Številka:	U-I-213/16-11
Datum:	9. 1. 2020

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Uroša Špenka, Smlednik, ki ga zastopa Vera Kovačević, odvetnica v Ljubljani, na seji 9. januarja 2020

1. Člen 8 Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Medvode (Uradni list RS, št. 9/16), kolikor kategorizira javno pot pod št. 100 »Valburga 48–Valburga 19« v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 425/6 in 425/7, obe k. o. Smlednik, se razveljavi.

2. Občina Medvode mora pobudniku povrniti njegove stroške postopka v višini 1.216,35 EUR v 30 dneh po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

1. Pobudnik izpodbija 8. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Medvode (v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji), kolikor kategorizira javno pot »Valburga 48–Valburga 19« v delu, ki naj bi potekala po njegovih zemljiščih. Trdi, da navedena javna pot pod zaporedno številko 100, številka ceste ali odseka 751291, poteka po parc. št. 425/6 in 425/7, obe k. o. Smlednik, nastali iz parc. št. 425/3, k. o. Smlednik. To naj bi izhajalo iz zemljiškoknjižnih izpiskov in iz elaborata geodetske storitve, ki ga je izdelal EXALT, d. o. o., Ljubljana, v postopku ureditve in označitve meje te parcele 17. 12. 2007, v katerem je na mejni obravnavi sodelovala tudi Občina Medvode (v nadaljevanju Občina) kot lastnica sosednje parc. št. 1091, k. o. Smlednik. Iz skice terenske izmere, ki je del navedenega elaborata, naj bi bilo razvidno, da javna pot poteka po parceli pobudnika, kar naj bi bilo razvidno tudi iz priloženega izpiska javnega vpogleda v GIS Medvode. Odlok o kategorizaciji naj bi bil v izpodbijanem delu v neskladju z 2., 33. in 69. členom Ustave. Pobudnik neskladje z 2. členom Ustave utemeljuje s tem, da izpodbijani Odlok o kategorizaciji ne vsebuje navedb parcel v tekstualnem delu, da iz njega ni jasno razvidno, po katerih parcelah javne ceste in javne poti potekajo, da je na ta način Občini omogočeno naknadno, arbitrarno odločanje in spreminjanje tras javnih cest in javnih poti ter da Odlok o kategorizaciji ne vsebuje grafičnega dela in je toliko bolj nejasen. Dodaja, da je Odlok o kategorizaciji v nasprotju z določbami Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 46/15 in 10/18 – v nadaljevanju ZCes-1), saj so na podlagi 126. člena ZCes-1 občine dolžne uskladiti svoje predpise tako, da bodo kategorizirane javne ceste potekale po zemljiščih v njihovi lasti, v roku enega leta od uveljavitve ZCes-1, tj. do 1. 4. 2012. Občina zakonske obveznosti ni izpolnila v roku. S pobudnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišča, po katerem poteka omenjena javna pot, zoper njegovi nepremičnini tudi ni bil izveden postopek razlastitve, zaradi česar je Odlok o kategorizaciji v izpodbijanem delu v neskladju z 69. členom Ustave. Po pobudnikovem mnenju izpodbijani odlok v tem delu nedopustno posega v njegovo lastninsko pravico, zato je v neskladju tudi s 33. členom Ustave in 37. členom Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13 – v nadaljevanju SPZ). Pobudnik še navaja, da je 31. 3. 2016 pisno pozval Občino k ureditvi zadeve in jo opozoril, da bo v nasprotnem primeru predlagal začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji, vendar se Občina na poziv ni odzvala. Predlaga, naj Ustavno sodišče njegove stroške postopka s pobudo naloži v plačilo Občini.

2. Občina v odgovoru na pobudo navaja, da ne držijo navedbe pobudnika, da je kategorizirala javno pot, ki poteka po nepremičninah parc. št. 425/6 in 425/7, obe k. o. Smlednik. Javna pot JP 751291 Valburga 48–Valburga 19 je namreč v celoti kategorizirana po nepremičnini parc. št. 1091, k. o. Smlednik, ki ima v zemljiški knjigi status javnega dobra in je v upravljanju Občine Medvode, zato meni, da niso izpolnjeni pogoji, da se izvzame iz Odloka o kategorizaciji, in temu izrecno nasprotuje. Dodaja pa, da je iz orto posnetka javnega dobra razvidno, da posamezni deli javne poti JP 751291 Valburga 48–Valburga 19 dejansko posežejo v nepremičnini parc. št. 425/6 in 425/7, obe k. o. Smlednik; v kolikšnem delu posežejo, je mogoče ugotoviti le v geodetskem postopku. Občina poudarja, da so meje na delu javne poti JP 751291 pri pobudnikovih nepremičninah sicer urejene in dokončne, za ugotovitev natančnega stanja in poteka javnega dobra pa bi bilo treba urediti tudi meje na drugi strani poti, zato se lahko dejansko stanje javnega dobra ugotovi le s postopkom ureditve meje. Do 15. 4. 2018 bo Občina naročila geodetsko ureditev še druge (leve) strani ceste.

3. Pobudnik v izjavi v zvezi z odgovorom Občine poudarja, da že Občina sama priznava, da iz orto posnetka javnega dobra izhaja, da posamezni deli javne poti 751291 Valburga 48–Valburga 19 dejansko posežejo v njegovi nepremičnini parc. št. 425/6 in 425/7, obe k. o. Smlednik, in da je to dejstvo med strankama nesporno. Meni, da je nerelevantno za odločitev v zvezi s pobudo, v kolikšnem delu posamezni deli JP 751291 posežejo v zadevni parceli pobudnika. Nesporno je tudi, da je meja med parc. št. 425/6 in 425/7, obe k. o. Smlednik, na eni strani in parc. št. 1091, k. o. Smlednik, na drugi strani urejena in dokončna. Občina je v postopku urejanja zadevne meje sodelovala in na ureditev meje ni imela pripomb. Urejanje mej na drugi strani javne poti po njegovem mnenju ni relevantno, saj je relevantno le, ali je Občina kot javno pot kategorizirala pot, ki poteka po zemljiščih v zasebni lasti, ne da bi predhodno izvedla postopek razlastitve, kar je med strankama prav tako nesporno. Da majhen del JP 751291 poteka po parc. št. 425/3, k. o. Smlednik, izhaja tudi iz dokumenta 10. seje občinskega sveta Občine Medvode, ki je bila 18. 11. 2015. Krajevni skupnosti Smlednik je na njeno vprašanje odgovorjeno, da bo Občina razmislila o začetku razlastitvenega postopka oziroma izvzemu tega dela iz kategorizacije, česar ni storila, temveč je v letu 2016 sprejela izpodbijani odlok, ne da bi predhodno izvedla razlastitveni postopek in pridobila zemljišče, po katerem zadevna javna pot poteka. Pobudnik v celoti vztraja pri vloženi pobudi in predlogu za razveljavitev.

4. Iz zemljiškoknjižnih izpiskov izhaja, da je pobudnik lastnik zemljišč parc. št. 425/6 in 425/7, obe k. o. Smlednik, obe nastali iz parc. št. 425/3, k. o. Smlednik. Po delu teh parcel po njegovih navedbah poteka javna pot 751291 »Valburga 48–Valburga 19«, kar občina priznava. Pobudnik zato izkazuje pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji, kolikor se nanaša na javno pot, ki poteka po njegovih zemljiščih.Pobuda je glede na tretji odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) tudi pravočasna, saj jo je pobudnik vložil 22. 11. 2016, v enoletnem roku od uveljavitve Odloka o kategorizaciji 13. 2. 2016. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.

5. V obravnavani zadevi so bili napravljeni aero posnetki in izvedena je bila mejna obravnava med pobudnikovim zemljiščem parc. št. 425/3, k. o. Smlednik, in sosednjimi zemljišči, tudi z zemljiščem parc. št. 1091, k. o. Smlednik, ki je javno dobro v lasti občine (in po katerem v pretežni meri poteka javna pot 751291). Na tej podlagi (vključno z elaboratom, ki vsebuje terenske izmere in grafični prikaz) je bila med omenjenimi zemljišči v katastrski občini Smlednik evidentirana urejena meja. Občina priznava, da javna pot »Valburga 48–Valburga 19« v določenem obsegu posega v zemljišči parc. št. 425/6 in 425/7, obe k. o. Smlednik, ki sta v postopku parcelacije nastali iz parc. št. 425/3, k. o. Smlednik, in katerih lastnik je pobudnik. Kot ugotavlja že sam pobudnik, je na podlagi vpogleda oziroma izpiskov iz zemljiške knjige ter določenih in evidentiranih mej v katastru mogoče ugotoviti, kje poteka javna pot po njegovih zemljiščih.

6. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkretni primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, ter v katerem sta zagotovljeni tudi sodno varstvo in nadomestilo v naravi ali odškodnina.

7. Pojem in status javnih cest ureja 3. člen ZCes-1. Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. V prvem odstavku 39. člena ZCes-1 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 39. člena ZCes-1 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občin. Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.

8. Ustavno sodišče je že v številnih zadevah, v katerih so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila (npr. odločba št. U-I-289/12 z dne 24. 1. 2013, Uradni list RS, št. 16/13). Tudi v tej zadevi Občina pred kategorizacijo navedene javne poti s pobudnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev njegovih zemljišč, po katerih poteka javna pot. Prav tako ni bil izveden postopek razlastitve. Zato je 8. člen Odloka o kategorizaciji v izpodbijanem delu v neskladju z 69. členom Ustave. Ker 8. člen Odloka o kategorizaciji v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave. Navedbe Občine o neurejenosti meje na drugi strani javne poti 751291 ob urejeni in natančno določeni meji s pobudnikovimi zemljišči niso upoštevne. Glede na navedeno je Ustavno sodišče 8. člen Odloka o kategorizaciji, kolikor kategorizira javno pot »Valburga 48–Valburga 19« v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 425/6 in 425/7, obe k. o. Smlednik, razveljavilo (1. točka izreka). Ker je Ustavno sodišče ugotovilo neskladje izpodbijanega Odloka o kategorizaciji z Ustavo že iz navedenih razlogov, ni presojalo še njegove skladnosti z 2. členom Ustave ter s 126. členom ZCes-1 in 37. členom SPZ.

9. Pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče njegove stroške postopka s pobudo naloži v plačilo Občini. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Po ustaljeni ustavnosodni presoji morajo obstajati posebno utemeljeni razlogi, da se stroški pobudnika naložijo v plačilo nasprotnemu udeležencu.¹ V konkretnem primeru so takšni razlogi podani. Občina se je zavedala problema že pred sprejetjem izpodbijanega Odloka o kategorizaciji. Po njegovi uveljavitvi pa jo je pobudnik pozval k razveljavitvi v spornem delu in jo pri tem opozoril na ustaljeno ustavnosodno presojo, ki jo bo po potrebi spodbudil tudi sam, vendar se Občina ni odzvala. Ustavno sodišče je že v številnih primerih, ko so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma teh ni pridobila v razlastitvenem postopku. Zato je Občina lahko utemeljeno pričakovala vsebinsko enako odločitev Ustavnega sodišča kot v drugih podobnih primerih. Ustavno sodišče je zato odločilo, da je Občina v 30 dneh dolžna povrniti pobudniku njegove stroške, ki jih je imel z vložitvijo pobude (2. točka izreka).

10. Pobudnik je pobudo vložil po pooblaščenki, ki je Ustavnemu sodišču predložila stroškovnik. Ustavno sodišče ji je odvetniške stroške za opravljene storitve priznalo po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 2/15 in 28/18 – v nadaljevanju Odvetniška tarifa), in sicer po 1. točki Tarifne številke 7 v znesku 688,50 EUR, po 2. točki Tarifne številke 7 v znesku 516,375 EUR in skladno s tretjim odstavkom 11. člena Odvetniške tarife v znesku 11,475 EUR. Stroški zastopanja znašajo tako 1.216,35 EUR.

11. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Odločbo je sprejelo soglasno.

¹ Tako npr. v odločbah Ustavnega sodišča št. U-I-166/14 z dne 21. 4. 2016 (Uradni list RS, št. 32/16), 7. točka obrazložitve, in št. U-I-198/14 z dne 23. 3. 2016 (Uradni list RS, št. 25/16), 9. točka obrazložitve.