Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU in 110/02 – ZDT-B) in 15. člena Statuta Občine Mežica (Uradni list RS, št. 60/17) je Občinski svet Občine Mežica na 9. seji dne 19. 2. 2020 sprejel
o proračunu Občine Mežica za leto 2020
S tem odlokom se za Občino Mežica za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV |
| | v EUR |
Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto | Proračun 2020 |
I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) | 4.117.923 |
| TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 2.708.516 |
70 | DAVČNI PRIHODKI | 2.243.243 |
| 700 Davki na dohodek in dobiček | 2.002.169 |
| 703 Davki na premoženje | 205.053 |
| 704 Domači davki na blago in storitve | 36.021 |
71 | NEDAVČNI PRIHODKI | 465.272 |
| 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja | 285.441 |
| 711 Takse in pristojbine | 1.218 |
| 712 Globe in druge denarne kazni | 2.636 |
| 714 Drugi nedavčni prihodki | 175.977 |
72 | KAPITALSKI PRIHODKI | 70.000 |
| 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev | 60.000 |
| 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev | 10.000 |
74 | TRANSFERNI PRIHODKI | 1.339.407 |
| 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij | 689.941 |
| 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije in iz drugih držav | 658.466 |
II. | SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) | 4.180.478 |
40 | TEKOČI ODHODKI | 1.250.741 |
| 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim | 225.112 |
| 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost | 35.233 |
| 402 Izdatki za blago in storitve | 945.295 |
| 403 Plačila domačih obresti | 15.000 |
| 409 Rezerve | 30.100 |
41 | TEKOČI TRANSFERI | 1.292.892 |
| 410 Subvencije | 13.250 |
| 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom | 698.808 |
| 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam | 165.550 |
| 413 Drugi tekoči domači transferi | 415.284 |
42 | INVESTICIJSKI ODHODKI | 1.574.893 |
| 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev | 1.574.893 |
43 | INVESTICIJSKI TRANSFERI | 61.953 |
| 431 Investicijski transferi drugim izvajalcem javnih služb, ki niso proračunski uporabniki | 18.050 |
| 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom | 43.903 |
III. | PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) | –62.555 |
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB |
IV. | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) | 0 |
75 | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL | 0 |
| 750 Prejeta vračila danih posojil | 0 |
VI. | PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) | 0 |
C. RAČUN FINANCIRANJA |
VII. | ZADOLŽEVANJE (500) | 164.121 |
50 | ZADOLŽEVANJE | 164.121 |
| 500 Domače zadolževanje | 164.121 |
VIII. | ODPLAČILA DOLGA (550) | 134.197 |
55 | ODPLAČILA DOLGA | 134.197 |
| 550 Odplačila domačega dolga | 134.197 |
IX. | POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) | –32.632 |
X. | NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) | –29.924 |
XI. | NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) | –62.555 |
| STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA | 32.632 |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Mežica.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
1. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01), ki se uporabijo za namene, določene v tem zakonu.
2. okoljska dajatev, ki se uporabi za izgradnjo kanalizacije.
3. koncesijska dajatev za trajnost na gospodarjenje z divjadjo in se uporabi za vzdrževanje gozdnih jas, mokrišč in ramiz za malo divjad.
(prerazporejanje pravic porabe)
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja in med področji proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika župan.
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu septembru in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2020 in njegovi realizaciji.
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan lahko za izvrševanje proračuna pooblasti tudi druge osebe.
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte iz načrta razvojnih programov prične s postopkom prevzemanja obveznosti za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1. v letu 2020 40 % navedenih pravic porabe in
2. v ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe.
Razen za investicijske odhodke, za katere je opredeljeno sofinanciranje s strani države oziroma Evropske unije.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
(spreminjanje načrta razvojnih programov)
Predstojnik neposrednega uporabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov občin svet ali predsednik sveta, če je tako določeno v statutu) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 % mora predhodno potrditi občinski svet.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
Proračunski skladi so:
1. račun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF.
Proračunska rezerva se v letu 2020 oblikuje v višini 30.100 EUR.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2020 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 209 €.
5. POSEBNOSTI RAVNANJA Z OBČINSKIM IN FINANČNIM PREMOŽENJEM
(upravljanje s prostimi denarnimi sredstvi)
S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva se nalagajo v Banko Slovenije, banke, hranilnice in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložb.
Posredni uporabniki morajo na zahtevo za finance pristojnega organa občine prosta delovna sredstva naprej ponuditi proračunu, če je to potrebno za zagotavljanje likvidnosti oziroma za izvrševanje občinskega proračuna.
6. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)
V proračunu Občine Mežica je predvideno zadolževanje v višini 164.121 € za financiranje investicij, predvidenih v proračunu za leto 2020.
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev, posrednih uporabnikov občinskega proračuna, in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje)
Posredni proračunski uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih je ustanoviteljica občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko zadolžijo in izdajajo poroštva s soglasjem občine pod pogoji, ki jih določi občinski svet in imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine.
(obseg zadolževanja občine in upravljanje z dolgom občinskega proračuna)
Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko v letu 2020 zadolži v višini sklenjenih vseh kreditnih pogodb, ki imajo soglasje s strani občinskega sveta in Ministrstva za finance.
(likvidnostno zadolževanje)
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar le do višine 5 % sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije, zanje se občina lahko likvidnostno zadolži največ do višine odobrenih sredstev. Občina lahko s črpanjem posojil pridobiva sredstva, potrebna za vračilo občinskega dolga pred njegovo dospelostjo, če se s tem: zmanjšajo stroški občinskega dolga in izboljša struktura dolga na način, da se zniža izpostavljenost makroekonomskim in tržnim tveganjem.
(zadolževanje v obdobju začasnega financiranja)
V obdobju začasnega financiranja se lahko občina zadolži do višine, ki je potrebna za odplačilo glavnic.
7. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(začasno financiranje v letu 2021)
V obdobju začasnega financiranja Občine Mežica v letu 2021, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 410-0003/2020
Mežica, dne 19. februarja 2020
