Na podlagi prvega odstavka 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12) in 76/14 – odl. US) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo) ter na osnovi 16. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 87/15 – uradno prečiščeno besedilo – Statut MOSG-UPB-2) je Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec na 12. seji dne 29. 1. 2020 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu individualne stanovanjske zazidave »Pod gradom« v Slovenj Gradcu; III. faza
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt individualne stanovanjske zazidave »Pod gradom« v Slovenj Gradcu; III. faza, ki ga je pod številko 2018/09 izdelalo projektivno podjetje LM PROJEKTI, Peter Lojen s.p. iz Velenja.
(1) Ta odlok določa:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN,
– območje OPPN,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor,
– zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– parcelacijo,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
– ostale pogoje za urejanje območja OPPN,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora in
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.
(2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi tekstualni in grafični del ter priloge.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN
(načrtovane prostorske ureditve)
Z OPPN so predvidene naslednje ureditve:
– izgradnja enostanovanjskih in dvostanovanjskih objektov,
– izgradnja in rekonstrukcija lokalne manipulacijske ceste,
– izgradnja druge prometne ter potrebne energetske in komunalne infrastrukture.
Ureditveno območje OPPN obsega zemljiške parcele št. 70/6, 70/7, 70/8, 70/9, 70/10, 71/2, 71/3, 71/4, 71/5, 77/3, 77/4, 77/5-del, 76/1-del, 1309/1-del, 88/2-del, 70/3-del, 70/4-del, 1043/2-del, 1310/2-del, 1310/4-del, vse k.o. Stari trg ter 322/3-del, 322/4-del, 353-del, 352/2-del in 1043/1-del, vse k.o. Slovenj Gradec v Mestni občini Slovenj Gradec.
Velikost območja OPPN je 10.039 m².
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(umestitev načrtovane ureditve v prostor)
(1) Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 65/17) obravnavano območje SG 71 in SG 124 opredeljuje kot območje stavbnih zemljišč, ki je namenjeno (podrobnejša namenska raba) za individualno stanovanjsko gradnjo. Območje se ureja na podlagi občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(2) Načrtovana je gradnja sedmih enostanovanjskih, objektov gospodarske javne infrastrukture, opornih zidov, nezahtevnih in enostavnih objektov ter ureditev odprtih površin.
(3) Objekti se bodo prometno napajali neposredno iz predvidene notranje manipulacijske ceste, ki se bo priključevala na predvideno notranjo manipulacijsko cesto, ki naj bi potekala preko območja urejanja, ki poteka preko OPPN individualne stanovanjske zazidave Pod Gradom I. faza na severni strani, preko rekonstruirane občinske ceste, z oznako 868261 ter direktno na občinsko cesto z oznako 378211.
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje)
(1) Pogoji za arhitekturno oblikovanje stanovanjskih stavb so naslednji:
– možna površina za gradnjo in lega objektov je določena z gradbeno mejo in je razvidna iz grafične priloge »Zazidalno ureditvena situacija«;
– horizontalni gabariti: tloris osnovnega volumna objekta je praviloma podolgovate oblike z razmerjem stranic 9,00 m x 11,00 m za enodružinsko hišo TIP2, 9,00 m x 12,00 m za enodružinsko hišo TIP1, 12,00 m x 13,00 m za enodružinsko hišo TIP3 ter 12,60 m x 14,00 m za enodružinsko hišo TIP 4 – dvojček. Na osnovni volumen je dopustno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane volumne.
– vertikalni gabariti: praviloma je predviden vertikalni gabarit K+P+M oziroma P+1+M;
– konstrukcija: klasična zidana ali montažna;
– kota pritličja: razvidna iz grafične priloge;
– kolenčni zid: max. 1,50 m;
– streha: v osnovi dvokapnica. Pri dvokapnih strehah je naklon strešin od 30°–45°. Kritina naj bo pretežno opečna, lahko tudi podobne oblike v temni barvi. Dopustna je izvedba čopov, zatrepov, strešnih oken in strešnih izzidkov. Pri dodanih volumnih je dopustna tudi gradnja ravne strehe in uporaba drugih kritin (recimo ozelenjena ravna streha ali podobno), vendar le kot dopolnitev dvokapne strehe;
– zunanja ureditev gradbene parcele: dovozni priključek do posameznega objekta bo izveden iz nove dovozne ceste. V sklopu vsake gradbene parcele posamezne stavbe se izvedeta najmanj 2 parkirni mesti. Manipulativne površine in parkirišča na gradbeni parceli se asfaltirajo ali tlakujejo. Ostali del parcele se uredi v primerno dvorišče, v sadni vrt in ozeleni;
– postavitev ograj: dopustna je tudi gradnja ali zasaditev ograje max. višine 1,50 m, ki je lahko zasajena, žična ali lesena ter postavljena na notranjo stran parcelne meje. Ob javni cesti je ograjo dopustno postaviti le s soglasjem upravljavca javne ceste. Ograja se ne sme postavljati v cestni svet in ne sme posegati v polje preglednosti.
(2) Natančna oblika, velikost in pozicija vsakega posameznega objekta se določi s projektno dokumentacijo.
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
– stanovanjska dejavnost,
– mirne storitvene dejavnosti.
(2) Z novo ureditvijo območje ostaja prvenstveno namenjeno za stanovanjsko gradnjo.
(vrste dopustnih gradenj in drugih del)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj in drugih del:
– gradnja novih objektov;
– redna in investicijska vzdrževalna dela;
– spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti iz 8. člena tega odloka;
– adaptacije in rekonstrukcije objektov;
– rušitve in nadomestne gradnje;
– dozidave in nadzidave novih objektov do opredeljenih gabaritov iz 7. člena tega odloka;
– gradnja objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez;
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v okviru določil 11. člena tega odloka.
(vrste dopustnih objektov)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov glede na namen:
– stanovanjske stavbe;
– gradbeno inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska infrastruktura);
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z veljavno zakonodajo v okviru določil 11. člena tega odloka;
– zelene površine.
(nezahtevni in enostavni objekti)
(1) V območju OPPN je v skladu z veljavno zakonodajo dovoljena tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti se lahko gradijo kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovalno morajo biti usklajeni z osnovnim objektom. Konstrukcijo in materiale objektov je potrebno prilagoditi izvedbi osnovnega objekta. Pri nezahtevnih in enostavnih objektih je dovoljena gradnja enokapne strehe manjšega naklona.
(gradnja gradbenih inženirskih objektov)
(1) Gradbeni inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno, energetsko infrastrukturo (ceste, parkirišča in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.
(2) Ceste se asfaltirajo, parkirišča pa asfaltirajo ali tlakujejo.
(3) Na predvidenih mestih je potrebno utrditi teren s postavitvijo opornih zidov. Oporni zidovi naj se ozelenijo s plezalkami.
(1) Vsaka posamezna zemljiška parcela predstavlja gradbeno parcelo, ki je tudi funkcionalno zemljišče posameznega objekta, znotraj katerega je določena površina za gradnjo. Objekti se gradijo min. 4,00 m od vsake parcelne meje razen proti dovozni cesti, kjer je min. odmik 5,00 m. Dopusten odmik enostavnih in nezahtevnih objektov od parcelne meje znaša polovico višine objekta. Enostavne in nezahtevne objekte je dopustno postaviti do parcelne meje le ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
(2) Parkirišča, dostopi in zunanja ureditev se lahko izvajajo do parcelne meje.
(3) Gradbena parcela je lahko pozidana do 40 % površine, kar vključuje glavni objekt in pomožne objekte. Pri določanju razmerja se upošteva bruto etažna površina pritlične etaže.
Gradbeni liniji sta razvidni iz grafičnega načrta »Zazidalno ureditvena situacija«. Gradbeni liniji sta vzporedni z osjo dovozne ceste. Pročelje stavbe mora biti postavljeno na predvideno gradbeno linijo. Gradbeno linijo lahko presegajo le manjši rizaliti.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GRAJENO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(1) Infrastrukturne ureditve se morajo izvajati v skladu z grafičnim načrtom »Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro« in v skladu s smernicami posameznih nosilcev urejanja prostora.
(2) Novi komunalni vodi se morajo voditi po cestnem svetu, kje je to mogoče. Komunalni vodi se polagajo podzemno. Odmiki med posameznimi vodi različnih omrežij morajo upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike.
(3) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, zaradi česar so dopustna odstopanja od rešitev v OPPN, ki so strokovno utemeljena ali so posledica lastniških razmerji pri vzpostavitvi ustreznega komunalnega reda ter so usklajene s posameznimi upravljavci opreme.
(skupne določbe glede prometnega urejanja)
(1) Za potrebe predmetne pozidave na območju OPPN bo zgrajena interna javna pot.
(2) Intervencija in dostava je zagotovljena preko predvidene lokalne poti in obstoječe občinske ceste, ki se preuredi na podlagi tega OPPN in projektne dokumentacije.
(3) Vse povozne, pohodne in manipulativne površine morajo biti izvedene v protiprašni izvedbi, z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda ter dimenzionirane za prevoz s tovornimi vozili.
(4) Kinematični elementi v križišču na občinski cesti morajo omogočati prevoznost tipičnemu vozilu, to je gasilsko vozilo, smetarsko vozilo in tovornjak.
(5) Za celotno območje morajo biti predvideni ustrezni dostopni elementi brez arhitekturnih ovir za potrebe invalidnih oseb. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih komunikacijskih ovir.
(6) V času gradnje na območju OPPN je obvezno organizirati promet tako, da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju.
(7) V slučaju poškodbe vozišča (v času gradnje) je obvezno takojšnje odpravljanje morebitnih poškodb na voziščih in ostalih površinah (bankine, mulde, čiščenje blata, pranje ceste, pometanje ceste, krpanje udarnih jam, polivanje ceste zaradi prašenja).
(1) Ureditveno območje, se bo preko notranje napajalne ceste (c1) priključevalo na predvideno cesto, ki bo zgrajena na parceli 87/10 k.o. 849 Stari trg. Do izgradnje predvidene povezave se bo celotno območje z zaledjem prometno napajalo preko obstoječe lokalne ceste JP 878261 (c2), ki se skladno s svojim namenom tudi rekonstruirana – minimalna širina ceste mora znašati 4,00 m in mora biti protiprašno utrjena. Objekti ob glavni cesti z oznako JP 378211 se priključujejo na omenjeno cesto preko enotnega cestnega priključka širine 5,00 m.
(2) Ograjevanje ali zasaditev žive meje višine 1,10 m je dopustna do 0,50 m od roba cestnega sveta. Za manjši odmik ali večjo višino ograje si je potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe. Hkrati je potrebno preveriti ali se ograja ne nahaja v območju prostega vidnega polja lokalne ceste. Priključek na občinsko cesto mora biti zgrajen v niveleti vozišča občinske javne poti in čim bolj pravokoten. Vzdolžna niveleta priključka sme imeti od roba ceste maksimalni vzpon +/– 3 % v dolžini najmanj 5,50 m. Priključki na lokalno pot se utrdijo z asfaltom v celotni širini, v dolžino pa tudi začasno najmanj 4,00 m, računano od roba vozišča občinske javne poti. Priključek in njegova neposredna okolica ob cesti mora biti urejen tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na cesti in na priključku v obeh smereh na cesto in obratno. Prometna zasnova mora upoštevati pregledni trikotnik za priključevanje na občinsko lokalno pot.
(3) Pri predvidenem urejanju prometnih površin je potrebno upoštevati, da je na cestnem svetu javne ceste prepovedano:
– nameščati in uporabljati luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko zmanjšale varnost prometa;
– postavljati ograje, stebričke, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete;
– nasipati zemljišča ali nameščati kakršnekoli predmete, ki bi lahko ovirali ali onemogočali nemoteno in varno odvijanje cestnega prometa;
– odvajati odplake in druge tekočine;
– ovirati odtekanje vode iz ceste.
(4) Na zaključku ceste c1 se predvidi obračališče za smetarska vozila.
(parkirne in manipulativne površine)
Parkiranje za posamezno hišo mora biti zagotovljeno v sklopu lastne zemljiške parcele po kriteriju najmanj 2PM/stanovanjsko hišo. Uvoz in izvoz se preko cestnega priključka zagotavlja praviloma individualno za vsako hišo posebej.
Za pešce in kolesarje velja enak prometni režim kot za vse udeležence v prometu. Posebne ločene površine za kolesarje in pešce niso predvidene, razen v območju celostne ureditve lokalne ceste LC 378211 na vzhodnem delu ureditvenega območja.
(minimalna komunalna oskrba)
(1) Priključevanja objektov na obstoječo in načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro se izvajajo v skladu s pridobljenimi smernicami nosilcev urejanja prostora.
(2) V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja za načrtovane stanovanjske objekte je treba prikazati, da je zagotovljena minimalna komunalna oskrba ter priključek na javno cesto.
(3) Za zagotavljanje minimalne komunalne oskrbe načrtovanih stanovanjskih objektov na obravnavanem območju je potrebno zagotoviti oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste, tako da se v celoti izvede in v skladu s predpisi usposobi s predmetnim OPPN predvidena infrastruktura pred pričetkom gradnje posameznih načrtovanih objektov.
(4) Če se na območju predvidi v objektih opravljanje mirnih storitvenih dejavnosti, se minimalna komunalna oskrba za te objekte določi glede na njihov namen.
(1) Na območju OPPN poteka javni vodovod dimenzije PE 90 mm, s katerega je možno oskrbeti predvideno zazidavo s pitno in protipožarno vodo z vodovodnega sistema Slovenj Gradec.
(2) Dimenzijo vodovodnih cevi, kakor tudi mesto priklopa je potrebno obdelati v projektni dokumentaciji komunalne ureditve v območju zazidave, skladno s pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav vodovodnega omrežja (Uradni list RS, št. 137/04).
(3) Za merjenje porabe vode naj se predvidijo jaški z vodomeri in zasuni izven objektov.
(1) V skladu z občinskim Odlokom o obvezni priključitvi na sistem daljinske oskrbe s toplotno energijo oziroma plinom na območju mesta Slovenj Gradec z ožjo okolico (Uradni list RS, št. 2/92), se bo ureditveno območje OPPN priključilo na mestno plinsko distribucijsko omrežje.
(2) Priklop na plinsko distribucijsko omrežje se izvede v bližini zazidave na politilensko cev PE 110 mm. Tlak plina v omrežju je 1 bar.
(3) Na začetku plinovoda v zazidavo se izvedejo zaporni elementi ustrezne dimenzije.
(4) Plinski priključki morajo biti projektirani in izvedeni v skladu s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02) in so sestavni del projekta plinske instalacije. Projekt mora vsebovati plinske priključke z avtomatskimi zapornimi ventili (gas stop), projektirane v zemljišča posameznih parcel.
(5) Na fasadi objekta je potrebno predvideti plinsko omarico iz nerjavečega jekla v sklopu katere se nahajajo:
– glavna požarna pipa,
– regulator tlaka 1 bar na 22 mbar,
– plinski filter,
– plinomer.
(6) Elementi morajo biti vgrajeni tako, da je možno njihovo kasnejše vzdrževanje ali zamenjava.
(7) Meritev plina se predvidi z mehovnim plinomerom.
(8) Strojna dela pri izdelavi plinskega priključka izvaja dobavitelj plina ali od njega pooblaščen izvajalec. Meja izvedbe je požarna pipa.
(9) Pred uporabo plina mora investitor dobavitelju predložiti vso dokumentacijo o izvedbi plinskega priključka ter notranje plinske napeljave in uporabno dovoljenje.
(1) Predvidena je priključitev fekalnih odplak na javno kanalizacijsko omrežje (kanal DN 300mm) v zazidavi, sistema Slovenj Gradec, št. 10112, na območju poselitve Slovenj Gradec, ID aglomeracije 10572.
(2) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi. V primeru, da priključitev na javno kanalizacijo ni možna, naj se odvodnja odpadnih voda uredi skladno z zahtevami mnenjedajalca, ki ureja odvajanje komunalnih, odpadnih in padavinskih voda.
(3) Meteorne vode iz cestnih površin bodo preko lovilca olj speljane v cestno kanalizacijo.
(4) Zaradi potrebe po zmanjšanju obremenitve obstoječega kanalizacijskega sistema po vnosu meteornih vod v kanalizacijo, bo del meteornih in prispevnih vod ponikal na mestih, kjer to ne ogroža nosilnosti zemeljskih tal, oziroma, kjer je to smotrno glede na karakteristike tal terena. Na mestih, kjer so predvidene ponikovlanice, je potrebno obstoječo zemljino zamenjati s prepustnejšo, pri dimenzioniranju pa je potrebno upoštevati ocenjen količnik prepustnosti zemljine (zaglinjen prod) »k« reda velikosti 10-6 m/s do 10-8 m/s. Preostale meteorne vode se preko sistema meteorne kanalizacije vodijo do površinskega odvodnika.
(5) Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je v skladu s 64. členom ZV-1 prepovedano, zato je potrebno padavinske in morebitne prečiščene komunalne vode z obravnavanega območja, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo prioritetno ponikati preko ponikovalnic, ki naj bodo locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. V primeru, da ponikanje zaradi geološke sestave zemljine ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok oziroma površinski odvodnik, če tega ni, pa kontrolirano z razpršenim razlivanjem po terenu preko ustrezno velikega zadrževalnika deževnice. Pri tem mora biti odvodnja načrtovana tako, da ne bodo ogrožena sosednja zemljišča ali objekti. V primeru odvodnje po nestabilnih tleh je treba predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače utrjenih muldah. Izvedeni morajo biti vsi zaščitni ukrepi, da se ne bo povečevala plazljiva ogroženost območja, kar mora biti jasno razvidno iz projektne dokumentacije za pridobitev mnenja (DGD).
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Energija za napajanje obstoječih in predvidenih objektov je na razpolago na NN zbiralnicah v predvideni transformatorski postaji 20/0,4 kV TP Pod Gradom, na ureditvenem območju OPPN. Objekti se bodo na električno omrežje priključevali preko internega nizkonapetostnega razvoda preko priključnih merilnih omaric, ki bodo za vsak objekt posebej stale na gradbeni parceli investitorjev.
(2) Pri načrtovanju elektro omrežja je potrebno upoštevati strokovne podlage št. IDZ 51/19-E, ki jih je izdelalo projektivno podjetje EL PART, Bogdan Lepan, s.p. iz Rogaške Slatine.
(3) Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj si morajo investitorji od Elektra Celje d.d. pridobiti pogoje, soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje in mnenje k projektu.
(4) Pri načrtovanju in gradnji objektov na ureditvenem območju prostorskega načrta je potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetji, veljavne tehnične predpise in standarde ter pridobiti projektno dokumentacijo. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.
(5) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96) in zahteve pravilnika o pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
Ogrevanje za posamezni objekt se izvaja iz javnega plinovodnega omrežja. Možna je izvedba toplotnih črpalk oziroma alternativnih virov ogrevanja.
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Za predvideno zazidavo na področju OPPN je potrebno predvideti izgradnjo TK kabelske kanalizacije in ustreznega TK omrežja. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti mnenje Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam.
(2) Za zazidalno območje je potrebno za dopolnitev komunalne opreme pripraviti DGD projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se do posameznih stavb po zemljišču, ki je v lasti investitorja, zgradi TK kabelska kanalizacija. Priporočljivo je, da se v ta namen koristijo koridorji GJI. Po dovozni cesti se predvidi izgradnja KKAN iz PE cevi 2 x fi 50 mm. Od točk razvoda (KJ BC DN 1000 mm) do stanovanjskih objektov (mej) se položijo cevi PE DN 32, v katere se bodo kasneje uvlekli ustrezni kabli. Izvedba TK kabelske kanalizacije mora omogočati Telekomu Slovenije d.d. kot obveznemu izvajalcu univerzalne storitve možnost priklopa vseh objektov v zazidavi.
(3) Navezava na obstoječe TK omrežje Telekoma Slovenije d.d. je mogoča v kabelski kanalizaciji, ki poteka na vzhodni strani občinske ceste 378071 (Ozare–Stari trg) oziroma KJ na naslovu Pod gradom 1A.
(4) Obstoječe TK omrežje je potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroški ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja ter nadzora krije investitor gradnje na določenemu območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenemu objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bo zaradi tega nastal.
(5) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentacija izvedenih del).
(6) Pri načrtovanju objektov predlagamo, da investitor za objekte, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske omarice, mora biti le ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, ki omogoča 24 urni dostop. Notranja telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Piporočljiva je izvedba notranje telekomunikacijske instalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri tem se upošteva minimalne dimenzije instalacijskih cevi) z dovodno TK omarico zaključi v notranji TK omarici ali komunikacijskem prostoru. V notranji TK omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (ustrezno nameščena vtičnica 220 V, ki omogoča priklop terminalne opreme) in prezračevanje.
(1) Odvoz odpadkov se bo izvajal skladno z Odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Koroški regiji (Uradni list RS, št. 185/11).
(2) V naselju bo vršen odvoz odpadkov v sistemu ločenih frakcij (mokro – suho). Pri vsakemu objektu morata biti nameščena dva zabojnika.
(3) Zbirno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov se predvidi na križišču cest c1 in c2.
Na območju OPPN se izvede parcelacija zemljišča na podlagi izhodišč tega odloka. Na območju je določenih 9 parcel za gradnjo individualnih stanovanjskih objektov, 2 parceli za gradnjo prometne infrastrukture ter ena parcela za rezervat industrijske ceste in komunalne infrastrukture. Na slednji se lahko po izgradnji transformatorske postaje parcelira nova parcela, ki bo predstavljala samo gradbeno parcelo predmetne trafo postaje.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Znotraj območja je dovoljena etapna gradnja, če le-ta predstavlja zaključeno celoto in je v sklopu etape izvedena komunalna in energetska infrastruktura za posamezno gradbeno parcelo.
(2) Prva etapa predstavlja gradnjo komunalne in energetske infrastrukture zunaj območja OPPN, ki je potrebna za priključevanje načrtovanih objektov ter prestavitve na območju OPPN.
(3) Gradnja posameznega objekta predstavlja posamezno etapo s tem, da se mora zagotoviti minimalna komunalna urejenost za priključitev posameznega objekta, ki je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, tako da se v celoti izvede in v skladu s predpisi usposobi s predmetnim OPPN predvidena infrastruktura pred pričetkom gradnje posameznih načrtovanih objektov.
(4) Posamezne etape se lahko izvajajo tudi sočasno.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
Pri načrtovanju je potrebno upoštevati ukrepe za varstvo okolja, ki so z zakonom predvideni. Posegi niso ekološko zahtevni.
Glede na dejansko in namensko rabo prostora se območje OPPN, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05), razvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer je mejna vrednost kazalcev hrupa za dan 60 dBA in za noč 50 dBA. V kolikor bodo s predvidenimi posegi presežene maksimalne dovoljene ravni hrupa, se izvedejo meritve, na podlagi katerih se izvede protihrupna zaščita.
(1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin, določenih z Uredbo o mejah, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02, 8/03, 39/06; ZVO-1-UDB1) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, S 1/98, 83/98, 105/00).
(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišč, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni Uredbi.
(varstvo voda in podtalja)
(1) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in 76/17) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).
(2) Odvajanje čistih padavinskih voda iz strešin in utrjenih površin je potrebno urediti v skladu z 92. členom ZV-1 (s spremembami in dopolnitvami), in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, betonski tlakovci položeni na peščeno posteljico, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …).
(3) Po podatkih iz javno dostopnih portalov je razvidno, da se obravnavana lokacija gradnje nahaja na plazljivo ogroženem območju. Zaradi navedenega je potrebno v skladu s 3. točko 7. člena Pravilnika o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09) pred izdajo mnenja izdelati geološko poročilo. Iz geološkega poročila mora biti razvidna tudi zmožnost ponikanja padavinskih in morebitnih prečiščenih komunalnih voda ter način temeljenja objekta.
(4) V skladu z 88. členom ZV-1 lastnik zemljišča ali drugi posestnik na plazljivem območju ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča.
(5) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda ali zemlja-voda si mora investitor skladno s 115. in 125. členom Zakona o vodah ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02, 57/08, 57/12, 100/13 in 40/14) pridobiti vodno dovoljenje:
– Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba poskusne črpalne vrtine za določitev izdatnosti vodonosnika-vrtine), v kolikor bo vrtina globlja od 30 m ter na tej osnovi vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote;
– Samo vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote, v kolikor bo vrtina izvedena do globine 30 m.
(6) Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda, kakor tudi dovoljenje za neposredno rabo vode (vodno dovoljenje), izda Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana, na podlagi posebnih vlog. Projektna dokumentacija za pridobitev mnenja mora biti usklajena s pogoji pridobljenega vodnega dovoljenja.
(7) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja – voda (geosonda), si bo moral investitor predhodno pred izdajo mnenja, skladno s 115. in 125. členom ZV-1 pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine za namestitev geosonde); dovoljenje za raziskavo podzemnih voda izda Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28 c, 1000 Ljubljana na podlagi posebne vloge.
(8) V času gradnje je treba zagotoviti geomehanski nadzor in vse potrebne varnostne ukrepe ter tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretikališča goriv, olj, maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke.
(9) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti.
(10) V skladu z 31. členom Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.) in 150. člena ZV-1 si mora investitor pri naslovnem organu, po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju, za posege, ki lahko vplivajo na vodni režim ali stanje voda, pridobiti vodno soglasje oziroma mnenje s področja upravljanja z vodami. Vloga in dokumentacija za pridobitev vodnega dovoljenja morata biti izdelani v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09).
(11) Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti urejena z veljavnimi prostorskimi akti, kar mora biti razvidno iz projektne dokumentacije.
(12) Na meji ureditvenega območja OPPN se nahaja površinski odvodnik, ki bo zaradi izgradnje cestne povezave deloma kanaliziran. V sklopu projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja je potrebno detajlno obdelati obravnavani prepust ter pridobiti mnenje Direkcije RS za vode.
Z OPPN načrtovana prostorska ureditev ne leži v zavarovanih območjih ali posebnem varstvenem območju ter ne more bistveno vplivati na ta območja, zato za predmetni OPPN celovite presoje vplivov na okolje ni treba izvesti.
IX. OSTALI POGOJI ZA UREJANJE OBMOČJA OPPN
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Na ureditvenem območju OPPN ni kulturnih prvin, ki bi bile zaščitene z varovalnim režimom.
(2) Pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Maribor vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
X. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(1) Na območju urejanja je treba za zagotavljanje požarne varnosti zagotoviti potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve, vire vode za gašenje, neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila.
(2) Projektant mora v sklopu priprave projektne dokumentacije opredeliti dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem področju, ki bodo namenjeni poslovni in storitveni dejavnosti ter možnosti širjenja požara na morebitna sosednja poselitvena območja.
(3) Intervencijske poti so urejene po obstoječih prometnih površinah. Izvedba intervencijskih poti mora biti skladna s standardom SIST DIN 14090. Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska.
Območje se nahaja na območju, kjer je projektni pospešek tal (g) = 0,15. Glede na zahtevnost predvidenih objektov je potrebna ojačitev prve plošče.
XI. OPIS VPLIVOV IN POVEZAV PROSTORSKE UREDITVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI
(vplivi s sosednjimi območji)
(1) V času uporabe zemljišča se pričakuje vpliv na občinsko cesto, ki je na vzhodni strani območja.
(2) Z gradnjo komunalne in energetske infrastrukture investitor posega na druga zemljišča tako, da v času gradnje priključkov vpliva na druge parcele, kakor je to prikazano v grafični prilogi.
(3) Drugih vplivov na sosednja območja ni.
(povezave s sosednjimi območji)
(1) Območje, ki zajema 4 stanovanjske hiše, se bo preko notranje ceste (c1) priključevalo na obstoječo kategorizirano javno pot JP 878261, ki se nato navezuje na lokalno zbirno cesto LZ 378071 (Ozare–križišče GD Stari trg). Na stičišču novo predvidene ceste in JP 878261 se izvede prometne povezava do območja OPPN individualne stanovanjske zazidave »Pod gradom« v Slovenj Gradcu; I. in II. faza. Preko obstoječe javne poti JP 878261 se bo na LZ 378071 priključeval tudi objekt grajen na zemljišču s parc. št. 72/3, k.o. 849 Stari trg – predvidena uvedba novega priključka na JP 878261. Objekti ob LZ 378071 se na obravnavano cesto povezujejo preko skupnega priključka.
(2) Na severni stani je že predvidena enodružinska stanovanjska poselitev s slemenitvijo v smeri S-J, ki jo povzema tudi arhitektonska zasnova predvidenega območja, podobno slemenitev pa predvideva tudi območje stanovanjske gradnje na južni strani obravnavanega območja, kjer je predvidena gradnja enodružinskih stanovanjskih hiš z nižjim faktorjem izrabe zemljišča ter z večjim predvidenim tlorisnim gabaritom.
(3) Območje se v komunalnem smislu priključuje na obstoječo infrastrukturo, ki poteka na vzhodni in severni strani obravnavanega območja.
(4) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so razvidni iz grafičnih prilog.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(1) Na območju OPPN so dopustna naslednja odstopanja:
– za lego objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo na zemljiški parceli v sklopu površine za gradnjo, ki je določena z gradbeno mejo in predpisanimi odmiki. Možno je odstopanje za 1 m, ki se presodi v projektni dokumentaciji, ob soglasju lastnikov sosednjih gradbenih parcel in zagotovljeni varnosti cestnega prometa na dovozni cesti;
– za horizontalni gabarit: načrtovani objekti se lahko gradijo večjega ali manjšega tlorisnega gabarita, kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem, da se ne spreminja razmerje pozidanosti gradbene parcele iz 13. člena tega odloka;
– za vertikalni gabarit: načrtovani objekti se lahko gradijo manjšega vertikalnega gabarita v kolikor je to tehnično izvedljivo (da se izpusti kletna etaža ali nadstropje);
– za kote pritličja in manipulativnih površin so tolerance ± 50 cm, kota manipulativnih površin se prilagaja vozišču javne ceste;
– objekt TIP 4 (dvojček) se lahko gradi tudi kot enodružinska hiša,
– pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom pri poteku predvidenih vodov, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše iz oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje. Odstopanja so dopustna tudi, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in v kolikor te spremembe ne spreminjajo vsebinskega koncepta predmetnega OPPN. Prav tako je dopustna izvedba začasnih rešitev v zvezi s komunalnim opremljanjem, če je tako projektno rešitev potrdil pristojni upravljalcec s soglasjem k projektnim rešitvam.
– Dopustno je spremeniti objekt, ki je predviden kot dvojček v enodružinsko stanovanjsko hišo v okviru gabaritov, ki so določeni s tem odlokom.
– Na območju dvostanovanjskih objektov je dopustno združevanje gradbenih parcel skladno z določenimi gradbenimi mejami in linijami. V primeru združevanja dvojčka v enodružinsko stanovanjsko hišo je možno postaviti enostanovanjski objekt le v okviru gabarita predvidenega za gradnjo dvojčka.
– Delitev parcel je dopustna tudi v primeru delitve cestnega sveta in v primeru ločene parcele za trafo postajo.
(1) OPPN s prilogami je stalno na vpogled pri:
– Mestni občini Slovenj Gradec, Oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja,
– Upravni enoti Slovenj Gradec.
(2) Priloga Spis postopka priprave in sprejemanja akta je stalno na vpogled pri Oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja Mestne uprave Mestne občine Slovenj Gradec.
(prenehanje uporabe prostorskih ureditvenih pogojev)
Z dnem uveljavitve tega odloka se prenehajo uporabljati določila Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Slovenj Gradec za del EUP SG-124 in EUP SG-71 v delu, ki so zajeti v ureditveno območje OPPN individualne stanovanjske zazidave »Pod Gradom«; III. faza.
Nadzor nad izvajanjem tega OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati osem dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0006/2018
Slovenj Gradec, dne 20. januarja 2020
Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler
