Na podlagi 10. in 11. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18) Vlada Republike Slovenije izdaja

V Uredbi o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15, 13/15, 30/15, 103/15, 36/16, 84/16, 23/17, 5/18 in 10/19) se v 1. členu v 2. točki besedilo »Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/162 z dne 23. novembra 2017 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter prilog II in III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 30 z dne 2. 2. 2018, str. 6)« nadomesti z besedilom »Uredbo (EU) 2019/288 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. februarja 2019 o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede nekaterih pravil o neposrednih plačilih in podpori za razvoj podeželja za leti 2019 in 2020 (UL L št. 53 z dne 22. 2. 2019, str. 14)«.

V 6. točki se besedilo »2018/746 z dne 18. maja 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 glede spremembe zbirnih vlog in zahtevkov za plačilo ter pregledov (UL L št. 125 z dne 22. 5. 2018, str. 1)« nadomesti z besedilom »2019/1804 z dne 28. oktobra 2019 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014 glede sprememb vlog za pomoč ali zahtevkov za plačilo, pregledov v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema ter kontrolnega sistema v zvezi z navzkrižno skladnostjo (UL L št. 276 z dne 29. 10. 2019, str. 12)«.

V 20. členu se za tretjim odstavkom doda nov, četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki uveljavlja podporo za zelenjadnice za kmetijsko rastlino, ki ne šteje kot glavni posevek, določen s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, mora v zbirni vlogi, vloženi v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, navesti kmetijsko rastlino, ki šteje kot glavni posevek. Ta kmetijska rastlina se upošteva pri izpolnitvi obveznosti za diverzifikacijo kmetijskih rastlin.«.

V 24. členu se v šestem odstavku v 1. točki podpičje nadomesti s piko in doda nov stavek, ki se glasi:

»Ne glede na prejšnji stavek izjave ni treba posredovati, če ne gre za prvo vzpostavitev kmetijskega gospodarstva ali če ni sprememb pri članih kmetije, vpisanih v RKG na dan vložitve zbirne vloge za tekoče leto, v primerjavi s stanjem v RKG na dan vložitve zbirne vloge za leto 2019 in je bila za leto 2019 posredovana izjava;«.

V 37. členu se za črtanim šestim odstavkom dodajo novi sedmi do dvanajsti odstavek, ki se glasijo:

»(7) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki uveljavlja podporo za zelenjadnice za skupno prijavljeno površino več kot 5 ha zelenjadnic, mora biti za tekoče leto prijavljen v register obratov v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in izkazati obseg pridelave zelenjadnic z računi o prodaji zelenjadnic, izdanimi v skladu s predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost. Iz računov o prodaji zelenjadnic morajo biti razvidni podatki o pridelovalcu, kupcu in o količini prodanih zelenjadnic. Računi se oddajo kot priloga zbirne vloge na način, določen v predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

(8) Ne glede na prejšnji odstavek nosilec kmetijskega gospodarstva lahko izkaže obseg pridelave zelenjadnic tudi z:

– računi o najemu skladiščnega prostora za skladiščenje svojih pridelkov zelenjadnic, iz katerih je razvidna skladiščena količina zelenjadnic, ki jih odda kot prilogo zbirne vloge na način, določen v predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, oziroma

– izjavo o količinah zelenjadnic, ki jih skladišči v lastnih skladiščnih kapacitetah za zelenjadnice, ki jih nosilec kmetijskega gospodarstva navede v zbirni vlogi na način, določen v predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in izkaže njihov obseg pridelave z računi o prodaji zelenjadnic iz prejšnjega odstavka, ki jih odda kot prilogo zbirne vloge na način, določen v predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

(9) Obseg pridelave zelenjadnic iz sedmega in osmega odstavka tega člena, glede na skupno prijavljeno površino zelenjadnic, mora pri pridelavi:

– dveh ali več vrst zelenjadnic predstavljati vsaj 50 % povprečnega hektarskega pridelka zelenjadnic skupaj;

– ene vrste zelenjadnice predstavljati vsaj 50 % povprečnega hektarskega pridelka ene vrste zelenjadnice;

– dveh ali več vrst zelenjadnic, kjer so na več kot 50 % skupne površine zelenjadnic špinača, motovilec, česen, fižol, radič, špargelj ali grah, predstavljati vsaj 25 % povprečnega hektarskega pridelka zelenjadnic skupaj;

– dveh ali več vrst zelenjadnic, kjer je hren na več kot 50 % skupne površine zelenjadnic oziroma je hren edina prijavljena zelenjadnica, predstavljati vsaj 10 % povprečnega hektarskega pridelka zelenjadnic skupaj;

– dveh ali več vrst zelenjadnic, kjer čičerika oziroma leča predstavljata več kot 50 % skupne površine zelenjadnic oziroma sta čičerika ali leča edini prijavljeni zelenjadnici, predstavljati vsaj 4 % povprečnega hektarskega pridelka zelenjadnic skupaj.

(10) Povprečni hektarski pridelek ene vrste zelenjadnice iz prejšnjega odstavka se za namen tega člena izračuna kot povprečje povprečnih letnih tržnih hektarskih pridelkov ene vrste zelenjadnice zadnjih petih let, razen za paradižnik, kjer se upošteva povprečje povprečnih letnih hektarskih pridelkov ene vrste zelenjadnice zadnjih petih let, iz objavljenih podatkov Statističnega urada Republike Slovenije, pri čemer se izloči leto z najvišjim in najnižjim hektarskim pridelkom ene vrste zelenjadnice. Če podatek o povprečnem letnem hektarskem pridelku ene vrste zelenjadnice za vseh pet let ne obstaja, se povprečje izračuna iz preostalih podatkov zadnjih petih let, ki so na voljo. Izračunani povprečni hektarski pridelek ene vrste zelenjadnice iz tega odstavka je določen v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe.

(11) Če pridelovalec prideluje zelenjadnico, za katero Statistični urad Republike Slovenije ne objavlja podatka o povprečnem letnem hektarskem pridelku iz prejšnjega odstavka, se zanjo upošteva izračunani podatek o povprečnem hektarskem pridelku zelenjadnic skupaj. Prav tako se podatek o povprečnem hektarskem pridelku zelenjadnic skupaj upošteva pri pridelavi dveh ali več vrst zelenjadnic. Povprečni hektarski pridelek zelenjadnic skupaj iz tega odstavka je izračunan kot povprečje povprečnih hektarskih pridelkov posameznih vrst zelenjadnic iz prejšnjega odstavka in je določen v prilogi 4 te uredbe.

(12) Razen računov iz sedmega in osmega odstavka tega člena lahko nosilec kmetije, na kateri ima eden izmed članov kmetije dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti za predelavo zelenjadnic, izkaže obseg pridelave zelenjadnic iz sedmega in osmega odstavka tega člena s prejetimi računi in z evidencami o lastnih količinah pridelanih in predelanih surovin ali z drugimi dokazili, ki vsebujejo podatke o okvirnih količinah in poreklu surovin, ki jih je dolžan voditi nosilec dopolnilne dejavnosti in jih je treba hraniti deset let od poslovnega dogodka ter mora biti zanje zagotovljeno oštevilčenje po časovnem zaporedju vseh prejetih računov oziroma dokazil, ločeno za surovine s kmetije in drugih kmetij, v skladu s predpisom, ki ureja dopolnilno dejavnost. Podatke na kraju samem preveri Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: IRSKGLR). Zapisnik IRSKGLR, iz katerega je razvidna okvirna količina lastne surovine zelenjadnic, ki se predeluje pri dopolnilni dejavnosti na kmetiji, se šteje kot dokazilo o obsegu zelenjadnic.«.

Priloga 3 se nadomesti z novo Prilogo 3, ki je kot Priloga 1 sestavni del te uredbe.

Za Prilogo 3 se doda nova Priloga 4, ki je kot Priloga 2 sestavni del te uredbe.

Postopki, začeti na podlagi Uredbe o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15, 13/15, 30/15, 103/15, 36/16, 84/16, 23/17, 5/18 in 10/19), se končajo v skladu z Uredbo o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15, 13/15, 30/15, 103/15, 36/16, 84/16, 23/17, 5/18 in 10/19).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.