje Vetrno	O, G, PC, K1, K2	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
TRŽ 01/1 Tržič – mestno jedro	CU	1) Vrste dopustnih posegov V območju kulturnega spomenika so predvideni predvsem posegi za ohranjanje in prenovo, ki imajo prednost pred novogradnjami. Dopustne vrste posegov so: – vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, – odstranitev neustreznih objektov in naprav, – novogradnje so dovoljene le kadar gre za nadomestitev odstranjenega objekta, – novogradnje so dovoljene kot nadomestitev objektov brez spomeniške vrednosti pod pogojem, da stojijo na historičnih lokacijah ter v gabaritih in oblikovanju upoštevajo tipologijo in oblikovanje obstoječe stavbne strukture, – sanacija negativnih posegov v prostor, – sprememba namembnosti obstoječih objektov, – rekonstrukcije statično ogroženih obstoječih objektov, – urejanje utrjenih in zelenih površin, – gradnja in postavljanje nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe: garaža, lopa, nadstrešnica, drvarnica, – začasni objekti v času prireditve, – oprema javnega prostora, – oporni zidovi in ograje, – prenova in gradnja prometne, komunalne, energetski in druge gospodarske infrastrukture na način, da ne ogroža sanacijskih posegov na objektih. 2) Urbanistično oblikovanje območja je vezano na obstoječo urbanistično zasnovo mesta, prostorsko zasnovo ulic in trga, obstoječe gabarite objektov in varovanje značilnih pogledov na arhitekturne dominante. Urbanistične značilnosti, tipologija in oblikovanje objektov sta določena z obstoječim stanjem objektov. Upoštevati je treba tudi izsledke raziskav, predpisanih v kulturno varstvenih pogojih. Manjše spremembe v oblikovanju so dopustne ob posegih za izboljšanje bivalnih pogojev. Primernost spremembe se odobri s kulturno varstvenim soglasjem. V primeru oblikovnih sanacij in gradenj na mestu odstranjenih objektov se upošteva značilnosti splošne podobe naselja in značilnosti mikrolokacije, ki obsegajo: umestitev v prostor, volumen objekta, oblike in barve strešin in usmerjenost slemena, oblikovanje in barve fasad. 3) V območjih varovanih pogledov niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile kvalitetne poglede na objekte, naravne dominante ali dolge poglede na okolico.
		4) črtano 5) Rekonstrukcija mora upoštevati gabarite, naklone streh, barvo in oblikovanje fasade, obliko in razmerja oken (posnetek odstranjenega objekta). Dovoljeno je odstopanje od prejšnjega stanja v primeru boljše zgodovinske pričevalnosti objekta. 6) Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit sosednjih objektov, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe niza objektov. 7) Pri nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela obstoječega objekta tako, da se ohranjeni del in nov objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih objektov, ni dopustno. 8) Etažnost objektov: Objekti so lahko pritlični, enonadstropni, dvonadstropni, z izkoriščenim ali neizkoriščenim podstrešjem v skladu s predhodnim objektom oziroma analogijo mikro območja. Objekte je v primeru novogradnje možno podkletiti. 9) Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom. Nad sestavljenimi tlorisi so dopustne tudi sestavljene dvokapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu. Naklon strešin je 38°–45°, kritina pa je rdeči opečni bobrovec. Osvetljevanje mansard je dopustno s klasičnimi frčadami z dvokapno streho in ometanimi stenami (kukrle), s pultnimi frčadami (na plašč) in s strešnimi okni v ravnini strehe, umeščenimi v streho posamično, ne v nizu. Pri obstoječih objektih za proizvodno in obrtno dejavnost je dopusten manjši naklon strešine, ravne strehe niso dopustne. Prosojna valovita, plastična in pločevinasta kritina ni dopustna. Cerkve, kapelice, znamenja, graščine in dvorci imajo lahko drugačen naklon strehe od predpisanega naklona. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice. Kritina je lahko bakrena. Dopustno je odpiranje strešin s frčadami, ki morajo biti skladne s podobo objekta, arhitekturno značilnostjo mestnega jedra in ne smejo presegati višine osnovne strehe. Napušči streh se varujejo in obnavljajo v skladu s historično tipiko. Na novogradnjah morajo biti ometani (polkrožni ali profilirani v skladu z arhitekturo). 10) Med objekti v vrsti morajo biti izvedeni požarni zidovi, če pa so višine različne, morajo masivni zidovi segati do negorljive strešine. Če je nevarnost prenosa ognja z objekta na objekt, morajo biti okna opremljena s kovinskimi polkni. 11) Vsi objekti v ožjem območju kulturnega spomenika EŠD 784 Tržič – Trško jedro, so del kulturnega spomenika. Na njih so dovoljena obnovitvena in vzdrževalna dela. Pod naslednjimi pogoji: – Varovanje arhitekture in arhitekturnih elementov v vseh njihovih razmerjih, oblikovanju in materialih. – Varovanje fasad, njenih arhitekturnih elementov, členitev in obdelave. Nujno je predhodno sondiranje. Zavod določi barvno podobo in način obdelave. Prepovedano je oblaganje fasad. Kamnite objekte je prepovedano oblagati s termoizolacijskimi materiali. – Na strehe prepovedano nameščati sončne celice. – Stavbno pohištvo mora biti v celoti leseno. Pri menjavi dotrajanih oken je potrebno ohraniti oblikovanje, razmerja razdelitev, material in barvo obstoječih okenskih kril, pri pleskanju pa uporabiti barvo v skladu s kulturno varstvenimi pogoji. Kovinska vrata in polkna se ohranjajo. Plastični roloji in žaluzije niso dovoljeni. Ohranijo se vse tipične tržiške ograje na balkonih, stopniščih in vrtovih. – Izjemoma so dovoljene prizidave in rekonstrukcije, kadar s tem niso prizadete spomeniškovarstvene lastnosti. 12) Pri celostni obnovi objekta je potrebno: – v celoti ohraniti notranjo komunikacijo (veža, stopnišče, hodniki), – ohranjati je treba vse obstoječe oboke, – prepovedana je zazidava arkadnih hodnikov, – ohranja se velikost okenskih in vratnih odprtin, – prepovedano je zniževati strope, – stavbno pohištvo se obnovi in ohrani, po potrebi se lahko izdela novo, vendar naj se ohrani dimenzije, razmerja, obliko, material in barve. 13) Fasade: Raziskave na fasadah kot osnova za prenovo, ki obsegajo sondiranje, fotodokumentacijo in meritve, se izvajajo za potrebe predstavitve najbolj reprezentativnega obdobja arhitekture. Instalacijski vodi naj bodo skriti pod ometi. Omarice instalacij, ki so na vidno izpostavljenih mestih morajo biti zakrite s kovinskimi polkni/vratci. Obvezen je gladek apneni omet. Kamnite objekte je prepovedano oblagati s termoizolacijskimi materiali. 14) Mestna oprema se mora izvajati skladno s Katalogom opreme javnega prostora: – Izveski morajo biti v celoti umetno kovaške izdelave. Prepovedani so vsi neonski izveski in table pritrjene na fasado. – Oglasne table oziroma panoji pred poslovnimi prostori so lahko prostostoječi in postavljeni le v delovnem času lokala. – Nadstrešnice in tende so dopustne le pred lokali za potrebe letnega vrta in morajo biti najmanj 2,2 m nad pločnikom. 15) Pozidava na parc. Št. 93/5 k.o. Tržič znotraj NV »Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča«, ni dopustna. 16) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 17) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 01/2 Tržič – TIKO	CU	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 01/3 Tržič – Peko PUR	CU	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 02 Tržič – šola	CU	1) Pozidava na parc. Št. 95, 93/5, 93/12, 93/14 vse k.o. Tržič znotraj NV »Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča«, ni dopustna. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
TRŽ 03 Tržič – Grad Neuhaus	ZP, CU	1) Dopustna je obnova obstoječih objektov v skladu z konservatorskim načrtom. Na območju parkovnih površin je dopustna obnova oziroma ponovna vzpostavitev grajskega parka, ki se izvede na podlagi strokovne podlage – Ureditev grajskega parka Neuhaus. Krčitve drevesne in grmovne vegetacija na območju niso dovoljene. 2) Pri posegih v neposredni bližini drevesnih ZO »star jesen ob grajskem poslopju JV od stavbe« in NV »lipa ob gradu Neuhaus« je potrebno le-te ustrezno zavarovati, da ne pride do mehanskih poškodb debla, vej in korenin. Okrog drevesa se naj ohranja ustrezno veliko zeleno območje (širina drevesne krošnje). 3) črtano 4) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
TRŽ 04 Tržič – Kajtan	CU	1) Proizvodni in ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode, morajo izvesti program sanacije. 2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 05 Tržič – pokopališče	ZK	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
TRŽ 06 Tržič – Kovar	SS	1) Nadomestne gradnje in rekonstrukcije obstoječih garaž, ki ležijo ob vodotokih, niso dopustne. 2) Pozidava na parc. Št. 472/3, 472/5 in 474/2 vse k.o. Tržič znotraj NV »Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča«, ni dopustna. 3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 4) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 07 Tržič – za Krtom	K2, SS	1) Novogradnje in ponovne gradnje garaž, ki stojijo ob vodotokih, niso dopustne. 2) Na poplavnem območju, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in posegi v skladu s 94. členom tega odloka. 3) Pozidava na parc. Št. 463/3, 469/1, 662/6 in 680 vse k.o. Tržič znotraj NV »Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča«, ni dopustna. 4) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 5) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 08 Tržič – Virje	SS	1) Novogradnje nezahtevnih in enostavnih objektov kot so majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave niso dovoljene, dopustna so le vzdrževalna in obnovitvena dela na obstoječih objektih in posegi za izboljšanje pričevalnosti kulturne dediščine.
TRŽ 09 Tržič – Hraste	SS
TRŽ 10 Tržič – Balos/ zdravstveni dom	ZP, CU	1) Sprememba namembnosti zdravstvenega doma ni dopustna. Dovoljeno je osnovno zdravstvo. 2) črtano 3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 4) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 12 Tržič – Cankarjeva	CU	1) V območju urejanja postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni dopustno. 2) V območju avtobusne postaje dozidava obstoječega objekta v smeri jugozahod in jugovzhod ni dopustna. Nadzidave so dopustne samo za ureditev mansarde, pri čemer naj kolenčni zid ne presega 0,8 m. Nadzidava stolpnice ni dopustna. 3) Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja: – tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4, – višina: največ P+2+M, kolenčni zid pa visok največ 1,0 m, – streha: strešine v naklonu 38° do 45°. 4) Za oblikovanje objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti velja: – tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:2, – streha: strešine v naklonu 38° do 45°, – dostop v objekte mora biti zagotovljen tudi funkcionalno oviranim ljudem. 5) Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni. 6) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. 7) Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno. Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 10°). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe. 8) Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne. 9) Površine trgov in glavnih cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin. 10) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 11) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 13 Tržič – na Blekah	IG, G, SS, E	1) Novogradnje in ponovne gradnje garaž, ki stojijo ob vodotokih, niso dopustne. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 14 Tržič – za Fužinami	SS	1) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 15 Tržič – Zali rovt	SS, PC	1) Območje je namenjeno enostanovanjskim objektom. 2) Oblikovanje objektov mora biti enotno. Posegi na obstoječih objektih in novogradnje objektov morajo upoštevati oblikovne značilnosti obstoječih objektov in jih dopolnjevati (naklon strehe, višina objekta, kritina, oblikovanje strešnih odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba objekta, orientacija slemena ipd.). 3) Ob objektu je dovoljena postavitev nadstrešnice – pokrito parkirišče, tlorisnih dim. 3,0 m x 5,0 m, višine 2,9 m. Nadstrešnice se izvedejo v lesu z enokapno streho z naklonom 10 %. Gradnja garaž in drugih zaprtih enostavnih in nezahtevnih objektov, ni dovoljena. 4) Obstoječi večstanovanjski objekt (del bivše šole) se mora v primeru rekonstrukcije oblikovno prilagoditi ostalim stanovanjskim objektom. 5) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 6) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 16 Tržič – Preska	SS	1) črtano 2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 17 Tržič – Ravne	SS	1) Novogradnje in ponovne gradnje garaž, ki stojijo ob vodotokih, niso dopustne. 2) Proizvodni in ostali objekti, ki so vir prekomernih emisij v vode, morajo izvesti program zaščite in sanacije. 3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 4) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 18 Tržič – Čegeljše	SS, K2	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
TRŽ 21 Tržič – Maršalat	SS
TRŽ 22 Tržič – plaz Preska	N	1) Dovoljeni so posegi za zaščito pred plazenjem.
TRŽ 25 Tržič – za Virjem Hraste	ZS
TRŽ 26 Tržič – za Virjem Hraste	ZP, SS	1) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 27 Tržič – za Virjem Hraste	SS	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 2) Novogradnje objektov niso dovoljene, dopustna so le vzdrževalna in obnovitvena dela na obstoječih objektih in posegi za izboljšanje pričevalnosti kulturne dediščine.
TRŽ 28 Tržič – za Virjem Hraste	SS, O
TRŽ 29 Tržič – Preska	SS	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 30 Tržič – Preska	SS	1) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 31 Tržič – delavsko naselje Preska	SS	1) Ohranjajo se obstoječi objekti, dopustna so le vzdrževalna dela in posegi, ki predstavljajo izboljšanje prezentacije spomeniških lastnosti naselja in objektov. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 3) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 32 Tržič – Preska bloki	SS	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasjem. 2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 33 Tržič – Preska	SS
TRŽ 34 Tržič – Preska	SS
TRŽ 35 Tržič	A, OO, PC, VC, CU, O, K2, G	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 36 Tržič	PC, A, O, K2, K1, G, VC	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
VAD 01 Vadiče – vas	A	1) V območju se ohranja in obnavlja naselbinska dediščina. Obnova ima prednost pred novogradnjami. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
VAD 02 Vadiče	A, K1, K2, G, PC	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
VIS 01 Visoče – vas	A	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 2) Za zunanjo razsvetljavo se lahko uporabljajo izključno svetilke na senzor gibanja. 3) črtano
VIS 02 Visoče – Motane	SS	1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje in velikost objektov mora upoštevati pogoje za območja SK. 2) Varuje in ohranja se drevesa in grmovna vegetacija na Z, J in V robu območja, krčenje ni dopustno. V primeru dodatne pozidave v robnem delu se mora upoštevati varnostna razdalja: gradnja objektov se načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa (cca 30,0 m) od obstoječega drevesnega fonda. 3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
VIS 04 Visoče	K2, G, PC, K1	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
ZGV 01 Zgornje Vetrno – vas	SK	1) Na parc. št. 192/5, k.o. Senično se objekt umesti na južnem delu parcele. Omogočiti je potrebno pogoje za vzpostavitev strukturiranega gozdnega roba. Upoštevati se mora varnostna razdalja: gradnja objektov se načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa (cca 30,0 m) od obstoječega gozdnega roba. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
ZGV 02 Zgornje Vetrno	G, K1, PC, O
ZGV 03 Zgornje Vetrno	G, K1

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
ZVI 01 Zvirče – vas	SS, PO	1) Omogočijo naj se pogoji za vzpostavitev strukturiranega gozdnega roba. Upoštevati se mora varnostna razdalja: gradnja objektov se načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa (cca 30,0 m) od obstoječega gozdnega roba. Na zemljišču parc. št. 25/1 k.o. Bistrica se ohranja zelene površine (sadovnjak, vrt), gradnja objektov ni dovoljena. 2) Na zemljišču parc. št. 34/2 k.o. Zvirče se ohranja zelene površine (sadovnjak, vrt), gradnja objektov ni dovoljena. 3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 4) Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.
ZVI 02 Zvirče	E, K2, PC, A, VC, K1, G	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
ŽGV 01 Žiganja vas – Na travnikih	SK	1) Pri posegih v neposredni bližini drevesnih ZO »Žiganja vas (pri cerkvi) – lipa (T. sp.) in NV »Žiganja vas – lipa« je potrebno le-te ustrezno zavarovati, da ne pride do mehanskih poškodb debla, vej in korenin. Okrog drevesa se naj ohranja ustrezno veliko zeleno območje (širina drevesne krošnje). 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.
ŽGV 02 Žiganja vas – Na platičih	SS	1) Posegi (pozidava, krčenja gozda, poseg v gozdni rob) na parc. št. 23/10, 23/6, 23/7, 23/13 in 342/1 vse k.o. Žiganja vas znotraj NV »Udin boršt – osameli kras«, niso dovoljeni. 2) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 3) Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.
ŽGV 03 Žiganja vas – V novinah	SS	1) Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.
ŽGV 04 Žiganja vas	O, PC, G, K2, K1, A	1) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 2) Vegetacijo v širini najmanj5,0 m ob potoku se ohranja oziroma obnavlja. 3) Ob izgradnji razbremenilne struge, kolesarske in pešpoti je potrebno kmetom omogočiti dostop s kmetijsko mehanizacijo na kmetijska zemljišča. 4) Kolesarske in peš steze se na območju, ko le-ta poteka na območju SAC ne osvetljuje. 5) Rekonstrukcija lokalne ceste se načrtuje tako da se ohrani odmik ceste od grobišča in da višinsko cesta ne bo višja od grobišča. Morebitno avtobusno postajališče naj ne stoji v bližini grobišča in ne na vzhodnem robu ceste v vplivnem območju.
ŽGV 05 Žiganja vas	K1, ZS, G, PC, K2, A	1) Dodatna pozidava in krčenje gozda, gozdnega roba na parc. št. 28 (Z del) k.o. Žiganja vas ni dovoljena. 2) Na območju ZO/NV »Spominski park Udin Boršt« posegi v gozdno/drevesno vegetacijo in gozdni rob niso dovoljeni. 3) V območju ZS gostinske dejavnosti niso dovoljene. 4) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje.

(1) Pred sprejetjem OPPN je na obstoječih parcelah dovoljeno:

– vzdrževalna dela in rekonstrukcije obstoječih legalno zgrajenih objektov in naprav,

– sprememba namembnosti obstoječih objektov skladno z namensko rabo območja,

– odstranitev obstoječih objektov in naprav,

– odstranitev objektov kulturne dediščine je dovoljena le s soglasjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine,

– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN,

– gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščito ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– raziskovalna dela za evidentiranje stanja in določitev varstvenih režimov,

– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov k obstoječim objektom znotraj pripadajočih gradbenih parcel.

(2) Sprememba meje OPPN:

– meja in podrobna namenska raba OPPN, ki sta prikazani v OPN, se v fazi njegove priprave lahko prilagodi programskim zahtevam in razmeram na terenu, ureditvam dostopov, dovozov in infrastrukture,

– možna je širitev meje območja urejanja z OPPN, kadar se posegi vršijo v vplivnem območju kulturne in naravne dediščine.

(3) Dodatni omilitveni ukrepi za posege, za katere bo sprejet OPPN, se predvidijo v postopku CPVO, v kolikor pristojno Ministrstvo z odločbo določi, da je ta postopek potreben. V nasprotnem primeru se upoštevajo v tem odloku navedeni splošni in konkretni omilitveni ukrepi.

(4) Če se izdela OPPN le za del območja, za katerega je opredeljena izdelava OPPN, je potrebno pripraviti strokovne podlage za celotno območje OPPN, ki morajo obsegati tudi rešitve omrežja prometne in gospodarske javne infrastrukture za celotno območje.

(5) Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati določila OPN; splošne PIP OPN in posebne pogoje na območjih predvidenih OPPN.

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	POSEBNI POGOJI NA OBMOČJIH PREDVIDENIH OPPN
BIS 12 Bistrica – Traibach	SS	1) Območje je namenjeno gradnji večstanovanjskih objektov v nizu. Dopustni višinski gabarit objektov je P+1+M, podkletitev ni dovoljena. Parkirišča se uredijo na parc. št. 146/7 k.o. Bistrica. Zeleni pas med vodotokom in objekti se ohranja v obstoječi širini po vsej dolžini območja. 2) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
BRD 02 Brdo	SS	1) Območje je namenjeno individualni stanovanjski gradnji. Dopustna je gradnja samostojnih enostanovanjskih objektov. Dopustni višinski gabarit objektov je P+M ali K+P+M pod pogojem, da je klet delno vkopana. 2) Druga merila in pogoji: – ozelenitev stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi; – ograjevanje parcel je dovoljeno z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom; – višinske razlike v terenu je dovoljeno premoščati s travnatimi brežinami ali lesenimi kaštami.
DOL 02 Dolina – Pinč	PC, K2, SP, K1	1) Območje je namenjeno gradnji počitniških objektov. Dopustna je gradnja samostojnih objektov. Dopustni višinski gabarit objektov je P+M ali K+P+M pod pogojem, da je klet delno vkopana. Tloris je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več, do največ 50 m². 2) Druga merila in pogoji: – ozelenitev stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi; – ograjevanje parcel je dovoljeno z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom; – višinske razlike v terenu je dovoljeno premoščati s travnatimi brežinami ali lesenimi kaštami. 3) Ohranja se kakovost celka in preprečuje zaraščanje kmetijskih obdelovalnih površin. 4) Varstveni pogoji: – Na delu površine parc. št. 718/45 k.o. Lom pod Storžičem, ki se nahaja med obstoječimi stavbami, gradnja ni dovoljena, zaradi ohranjanja habitatnega tipa, vrstno bogato travišče s prevladujočim navadnim volkom.
GRH 02 Grahovše – Ivje	SS	1) Območje je namenjeno eno- in dvostanovanjskim objektom. Oblikovanje objektov mora upoštevati pogoje za območja SK. 2) Dopustna je gradnja stanovanjskih, stanovanjsko poslovnih objektov za potrebe turizma in dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. 3) Druga merila in pogoji: – oblikovanje objektov se mora zgledovati po oblikovanju (višinski gabarit, zunanja podoba, lesena kritina) obstoječega objekta na parc. št. 303 k.o. Lom pod Storžičem, – okolice objektov se urejajo v travnatih in peščenih površinah, – zasaditve vrtov dovoljene z avtohtonim rastlinjem, – višinske razlike v terenu je dovoljeno premoščati s travnatimi brežinami ali lesenimi kaštami, – v postopku sprejemanja OPPN je potrebno izvesti CPVO. 4) Za vsak poseg v EUP je treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. 5) Pred sprejetjem OPPN je dovoljena legalizacija stanovanjskega objekta na parc. št. 303 k.o. Lom pod Storžičem in sprememba namembnosti za potrebe dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. 6) Varstveni pogoji: – Gradnja na območjih, kjer se nahajajo zavarovani habitatni tipi ni dovoljena. – Pozidava znotraj OPPN se zmanjša, tako da se ohranjajo zavarovani HT travišča. Na območju OPPN se v čim večji meri ohranja sklenjene gozdne površine, mejice in posamična drevesa.
JED 01 Jelendol – Bornova graščina	A, K2, ZS	1) Za vsak poseg v EUP je treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. 2) OPPN je treba pripraviti za celotno območje EUP hkrati. 3) V območju niso dopustne proizvodne dejavnosti. V ureditvenem območju novogradnje niso dopustne, dovoljena so vzdrževala dela in prenove. 4) Dodatna pozidava znotraj NV »Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča« ni dopustna, prav tako ne poseganje v obvodno vegetacijo.
KOV 07 Kovor – V delih II	SS	1) Območje je namenjeno individualni stanovanjski gradnji. 2) Dopustna je gradnja samostojnih enostanovanjskih in dvostanovanjskih objektov. 3) Druga merila in pogoji: – ozelenitev stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi; – ograjevanje parcel je dovoljeno z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom; – višinske razlike v terenu je dovoljeno premoščati s travnatimi brežinami ali lesenimi kaštami.
KOV 09 Kovor – Gospodarska cona	IG	1) črtano 2) Upošteva naj se vsaj 5,0 m odmik od vodotoka v severnem delu območja, posegi v obrežno vegetacijo niso dopustni. 3) Na severnem delu območja OPPN je potrebno zasaditi visokodebelno sadno drevje. 4) Za vsak poseg v EUP je treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
KRŽ 10 Križe – šola	BC	1) Območje je namenjeno izgradnji nogometnega igrišča in drugim ureditvam za potrebe širitve športnega parka. 2) Na vzhodnem robu območja mora biti predviden širok zeleni pas parternih ureditev, brez gradnje velikih objektov. 3) Objekt za šport – nogometno igrišče naj se locira na sredino območja. Tlorisni in višinski gabarit, naklon strešin in kritina servisnega objekta se prilagodi obstoječim objektom (bivše vojašnice, osnovna šola). 4) Posegi, ki so dopustni pred sprejetjem OPPN-ja so naslednji: – ureditev nogometnega igrišča v travnati izvedbi v velikosti 105,0 m × 68,0 m; – postavitev varovalne ograje višine 2,20 m; – sanitarije in slačilnice se zagotovijo v prostorih šole; – parkirne površine se zagotavljajo na obstoječih parkiriščih v neposredni okolici. 5) Za vsak poseg v EUP je treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
LEŠ 03 Leše – ob grabnu	SS	črtan
LOK 08 Loka – Gospodarska cona II	IG	1) V območju so dopustne gradnje proizvodnih objektov in delavnic. Novogradnje morajo upoštevati oblikovne značilnosti objektov v EUP LOK 03 (naklon strehe, višina objekta, kritina, oblikovanje strešnih odprtin, členjenost strešin, zunanja podoba objekta ipd.). Obvezna je vzdolžna orientacija objektov. Ob Cesti na Loko mora potekati zeleni pas (drevored, zelene površine). 2) V fazi osnutka OPPN se preveri ali je z vidika vplivov na zdravje ljudi treba izvesti postopek CPVO.
NOV 01 Novake – Senožet	BT	1) Za vsak poseg v EUP je treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. 2) Ob vzhodnem robu območja, to je ob obstoječi cesti, je treba zaradi ohranjanja gozdnega robu kulturnega spomenika ohranjati pas visokodebelne vegetacije.
PAL 02 Palovče – počitniško naselje	SP	1) Območje je namenjeno gradnji počitniških objektov. Pred pripravo OPPN je potrebno preveriti stabilnost terena celotnega območja in določiti pogoje za gradnjo posameznega objekta. 2) Dopustna je gradnja samostojnih objektov. Dopustni višinski gabarit objektov je P+M ali K+P+M pod pogojem, da je klet delno vkopana. Tloris je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več, do največ 50 m². 3) Druga merila in pogoji: – ozelenitev stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi; – ograjevanje parcel je dovoljeno z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom; – višinske razlike v terenu je dovoljeno premoščati s travnatimi brežinami ali lesenimi kaštami. 4) Za vsak poseg v EUP je treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
POD 11 Podljubelj – Hospic	ZP, BT	črtan
POD 12 Ljubelj – Mejni prehod	BT	1) Območje se nahaja v III varstvenem pasu vodnega vira, zato je treba dosledno upoštevati vse prepovedi in omejitve skladno z določili veljavnega področnega predpisa o zavarovanju virov pitne vode. 2) Za vsak poseg v EUP je treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
POD 17 Podljubelj – Reber	PC, K2, SP	1) Območje je namenjeno gradnji počitniških objektov. 2) Dopustna je gradnja samostojnih objektov. Dopustni višinski gabarit objektov je P+M ali K+P+M pod pogojem, da je klet delno vkopana. Tloris je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1: 1,4 ali več, do največ 50 m². 3) Druga merila in pogoji: – ozelenitev stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi; – ograjevanje parcel je dovoljeno z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom; – višinske razlike v terenu je dovoljeno premoščati s travnatimi brežinami ali lesenimi kaštami. 4) Gradnja na parc. št. 591/11, 591/15 k.o. Podljubelj, ni dovoljena.
POD 19 Podljubelj – Geben I	SS	1) Območje je namenjeno gradnji samostojnih stanovanjskih objektov. 2) Dopustni višinski gabarit objektov je K+P+M, pod pogojem, da je klet delno vkopana. Tloris je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več. 3) Druga merila in pogoji: – ozelenitev stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi; – ograjevanje parcel je dovoljeno le z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom; – višinske razlike v terenu je dovoljeno premoščati z opornimi zidovi, ki ne smejo biti višji od 1,5 m.
POD 20 Podljubelj – Geben II	SP	1) Območje je namenjeno gradnji počitniških objektov. 2) Dopustna je gradnja samostojnih objektov. Dopustni višinski gabarit objektov je P+M ali K+P+M pod pogojem, da je klet delno vkopana. Tloris je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več, do največ 50 m². 3) Druga merila in pogoji: – ozelenitev stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi; – ograjevanje parcel je dovoljeno z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom; – višinske razlike v terenu je dovoljeno premoščati s travnatimi brežinami ali lesenimi kaštami.
POP 02 Popovo – zahod	SS	1) Območje je namenjeno gradnji samostojnih enostanovanjskih objektov. Pozidava mora slediti poselitvenemu vzorcu vasi Popovo. 2) Dopustni višinski gabarit objektov je K+P+M, pod pogojem, da je klet delno vkopana. Tloris je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več. 3) Druga merila in pogoji: – ozelenitev stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi; – ograjevanje parcel je dovoljeno le z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom; – višinske razlike v terenu je dovoljeno premoščati z opornimi zidovi, ki ne smejo biti višji od 1,5 m. 4) Za vsak poseg v EUP je treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
POT 02 Potarje – Pod Strmcem	SP	1) Območje je namenjeno gradnji počitniških objektov. 2) Dopustna je gradnja samostojnih objektov. Dopustni višinski gabarit objektov je P+M ali K+P+M pod pogojem, da je klet delno vkopana. Tloris je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več, do največ 50 m². 3) Druga merila in pogoji: – ozelenitev stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi; – ograjevanje parcel je dovoljeno z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom; – višinske razlike v terenu je dovoljeno premoščati opornimi zidovi, ki ne smejo biti višji od 1,5 m.
POT 03 Potarje – Strmec	G, SP, K1	1) Območje je namenjeno gradnji počitniških objektov. 2) Dopustna je gradnja samostojnih objektov. Dopustni višinski gabarit objektov je P+M ali K+P+M pod pogojem, da je klet delno vkopana. Tloris je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več, do največ 50 m². 3) Druga merila in pogoji: – ozelenitev stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi; – ograjevanje parcel je dovoljeno z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom; – višinske razlike v terenu je dovoljeno premoščati opornimi zidovi, ki ne smejo biti višji od 1,5 m.
ROČ 08 Ročevnica – Na jasi III.	SS	1) Območje je namenjeno gradnji eno ali dvo stanovanjskih objektov. Dopustni višinski gabarit je K+P+M. 2) Površine proti državni cesti se oblikuje kot zeleni pas (drevored, zelene površine). 3) Za vsak poseg je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje. 4) črtano
TRŽ 11 Tržič – BPT (EŠD 14353 Tržič – Bombažna predilnica in tkalnica Tržič)	CU	črtan
TRŽ 19 Tržič – Cimper	ZV	1) Območje je namenjeno preživljanju prostega časa na prostem, pridelovanju vrtnin, sadja in gojenja okrasnih rastlin za lastne potrebe. 2) Dopustne ureditve: – vrt (zelenjavni vrt, zeliščni vrt, sadni vrt, okrasni vrt), postavitev vrtnega pohištva (klop, pergola), – ureditev zelene površine za druženje uporabnikov vrtičkov, – otroška igrala, – dopustna je postavitev skupnih objektov: vrtna lopa, zabojnik za odpadke, ločevalne poti, stojala za kolesa, ograja, zbiralnik deževnice, kompostnik. 3) Druga merila in pogoji: – ograjevanje parcel je dovoljeno le z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom; – višinske razlike v terenu je dovoljeno premoščati z opornimi zidovi, ki ne smejo biti višji od 1,5 m, – predvideti rešitve za izvedbo zaščitnih ukrepov proženja skal iz zaledja območja. 4) Glede na potencialno nevarne dejavnike na območju (plazljivost, erozija, skalni podori, hudourniška voda) je brez oziroma do sprejetja OPPN dopustna ureditev vrtov, postavitev zabojnika za odpadke, ograje, zbiralnika deževnica in kompostnika. 5) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.
TRŽ 20 Tržič – Za Farovžem	G, PC, K2, SP	1) Območje je namenjeno gradnji počitniških objektov in vrtičkarstvu. 2) Dopustna je gradnja samostojnih objektov. Dopustni višinski gabarit objektov je P+M ali K+P+M pod pogojem, da je klet delno vkopana. Tloris je podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4 ali več, do največ 50 m². Druga merila in pogoji: – ozelenitev stavbnih parcel se izvede z visokoraslimi sadnimi drevesi; – ograjevanje parcel je dovoljeno z gabrovo živo mejo ali z lesenim plotom; – višinske razlike v terenu je dovoljeno premoščati s travnatimi brežinami ali lesenimi kaštami. 3) Na kmetijskih površinah je dovoljeno urejanje vrtov in postavitev lesenih vrtni lop. Merila in pogoji za vrtno lopo: – maksimalni gabarit je 3,0 m x 5,0 m, – etažnost je P, – streha je hkrati tudi strop nad pritličjem, naklon strešin 38° do 45°, kritina lesena, – priključitev vrtnih lop na GJI ni dovoljena. 4) Parkirišča se zagotavljajo na javnih parkirnih površinah. 5) Za vsak poseg v EUP je treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
TRŽ 23 Tržič – Severni priključek	PC	1) Območje EUP se nahaja v poplavnem območju, zato je potrebno upoštevati 100. člen tega odloka.

(1) OPPN, ki v OPN niso posebej opredeljeni, se izdelajo za prostorske ureditve, za katere je izražen investitorski interes, za načrtovanje in rekonstrukcijo GJI, za zagotavljanje delovanja obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, za urejanje površin namenjenih javnemu dobrem in za urejanje območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo naselij, za sanacijo posledic naravnih nesreč ter sanacijo degradiranih območij površinskih kopov na gozdnih ali kmetijskih zemljiščih.

(2) Kriterij za določanje prostorskih ureditev, za katere se na podlagi mnenja občinske strokovne službe lahko izdela OPPN:

– gradnja objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot štiri objekte ali za površino, ki presega 0,5 ha,

– gradnja objekta z več stanovanji, kadar je kapaciteta objekta več kot štiri stanovanja,

– prostorske ureditve, za katere je skladno s predpisi o varstvu okolja treba izvesti presojo vplivov na okolje,

– zadrževalniki, odlagališča gradbenih in izkopnih materialov, vodnogospodarske ureditve, gradnja in rekonstrukcija gospodarske javne infrastrukture, peskokopi, ki se le sanirajo.

(3) Pri pripravi OPPN se morajo upoštevati določila PIP-ov za posamezno namensko rabo.

(1) OPPN s primerno sanacijose izdela za celotna območja enot urejanja odprtih kopov in sicer:

EUP	PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA	PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
BIS 18 Bistrica – peskokop Sv. Jurij	O	1) Predviden OPPN. 2) Za vsak poseg v EUP je treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. 3) Območje se postopno sanira z odlaganjem izkopnih materialov v obliki teras. Terase se zahumusirajo, zatravijo in zasadijo z avtohtono vegetacijo.
GRH 03 Grahovše – peskokop Ivje	LN	1) Predviden OPPN 2) Območje se postopno sanira do leta 2036. Faze sanacije se določijo v okviru programa OPPN. 3) Pri sanaciji se ne sme posegati v lesno vegetacijo nad peskokopom (severni del območja). Eksploatacija se vrši do vzpostavitve vsaj treh teras, terase se zahumusirajo in zatravijo, ter prepustijo naravnemu zaraščanju. V ravninskem delu ob cesti se uredi parkirišče v peščenih površinah.
JED 06 Jelendol – peskokop Javorše Lonec	LN	1) Predviden OPPN
POD 24 Podljubelj – peskokop Kramarjevo	LN	1) Predviden OPPN

(2) Območje OPPN posameznega peskokopa se določi na osnovi strokovnih podlag pred pripravo OPPN.

(3) Pri izdelavi OPPN mora biti poudarek na sanacijskih ukrepih in varovanju okolja. V sklopu sanacijskega načrta se predvidi zasaditev z avtohtonim grmičevjem in visoko stebelnim drevjem.

(4) Pri vseh kopih se ohranja in varuje gozdni rob. Sanacije se morajo izvajati tako, da bodo izključeni negativni vplivi na okolje med in po sanaciji.

(5) Najdbe fosilov, mineralov in jam je potrebno prijaviti pristojnemu organu za ohranjanje narave. Hkrati mora najditelj najdbo zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo.

(6) V primeru, da gre za perspektivna nahajališča, naj se predvidi ustrezno velika območja za podelitev rudarske pravice in koncesije skladno s področnim predpisom.

(1) Na območjih, za katera veljajo občinski podrobni prostorski načrti veljajo vsi pogoji, ki jih ti načrti določajo.

(2) Usmeritve za veljavne OPPN:

DOL 01 Dolina – Dovžanova soteska	PC, VC, A, PO, G, K2	1) Na območju razpršene poselitve (A) v Dovžanovi soteski novogradnje objektov niso dovoljene. Obstoječi objekti se prenavljajo in ohranjajo v avtentični obliki. 2) Na parc. št. 846/9 in 846/6 obe k.o. Lom pod Storžičem pozidava in krčenje obvodne vegetacije ni dopustna. 3) Namensko rabo stavbnih zemljišč namenjenih poselitvi je potrebno uskladiti z občinskim prostorskim načrtom.
ČAD 01/2 Čadovlje – Jamen vrh	A, K2, VC	1) Gradnje objektov na parc. št. 849/1, 849/2, 850/11, 850/12, 850/13 in 850/14 k.o. Lom pod Storžičem niso dovoljeni. 2) Območje se ureja skladno s kulturno varstvenimi pogoji in kulturno varstvenim soglasjem. 3) Namensko rabo stavbnih zemljišč namenjenih poselitvi je potrebno uskladiti z občinskim prostorskim načrtom.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Tržič (Uradni list RS, št. 35/16) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

(1) V veljavi ostanejo prostorski izvedbeni načrti:

– Odlok o sprejemu ureditvenega načrta deponije Kovor (Uradni list RS, št. 85/99, 69/02), oznaka EUP v OPN: KOV 05

– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo CČN Tržič 16 IP1 – Retnje – komunalno proizvodna cona (Uradni list RS, št. 120/08, 1/10), oznaka EUP v OPN: KOV 08.

(2) Izvedbeni prostorski načrti, ki so z občinskim prostorskim načrtom neskladni v posameznih delih:

– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje naravnega spomenika z oznako 6 T1 Dolina – Dovžanova soteska (Uradni list RS, št. 30/13), oznaka EUP v OPN: ČAD 01/2 in DOL 01. Namensko rabo stavbnih zemljišč namenjenih poselitvi je potrebno uskladiti z občinskim prostorskim načrtom.

(3) Občinski prostorski izvedbeni načrti iz prvega in drugega odstavka tega člena se štejejo za občinske podrobne prostorske načrte in se lahko v času njihove veljavnosti spreminjajo in dopolnjujejo.

S sprejetjem tega odloka prenehajo veljati naslednji predpisi:

– Dolgoročni plan Občine Tržič za obdobje od leta 1986 do leta 1995, oziroma za nekatera področja tudi do leta 2000, usklajen z dolgoročnim planom SR Slovenije (UVG, št. 11/88, 14/88, Uradni list RS, št. 16/93, 8/94, 109/99, 93/01 in 01/11),

– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Tržič (Uradni list RS, št. 4/11 – UPB, 46/11 – popr., 78/12),

– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za širše območje kulturnega in zgodovinskega spomenika mesta Tržič (Uradni list RS, št. 4/11 – UPB, 46/11 – popr., 78/12),

– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP) za staro mestno jedro Tržiča – ožje območje (za del območja 003-T3-4C-029 Tržič – mesto) (Uradni list RS, št. 4/11 – UPB, 78/12),

– Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja z oznako 1 C2 ZN – Bistrica – nakupovalni center – 1. faza (Uradni list RS, št. 95/09).

(1) Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po predpisih, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo. Lahko pa se takšen postopek nadaljuje po določbah tega odloka, če investitor to sam zahteva.

(2) Prav tako se po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega odloka končajo postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja v tistih primerih, za katere investitor s pogodbo dokaže, da je bila izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja naročena najmanj 3 mesece pred uveljavitvijo tega odloka. Rok po katerem je še možno k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja prilagati projektno dokumentacijo izdelano po predpisih pred uveljavitvijo tega odloka, poteče po preteku 6 mesecev po uveljavitvi odloka.

Občinski prostorski načrt je stalno na vpogled na:

– Občini Tržič, Uradu za okolje in prostor,

– Upravni enoti Tržič, Oddelku za kmetijske, gospodarske in gradbene zadeve.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Tržič (1. sprememba) (Uradni list RS, št. 18/17) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Spremembe in dopolnitve OPN so v grafiki izvedbenega dela prikazane na listu št. 26 (D 26-36 Radovljica 36).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Obvezna razlaga Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Tržič (Uradni list RS, št. 30/17) vsebuje naslednjo končno določbo:

Obvezna razlaga se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta (4. spremembe) Občine Tržič (Uradni list RS, št. 46/18) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta (3. spremembe) Občine Tržič (Uradni list RS, št. 76/19) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

146. člen se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»V veljavi ostanejo prostorski izvedbeni načrti:

– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo CČN Tržič 16 IP1 – Retnje – komunalno proizvodna cona (Uradni list RS, št. 120/08, 1/10), oznaka EUP v OPN: KOV 08,

– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev deponije Kovor (Uradni list RS, št. 48/16),

– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje enote urejanja prostora z oznako LEŠ 03 (Uradni list RS, št. 1/18),

– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje naravnega spomenika z oznako 6 T1 Dolina – Dovžanova soteska (Uradni list RS, št. 30/13, 46/18 – sprememba),

– Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje enote urejanja prostora z oznako TRŽ 11 (Tržič – BPT) (Uradni list RS, št. 70/18).«

Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po predpisih, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo. Lahko pa se takšen postopek nadaljuje po določbah tega odloka, če investitor to sam zahteva.

Prav tako se po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega odloka končajo postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja v tistih primerih, za katere investitor s pogodbo dokaže, da je bila izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja naročena najmanj 3 mesece pred uveljavitvijo tega odloka. Rok po katerem je še možno k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja prilagati projektno dokumentacijo izdelano po predpisih pred uveljavitvijo tega odloka, poteče po preteku 6 mesecev po uveljavitvi odloka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 3/2020 z dne 17. 1. 2020

88. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Tržič (uradno prečiščeno besedilo) (UPB1), stran 239.