Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 268. in 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15 in 5/19) in 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) na 11. seji dne 18. 2. 2020 sprejel

V Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu starega mestnega jedra Celje (Uradni list SRS, št. 42/86 in Uradni list RS, št. 76/94, 46/96, 64/96, 96/99, 38/01, 43/01 – Odločba US, 108/01, 30/04, 57/06, 100/06, 43/08, 31/10 – obvezna razlaga, 75/12, 15/16 in 27/17) se na koncu 1. člena doda besedilo, ki se glasi:

»Sprejmejo se spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje parc. št. 2090, 2091/1, 2092, 2093, 2094, 2095, 2096, 2100, vse k.o. 1077 Celje, po projektu, ki ga je pod številko 172-2019 izdelalo projektantsko podjetje Urbanisti, d.o.o., Celje, ki je skupaj z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka in je na vpogled pri pristojni službi za urbanizem Mestne občine Celje.«.

V 3. členu se na koncu sedme alineje doda besedilo, ki se glasi:

»Na območju stavbe Vodnikova 14 se umestijo oskrbovana stanovanja ter se uredi okolica, pri čemer je dopustna rekonstrukcija in dozidava in nadzidava obstoječe stavbe. Z načeli trajnostnega urbanizma se uredijo odprte površine, pri čemer imajo pešci prednost pred motornimi vozili.«.

Za 4.a členom se doda 4.b člen, ki se glasi:

Znotraj območja parc. št. 2090, 2091/1, 2092, 2093, 2094, 2095, 2096, 2100, vse k.o. 1077 Celje je dopustna rekonstrukcija, dozidava, nadzidava in sprememba namembnosti obstoječe stavbe Vodnikova 14 v oskrbovana stanovanja. V okviru dozidave je na severni strani stavbe Vodnikova 14 dovoljena gradnja prizidka, ki lahko na severu stavbe sega do gradbene meje in mora biti konstrukcijsko ločen od obstoječe stavbe in oblikovan na način, da je vidna ločnica med novim in starim. Z velikostjo prizidka in njegovim oblikovanjem mora soglašati pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Prvenstveno se naj načrtuje v transparentni obliki tako, da bo originalna fasada stavbe vidna, vključno z vsemi členitvami, ki se ohranjajo, oziroma prilagodijo novim vsebinam. V primeru, da transparentnosti prizidka glede na vsebino ne bo mogoče zagotoviti, je potrebno fasadno členitev stavbe kljub temu ohraniti. Gradnja prizidka je možna na dva načina:

– v primeru načrtovanja dvigala znotraj obstoječega gabarita stavbe, se mora prizidek tlorisno navezati na izstopajočo severno zunanjo fasado in se zaključiti do zahodne obodne stranice. Prizidek se mora v tem primeru višinsko zaključiti do venca stavbe;

– v primeru načrtovanja dvigala zunaj obstoječega gabarita stavbe, se mora prizidek tlorisno navezati na izstopajočo severno zunanjo fasado in se zaključiti do stolpiča. Prizidek se lahko v tem primeru višinsko zaključi nad vencem stavbe, vendar tako, da bo stolpič še vedno najvišji element.

V primeru nadzidave se lahko kolenčni zid obstoječe stavbe Vodnikova 14 dvigne za cca 70 cm s tem, da se obstoječe odprtine pod vencem lahko preoblikujejo in povečajo. Oblikovanje strehe mora v naklonu, obliki in materialih ostati enako. Ureditev okolice se mora navezati na širši prostor. Na vzhodni in zahodni strani stavbe Vodnikova 14 se umestijo pretežno zelene površine z zelenicami in drevorednimi zasaditvami ob pešpoteh. Zahodno od stavbe Vodnikova 14 se parkirne površine in uvoz v kare ukinejo ter se prostor nameni za pešce. Obstoječa pešpot se ob vzhodnem in severnem robu stavbe ohrani in uredi. Obstoječa stavba stare pekarne na parc. št. 2093 k.o. 1077 Celje se odstrani, transformatorska postaja pa se v čim manjših gabaritih prestavi proti severu. Fasada transformatorske postaje mora biti kvalitetno oblikovana in obvezno v celoti zazelenjena s popenjalkami (npr. z divjo trto). Historičen zid na meji med parc. št. 2090 in 2094 k.o. Celje se ohrani, v primeru prometnih in požarnih zahtev pa se lahko tudi prestavi bližje k objektu Vodnikova 14 in se dozida do prestavljene transformatorske postaje. Na mestu uvoza je dovoljena njegova prekinitev v dolžini potrebni za doseganje varnega vidnega kota prometnih udeležencev.

Znotraj območja parc. št. 2090, 2091/1, 2092, 2093, 2094, 2095, 2096, 2100, vse k.o. 1077 Celje se nahajajo naslednje enote nepremične kulturne dediščine:

ESD	IME
27206	Celje – Vila Vodnikova 14
55	Celje – Staro mestno jedro
56	Celje – Arheološko najdišče Celje
27430	Celje – Šola Vodnikova 10

Območje se nahaja v zavarovanem arheološkem območju Celje, zato so pred posegi v zemeljske plasti obvezne predhodne zavarovalne arheološke raziskave, katerih metodologijo in obseg določi pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije z izdajo kulturno varstvenih pogojev. Za vse posege znotraj območja je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno mnenje oziroma soglasje, ki ga izda pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.«.

Za 5.a členom se dodata 5.b člen in 5.c člen, ki se glasita:

Znotraj območja parc. št. 2090, 2091/1, 2092, 2093, 2094, 2095, 2096, 2100, vse k.o. 1077 Celje veljajo pogoji glede komunalne, energetske in prometne opremljenosti, kot je določeno v tem členu.

Prometna infrastruktura: Že obstoječi prometni dostop med stavbama Vodnikova 10 in Vodnikova 14 se nameni za dostop do celotnega kareja 7 ter do parkirnih mest, ki so načrtovana tako za potrebe stavbe Vodnikova 14, kot do ostalih parkirnih površin znotraj kareja 7. Dostop za motorna vozila med stavbama Gledališki trg 4 in Vodnikova 14 se ukine. Ravno tako se ukinejo parkirišča pred stavbo Gledališki trg 4. Za potrebe vzpostavitve stanovanj v objektu Vodnikova 14 se severno od te stavbe umesti 9 parkirnih mest, od tega 2 parkirni mesti za invalide, ki zadostujejo za največ 15 stanovanj. Parkirna mesta se izvedejo s travnimi rešetkami oziroma betonskimi tlakovci, ki omogočajo rast trave, preostale prometne površine pa se lahko načrtujejo v asfaltni oziroma tlakovani izvedbi.

Energetska infrastruktura: Predvidena je izgradnja nadomestne transformatorske postaje Gledališče, ki bo napajala z električno energijo obstoječe in predvidene odjemalce na območju Celja. Prvotno se omenjeni odjemalci napajajo iz obstoječe transformatorske postaje Gledališče, ki pa je predvidena za odstranitev. Predvidena lokacija transformatorske postaje Gledališče (nadomestna) je na parc. št. 2100, 2091/2, k.o. 1077 Celje. Transformatorska postaja se postavi vzporedno s predvidenim hodnikom za pešce in se vključi v 10 (20) kV omrežje napajano iz RTP Lava. Predvidena transformatorska postaja je tipska transformatorska postaja 10 (20)/0,4 kV moči do 2 x 1000 kVA. Zaradi nove zunanje ureditve se izvede preureditev SN kablovodov. Od transformatorske postaje Gledališče (nadomestna) do točk A, B in C se izdela nova elektro kabelska kanalizacija, ki sestoji iz zaščitnih cevi Ø 160 mm, za predvidene optične kable pa se dodatno položi cev PE-HD 2 x Ø 50 mm. V omenjeno kabelsko kanalizacijo se uvlečejo novi 10 (20) kV kablovodi, ki se v točkah A, B in C spojijo z obstoječimi kablovodi. Na območju novo predvidene zunanje ureditve potekajo obstoječi nizkonapetostni kablovodi in nadzemno nizkonapetostno omrežje. Predvideni NN kablovodi se položijo deloma v skupni kabelski kanalizaciji, ki hkrati služi tudi za napajanje SN kablovodov in deloma samostojno. V nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno upoštevati projekt Idejna rešitev elektrifikacije (Elektro Celje OVI, d.o.o., št. pr. 158/19, junij 2019) ter pridobiti projektne pogoje in soglasje od Elektra Celje, d.d.

Telekomunikacijska infrastruktura: Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja Telekom Slovenije. Trase se določijo z zakoličbo. S projektom je potrebno predvideti novo telekomunikacijsko omrežje in v sodelovanju s Telekom Slovenije možnost priključitve na obstoječe. Projekt telekomunikacijskega priključka na javno telekomunikacijsko omrežje se izdela v fazi izdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in mora biti usklajen s projektom preostalih komunalnih vodov.

Fekalna kanalizacija: Komunalne odpadne vode iz objekta se speljejo v javno kanalizacijo preko obstoječega priključka. V primeru potrebe po povečanju ali zaradi dotrajanosti kanalizacijskega priključka se le-ta obnovi, po potrebi prestavi oziroma poveča na stroške investitorja. Prizidek k objektu Vodnikova 14 mora biti oddaljen najmanj 3 m od osi obstoječega javnega kanala. V kolikor to ni možno, je potrebno obstoječi javni kanal prestaviti na vzhodno in severno stran objekta Vodnikova 14 na način, da so ti minimalni odmiki zagotovljeni. Pred rušenjem objekta pekarne, ki stoji na parc. št. 2093 k.o. 1077 Celje, je potrebno pod nadzorom upravljavca in na stroške investitorja zaslepiti obstoječ interni kanalizacijski priključek. Predvidena drevesa nove parkovne ureditve morajo biti od osi obstoječega javnega kanala odmaknjena najmanj 3 m, grmovnice najmanj 1 m.

Meteorna kanalizacija: Padavinske vode s streh se speljejo preko peskolovov in skupnega zbirnega jaška meteorne in fekalne kanalizacije v javno kanalizacijo z enim priključkom. Padavinske vode s povoznih površin se speljejo v javno kanalizacijo preko cestnih rešetk.

Vodovod: Oskrba objekta z vodo iz javnega vodovoda je možna preko obstoječega vodovodnega priključka. V primeru povečanega odvzema, oziroma porabe vode ali dotrajanosti priključka je potrebno priključek obnoviti ali povečati na stroške investitorja. Tlačna črta v vodovodnem omrežju se v normalnih razmerah giblje med 275 in 290 m.n.v.. Pred rušenjem objekta pekarne, ki stoji na parc. št. 2093 k.o. 1077 Celje, je potrebno obstoječi vodovodni priključek pod nadzorom upravljavca in na stroške investitorja zaslepiti in ukiniti vodomerno mesto. Po zaključku ureditve prometnega dostopa in spremljajočih površin okoliške ureditve se mora javni vodovod nahajati najmanj 1 m in največ 1,5 m pod novo koto terena. V nasprotnem primeru je potrebno javni vodovod prestaviti najmanj 1 m oziroma največ 1,5 m pod novo koto terena na stroške investitorja. Vsako stanovanje mora imeti svoj vodomer, vgrajen zunaj stanovanja na mestu, dostopnem pooblaščenim osebam. Vodovod v objektu mora biti vgrajen v kineti ali v zaščitni cevi vse do vodomernih mest tako, da bo omogočeno nemoteno vzdrževanje in demontaža vodovoda. Prostor, v katerem so vgrajeni vodomeri, mora imeti urejeno odvajanje odpadnih vod za primer izliva vode.

Plin: Sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Mestni občini Celje (SODO) ima na širšem območju zgrajeno plinovodno omrežje in priključne plinovode. Skladno z Energetsko zasnovo in programom plinifikacije mesta Celja je potrebno predvideti energetsko oskrbo predvidenih objektov na obravnavanem območju z navezavo na obstoječe plinovodno omrežje zemeljskega plina. Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, standarde, tehnične predpise in smernice sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Mestni občini Celje.«.

Znotraj območja parc. št. 2090, 2091/1, 2092, 2093, 2094, 2095, 2096, 2100, vse k.o. 1077 Celje veljajo pogoji za varovanje okolja, kot je določeno v tem členu.

Varstvo voda: Območje se ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Onesnažene meteorne vode (olja, maščobe) se morajo odvajati v javno kanalizacijo preko lovilcev olj in maščob, mehansko onesnažene meteorne vode pa preko usedalnikov. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija Republike Slovenije za vode.

Varstvo pred visokimi vodami: Območje je z izvedenimi protipoplavnimi ukrepi varovano pred visokimi vodami Savinje s stoletno povratno dobo (Q100). Ob visokih vodah višjih od Q100 je območje lahko poplavno ogroženo. Skladno s prilogo 1 Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja je gradnja stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji dovoljena v razredih majhne in preostale poplavne nevarnosti. Glede na navedeno je smiselna umestitev oskrbovanih stanovanj nad koto obstoječega terena, kletni prostori pa se naj prvenstveno uporabljajo za servisne in ostale pomožne dejavnosti.

Varstvo pred hrupom: Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju sodi obravnavano območje v III. Območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni 50 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti iz- vedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.

Varstvo zraka: Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.

Ravnanje z odpadki: Za objekte je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Na jugozahodnem delu območja neposredno ob Vodnikovi cesti je predvidena umestitev zbirno odjemnega mesta, ki se prvenstveno izvede v potopni obliki, vendar zgolj pod pogoji pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ob predhodni pridobitvi kulturno varstvenih pogojev in kulturno varstvenega soglasja in po predhodnih arheoloških raziskavah.

Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom: V skladu s predpisi s področja požarne varnosti se upoštevajo ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja graditve objektov in s področja požarne varnosti. Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje velja za območje projektni pospešek tal v (g): 0,15 (ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, 1. 2. 2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.«.

Prvi odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Dopustne so tolerance pri gabaritih in namembnosti objektov po tem zazidalnem načrtu. V okviru gradbenih linij in višin, določenih v projektu iz 1. člena tega odloka, je dopustna 10 % povečava bruto tlorisne površine osnovnega objekta ter rekonstrukcija in vzdrževanje objekta. Sprememba etažnosti objekta ni dopustna. Sprememba namembnosti objektov je dopustna v okviru mestotvorne dejavnosti. Kot toleranca po tem odloku se smatra tudi začasen objekt, za potrebe osnovne preskrbe prebivalstva, za turistične – rekreacijske namene in informatiko ter objekt, ki je po tem odloku predviden za rušenje, ga pa za določen čas lahko investitor ohrani, obnovi oziroma rekonstruira, če za to pridobi pozitivno mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.«.

Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.