Na podlagi tretjega odstavka 292. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) minister za okolje in prostor izdaja
o metodologiji za masovni zajem poseljenih zemljišč
Ta pravilnik določa metodologijo za masovni zajem poseljenih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: masovni zajem).
2. METODOLOGIJA ZA MASOVNI ZAJEM
(1) Masovni zajem obsega določitev območja in tipa pripadajočega zemljišča objekta ter pripis vrste in deleža podrobnejše dejanske rabe pripadajočemu zemljišču objekta ali skupini objektov. Pripadajočemu zemljišču objekta ali skupini objektov se lahko določi neskladje.
(2) Masovni zajem se izvede s fotointerpretacijo topografskih podatkov in na podlagi podatkov o lastništvu iz nepremičninskih evidenc, z uporabo primarnih, sekundarnih in pomožnih virov ob upoštevanju pravil iz 8. člena tega pravilnika.
Za masovni zajem pripadajočih zemljišč objektov se uporabljajo:
– primarni viri (nepremičninske evidence: zemljiški kataster, kataster stavb in register nepremičnin);
– sekundarni viri (območja namenske rabe prostora iz občinskih prostorskih aktov in območja državnih prostorskih aktov);
– pomožni viri (zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, dejanska raba zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture, grafične enote rabe kmetijskih gospodarstev, dejanska raba kmetijskih in gozdnih zemljišč, dejanska raba vodnih zemljišč, register prostorskih enot, temeljni topografski načrti in drugi pomožni viri);
– topografski podatki (digitalni ortofoto načrti, arhivski digitalni ortofoto načrti in podobe analitičnega senčenja).
(objekti, ki se jim določi pripadajoče zemljišče)
(1) V masovnem zajemu se pripadajoče zemljišče objekta določi stavbam in gradbenim inženirskim objektom, ki so na podlagi Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18) razvrščeni med zahtevne, manj zahtevne in nezahtevne objekte.
(2) V masovnem zajemu se pripadajoče zemljišče določi skupini objektov, če:
– gre za stavbe, ki so na isti zemljiški parceli,
– gre za enotno lastništvo stavb, delov stavb in zemljiških parcel ali
– dejansko stanje v naravi izkazuje funkcionalno povezanost.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v masovnem zajemu pripadajoče zemljišče objekta ne določi:
– objektom cestne in železniške infrastrukture, razen pripadajočim zemljiščem bencinskih servisov,
– posamičnim nezahtevnim kmetijsko-gozdarskim objektom, ki so namenjeni kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom, vrtnarjenju in so zunaj območij stavbnih zemljišč.
(tipi pripadajočega zemljišča objekta)
(1) Pripadajoče zemljišče je zemljišče na, nad ali pod katerim je objekt, in drugo zemljišče, ki je namenjeno za potrebe obstoja in redne rabe objekta.
(2) Skupno pripadajoče zemljišče je zemljišče, ki se uporablja za potrebe obstoja in redne rabe več objektov ali več skupin funkcionalno med seboj povezanih objektov.
(3) Hkratno pripadajoče zemljišče je del pripadajočega zemljišča, ki je hkrati sestavni del več pripadajočih zemljišč objektov.
(določitev območja pripadajočega zemljišča objekta)
(1) Območje pripadajočega zemljišča objekta obsega prostorsko medsebojno povezano zemljišče.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v primerih, kadar javna cestna infrastruktura, javna železniška infrastruktura, naravna ločnica ali druga ločnica, ki deli pripadajoče zemljišče objekta na več prostorsko ločenih delov, območje pripadajočega zemljišča objekta določi z dislociranimi prostorskimi enotami.
(hierarhija uporabe virov za masovni zajem)
(1) Območje pripadajočega zemljišča objekta se določa s fotointerpretacijo topografskih podatkov in z upoštevanjem virov iz prve do tretje alineje 3. člena tega pravilnika.
(2) Če primarni viri ne izkazujejo dejanskega stanja v naravi, se za interpretacijo območja pripadajočega zemljišča objekta uporabijo sekundarni viri.
(3) Če primarni in sekundarni viri ne izkazujejo dejanskega stanja v naravi, so za interpretacijo območja pripadajočega zemljišča objekta v pomoč pomožni viri, območje pripadajočega zemljišča pa se določi po nedvoumnih naravnih ali ustvarjenih mejah ali z uporabo urbanističnih kriterijev o minimalnih odmikih.
(4) Šteje se, da vir podatkov iz prve in druge alineje 3. člena tega pravilnika izkazuje dejansko stanje v naravi, če je pri fotointerpretaciji iz prvega odstavka tega člena ugotovljeno položajno odstopanje med primarnimi in sekundarnimi viri ter dejanskim stanjem v naravi manjše od 2,5 m.
(pravila za določitev območja pripadajočega zemljišča objekta)
Pri določitvi območja pripadajočega zemljišča objekta se upoštevajo naslednja pravila:
– če stanje zemljiških parcel v zemljiškem katastru in stanje namenske rabe prostora izkazujeta dejansko stanje v naravi, je pripadajoče zemljišče objekta določeno z mejo zemljiške parcele, mejo skupine zemljiških parcel enakega lastništva ali mejo namenske rabe prostora;
– ne glede na prejšnjo alinejo je v primerih, kadar je del zemljiške parcele na kmetijskem zemljišču v uporabi, na zemljišču v gozdni rabi ali vodni rabi, ta del zemljiške parcele ni del pripadajočega zemljišča objekta. Meja pripadajočega zemljišča objekta se v takšnih primerih določi po naslednjem vrstnem redu: po nedvoumno določljivih naravnih ali ustvarjenih mejah, meji utrjenih površin, upoštevajoč mejo kmetijskega zemljišča v uporabi, zemljišča v gozdni rabi ali vodni rabi ali z minimalnim odmikom od objektov;
– če je državni prostorski akt izveden in zemljiške parcele izkazujejo dejansko stanje, se pripadajoče zemljišče objekta določi po meji zemljiških parcel. Če je državni prostorski akt izveden, zemljiške parcele pa ne izkazujejo dejanskega stanja, se pripadajoče zemljišče objekta določi po meji območja državnega prostorskega akta. Če državni prostorski akt ni izveden, njegovo območje pa posega na urbane površine, se pripadajoče zemljišče objekta določi po dejanskem stanju;
– na območju posamične poselitve je meja pripadajočega zemljišča objekta določena z mejo stavbnega zemljišča, če ta izkazuje dejansko stanje v naravi. Pri tem se iz območja pripadajočega zemljišča objekta izločijo površine, ki so na kmetijskem zemljišču v uporabi, na zemljišču v gozdni rabi ali vodni rabi;
– če so na sosednjih zemljiških parcelah, na katerih ne stoji objekt, ki je predmet masovnega zajema, utrjene površine (npr. dovoz, dvorišče, parkirišče) ali objekti, ki niso samostojni predmet zajema in so funkcionalno povezani z objektom, ki je predmet masovnega zajema, so te zemljiške parcele ali njeni deli vključeni v pripadajoče zemljišče objekta.
(pripis vrste in deleža podrobnejše dejanske rabe pripadajočega zemljišča objekta)
(1) V masovnem zajemu se pripadajočemu zemljišču objekta pripišeta vrsta in delež podrobnejše dejanske rabe poseljenih zemljišč.
(2) Vrste podrobnejše dejanske rabe poseljenih zemljišč se prevzamejo iz Uredbe o dejanskih rabah zemljišč (Uradni list RS, št. 43/18 in 35/19).
(3) Vrsta in delež podrobnejše dejanske rabe pripadajočega zemljišča stavbe se pripiše na podlagi podatka o dejanski rabi dela stavbe iz nepremičninskih evidenc.
(4) Vrsta in delež podrobnejše dejanske rabe pripadajočega zemljišča gradbenih inženirskih objektov se ugotovita s fotointerpretacijo in uporabo pomožnih virov iz 3. člena tega pravilnika.
(5) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena se vrsta in delež podrobnejše dejanske rabe pripadajočega zemljišča bencinskih servisov, marin, pristanišč in elektrarn ugotovita s fotointerpretacijo, uporabo podatkovnih virov iz 3. člena tega pravilnika in na podlagi podatkov o dejanski rabi dela stavbe iz nepremičninskih evidenc.
(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena se delež podrobnejše dejanske rabe »3212 Območje za parkiranje« na območju za bivanje v stanovanjskih hišah, prišteje deležu podrobnejše dejanske rabe »3111 Območje za bivanje v stanovanjskih hišah«.
(določitev neskladja na pripadajočem zemljišču objekta)
(1) V masovnem zajemu se na delu pripadajočega zemljišča objekta, na katerem je ugotovljena nepravilnost ali neusklajenost med podatkovnimi viri iz 3. člena tega pravilnika, s samostojno prostorsko enoto določi eno od naslednjih vrst neskladja:
– neskladje lastništva,
– neskladje z osnovno namensko rabo prostora,
– kombinirano neskladje lastništva in osnovne namenske rabe,
– neskladje s parcelnim stanjem,
– neskladje glede na evidentirano stanje v registru nepremičnin.
(2) Območje neskladja se evidentira s samostojno prostorsko enoto, če je položajno odstopanje med primarnimi ali sekundarnimi viri podatkov iz 3. člena tega pravilnika ter dejanskim stanjem v naravi večje od 2,5 m in površina območja neskladja večja od 25 m2.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se neskladje glede na evidentirano stanje v registru nepremičnin ne evidentira s samostojno prostorsko enoto, temveč se neskladje pripiše celotnemu območju pripadajočega zemljišča objekta.
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-64/2018
Ljubljana, dne 27. januarja 2020
EVA 2018-2550-0018
