Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 18. člena Statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 32/15), 16. člena Statuta Občine Kostel (Uradno glasilo Občine Kostel, št. 08/15 – UPB-2), 15. člena Statuta Občine Osilnica (Uradni list RS, št. 3/08, 5/08 – pop., 75/17 in 52/18), so Občinski svet Občine Kočevje na 10. redni seji dne 27. februarja 2020, Občinski svet Občine Kostel na 11. redni seji dne 26. februarja 2020, Občinski svet Občine Osilnica na 2. dopisni seji dne 11. marca 2020 v skladu z 49.a členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) sprejeli

(1) S tem odlokom se ustanovi organ skupne občinske uprave (v nadaljevanju: skupna uprava), določi njegovo ime in sedež, delovna področja, notranja organizacija, vodenje ter zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za njegovo delo.

(2) S tem odlokom so določene pravice in obveznosti občin ustanoviteljic in njihovih organov v razmerju do skupne uprave in v medsebojnih razmerjih.

(3) V tem odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.

(1) Občina Kočevje, Kostel in Osilnica (v nadaljevanju: občine ustanoviteljice) ustanovijo skupno občinsko upravo z imenom “Skupna občinska uprava občin Kočevje, Kostel in Osilnica”, za skupno opravljanje nalog občinske uprave na področju:

– občinskega inšpekcijskega nadzorstva;

– občinskega redarstva;

– pravne službe;

– občinskega odvetništva;

– notranje revizije;

– urejanja prostora;

– civilne zaščite;

– proračunsko računovodstvo;

– urejanja prometa.

(2) V pravnem prometu skupna občinska uprava občin Kočevje, Kostel in Osilnica uporablja tudi kratico SOU občin Kočevje, Kostel in Osilnica.

(1) Skupna uprava bo pričela z delom 1. aprila 2020.

(2) Sedež skupne uprave je v Občini Kočevje, na naslovu Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje.

(3) Skupna uprava uporablja žig okrogle oblike, premera 35 mm. Na zgornji strani je napis “Skupnaobčinska uprava”, na spodnji strani napis “občin Kočevje, Kostel in Osilnica”, na sredini pa napis “SOU”.

(1) Ustanoviteljske pravice v imenu občin ustanoviteljic izvršujejo njihovi vsakokratni župani, razen sprejema sprememb in dopolnitev tega odloka ter zagotavljanja proračunskih sredstev za delovanje skupne uprave v svojih proračunih, za kar so pristojni občinski sveti.

(2) Župani imenujejo in razrešujejo vodjo skupne uprave, sprejmejo kadrovski načrt, letni program dela in finančni načrt, nadzorujejo delo ter dajejo skupne usmeritve glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne uprave.

(3) Župani se sestajajo na sejah, ki jih skliče župan sedežne občine, mora pa jo sklicati na pobudo župana katerekoli občine ustanoviteljice.

(1) Skupna uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge občinskih uprav občin ustanoviteljic in naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz pristojnosti občin ustanoviteljic, ki jih občine ustanoviteljice s svojimi akti prenesejo na skupno upravo.

(2) Svoje naloge opravlja skupna uprava v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic.

(3) Vrsta in obseg nalog ter višina potrebnih sredstev je za posamezno občino ustanoviteljico določena s kadrovskim načrtom, letnim programom dela in finančnim načrtom, ki mu je dodana priloga z delitvijo stroškov po posameznih področjih oziroma nalogah in posameznih občinah.

(4) V primeru priprav in izdelav strokovnih podlag, druge potrebne dokumentacije oziroma ostalih stroškov projektov, ki nastanejo pri posameznem področju oziroma nalogi, stroške zagotavlja občina naročnica.

(1) Skupna uprava je sestavljena iz naslednjih notranjih organizacijskih enot:

– Medobčinski inšpektorat;

– Medobčinsko redarstvo;

– Pravna služba;

– Občinsko odvetništvo;

– Notranja revizija;

– Urejanje prostora;

– Civilna zaščita;

– Proračunsko računovodstvo;

– Urejanje prometa.

(2) Za vodenje posamezne notranje organizacijske enote se lahko imenuje vodja.

(1) Medobčinski inšpektorat je medobčinski inšpekcijski in prekrškovni organ občin ustanoviteljic, ki so vključene v skupno upravo za izvajanje nalog medobčinskega inšpekcijskega nadzorstva.

(2) Naloge medobčinskega inšpektorata se izvajajo na področju občinskih cest, kanalizacije, plakatiranja, vključevanju v redni odvoz in ravnanje s komunalnimi odpadki, oskrbi s pitno vodo, odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda, urejanju pokopališč, pokopališki in pogrebni dejavnosti, nad gradnjami, za katere po gradbeni zakonodaji ni predpisano gradbeno dovoljenje, ter na podlagi drugih državnih in občinskih predpisov, ki pooblaščajo občinsko inšpekcijo za inšpekcijski nadzor.

(3) Medobčinski inšpekcijski nadzor izvajajo medobčinski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

(4) Medobčinski inšpektorji vodijo prekrškovni postopek in odločajo o prekrških iz občinske pristojnosti, določenih z državnimi in občinskimi predpisi posamezne občine ustanoviteljice.

(5) Plačane globe za prekrške, ki jih izreče medobčinski inšpektor, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen.

(6) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinski inšpektorat izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.

(1) Medobčinsko redarstvo deluje kot medobčinsko redarstvo in je prekrškovni organ za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo za izvajanje nalog občinskega redarstva.

(2) Naloge medobčinskega redarstva določajo zakoni s področja občinskega redarstva, prekrškovne zakonodaje, zakonodaje s področja skrbi za javno varnost in javni red, zakonodaje o cestah in o pravilih cestnega prometa, zapuščenih vozil, zakonodaje o zaščiti živali ter drugih predpisov iz pristojnosti občinskega redarstva ter na podlagi teh zakonov izdani podzakonski akti in občinski predpisi.

(3) Medobčinski redarji so pooblaščene uradne osebe.

(4) Plačane globe za prekrške, ki jih izrečejo medobčinski redarji, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen.

(5) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko redarstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.

(1) Naloge pravne službe so:

– priprava in vodenje postopkov javnih naročil na vseh področij iz pristojnosti lokalne samouprave,

– priprava in vodenje postopkov podelitve koncesij na vseh področij iz pristojnosti lokalne samouprave,

– priprava in pomoč pri pripravi osnutkov predpisov in drugih najzahtevnejših gradiv,

– varstvo osebnih podatkov,

– dostop do informacij javnega značaja,

– vodenje postopkov ravnanja s stvarnim premoženjem,

– priprava gradiva in sodelovanje na sejah občinskih svetov, odborov in komisij,

– vlaganje e-zemljiškoknjižnih predlogov,

– opravljanje nalog z delovnih področij, ki so v pristojnosti lokalne samouprave,

– druge naloge s pravnega področja v skladu z veljavnimi predpisi.

(2) Vrsta in obseg nalog, ki jih pravna služba izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.

(1) Občinsko odvetništvo deluje kot medobčinsko odvetništvo (v nadaljevanju: medobčinsko odvetništvo) in pred sodišči ter drugimi državnimi organi zastopa občine ustanoviteljice za opravljanje nalog medobčinskega odvetništva. Po pooblastilu lahko medobčinsko odvetništvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki jih je ustanovila občina ustanoviteljica.

(2) Medobčinsko odvetništvo opravlja strokovne naloge na področju varstva premoženjskih in drugih pravic in interesov občin prek pravnega zastopanja pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji ter opravlja naloge pravnega svetovanja in druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi.

(3) Naloge medobčinskega odvetništva so:

– vodenje vseh postopkov občine, ki tečejo pred sodnimi organi (priprava tožb, odgovorov na tožbo, pritožb, zahtev za varstvo zakonitosti, vlog, vlaganje predlogov za izvršbo, prijava terjatev v stečajni postopek, postopek prisilne poravnave, likvidacije, zapuščinski postopek itd.),

– zastopanje občine pred sodnimi organi na vseh stopnjah in v mediacijskih postopkih,

– izvajanje pravnomočno končanih sodnih in upravnih postopkov,

– zastopanje občine pred upravnimi organi,

– sodelovanje pri sporazumnem reševanju nesoglasij ter reševanju sporov vezanih na pogodbena določila,

– sodelovanje v postopkih doseganja sporazumov s strankami o odškodninah in nadomestilih,

– vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov oziroma izvajanje nalog, ki jih za občine oziroma občinske odvetnike določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo,

– pravno svetovanje znotraj skupne uprave in po potrebi drugim organom občin ustanoviteljic,

– druge naloge podobne zahetvnosti v skladu z veljavnimi predpisi.

(4) Glede položaja in statusa medobčinskega odvetništva v sodnih, upravnih in drugih postopkih se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno odvetništvo.

(5) Občinski odvetnik se v sodnih, upravnih in drugih postopkih identificira s pisnim pooblastilom župana občine katere pristojnost spada posamezni primer in v katerem je določen obseg pooblastila.

(6) Vrsta in obseg nalog, ki jih občinsko odvetništvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.

(1) Notranja revizija deluje kot skupna notranja revizijska služba (v nadaljevanju: skupna notranja revizijska služba) za občine ustanoviteljice za izvajanje nalog notranjega revidiranja občin, ožjih delov občin, javnih zavodov in izvajalcev javnih služb ter drugih pravnih oseb, ki so proračunski uporabniki.

(2) Notranja revizijska služba deluje samostojno in neodvisno ter je neposredno podrejena županom občin, ki so pristopile k notranji reviziji oziroma predstojnikom posrednih proračunskih uporabnikov iz prejšnjega odstavka, katerim tudi neposredno poroča.

(3) Naloge notranje revizije so:

– priprava dolgoročnega in letnega načrta dela,

– izvajanje rednih in izrednih revizij,

– svetovanje,

– izdelava letnih poročil o delovanju službe,

– sodelovanje z zunanjimi revizorji,

– druge naloge v zvezi z notranjim revidiranjem v skladu z veljavnimi predpisi.

(4) Župani občin, ki so pristopile k skupni notranji revizijski službi, izdajo pravilnik o delovanju skupne notranje revizijske službe. Predstojniki posrednih proračunskih uporabnikov notranje revidiranje poverijo skupni notranji revizijski službi na podlagi posebnega dogovora, ki ga sklenejo župan občine ustanoviteljice posameznega posrednega proračunskega uporabnika, vodja skupne uprave in predstojnik posrednega proračunskega uporabnika. Dogovor vključuje tudi soglasje predstojnika posrednega proračunskega uporabnika k pravilniku o delovanju skupne notranje revizijske službe.

(5) Vrsta in obseg nalog, ki jih skupna notranja revizijska služba izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka in v skladu z dolgoročnim in letnim načrtom dela skupne notranje revizijske službe.

(1) Naloge urejanja prostora so:

– priprava in vodenje postopkov za pripravo občinskih prostorskih aktov ter njihovih sprememb in dopolnitev,

– sodelovanje pri pripravi regionalnih prostorskih planov,

– sodelovanje pri pripravi prostorskih aktov države,

– podaja mnenja glede skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z občinskimi prostorskimi akti,

– vodenje postopkov lokacijske preveritve,

– naloge občinskega urbanista,

– izvajanje nalog, povezanih z delovanjem prostorskega informacijskega sistema,

– izvajanje prostorskih ukrepov in nalog zemljiške politike na lokalni ravni,

– priprava načrtov preskrbe in upravljanja z zemljišči,

– priprava mnenj, ki se posredujejo pripravljavcem sorodnega predpisa glede vpliva sorodnega predpisa, z uveljavitvijo katerega se bodo na določenem območju spremenile ali dopolnile določbe in vsebine tam veljavnega prostorskega izvedbenega akta ali bo sorodni predpis neposredno vplival na njegovo izvedljivost,

– izdaja soglasij za spreminjanje meje parcele na podlagi zahteve lastnika nepremičnine ali geodetskega podjetja,

– sodelovanje v postopkih legalizacije objektov,

– priprava poročila o prostorskem razvoju na območju občin,

– izvedba upravnih komasacij,

– priprava aktov o urejanju podobe naselij in krajine,

– priprava manj zahtevnih strokovnih podlag za prostorske akte,

– strokovna pomoč pravnim in fizičnim osebam pri urejanju prostora,

– informacije iz uradnih evidenc,

– naloge v zvezi z usklajevanjem aktov,

– druge naloge s področja urejanja prostora v skladu z veljavnimi predpisi.

(2) Vrsta in obseg nalog, ki se v okviru urejanja prostora izvajajo za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.

(1) Naloge civilne zaščite so:

– urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini v skladu z zakonodajo,

– zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim informacijsko komunikacijskim sistemom,

– načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov,

– izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja,

– organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite,

– organiziranje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine,

– določanje in organiziranje enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini,

– določanje in izvajanje programov usposabljanja občinskega pomena,

– usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami in državo,

– določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč v občini,

– mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonodajo,

– druge naloge s področja civilne zaščite v skladu z veljavnimi predpisi.

(2) Vrsta in obseg, ki jih civilna zaščita izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.

(1) Naloge proračunskega računovodstva so:

– sodelovanje in svetovanje pri pripravi predloga proračuna in realizaciji proračuna ter opravljanje nalog s finančnega področja proračunskega uporabnika,

– izvajanje nalog v zvezi s pripravo proračuna in spremljanje porabe proračunskih sredstev,

– pripravljanje pisnih pojasnil povezanih z delovanjem proračunskega uporabnika upoštevaje vse ustrezne predpise,

– pripravljanje predlogov potrebnih prerazporeditev med proračunskimi postavkami in znotraj njih ter pisno utemeljevanje,

– sodelovanje oziroma priprava polletnih in letnih poročil,

– sodelovanje z nadzornimi institucijami,

– druge naloge s področja proračunskega računovodstva v skladu z veljavnimi predpisi.

(2) Vrsta in obseg, ki jih proračunsko računovodstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.

(1) Naloge urejanja prometa določajo zakoni, podzakonski predpisi ter na njihovi podlagi izdani občinski predpisi s področja javnih cest, cestnih priključkih na javne ceste ter prometne signalizacije in prometne opreme na cestah.

(2) Naloge urejanja prometa so:

– določitev uporabe ceste ali dela ceste za določene vrste vozil oziroma uporabnikov in mej naselij,

– določitev prednostnih smeri in sistem ter način vodenja prometa,

– določitev omejitev uporabe ceste ali dela ceste glede na vrsto prometa in hitrosti vozil,

– ureditev kolesarskega prometa in določitev lokalnih kolesarskih povezav,

– ureditev parkiranja in ustavljanja vozil,

– določitev območij za pešce in prehodov za pešce,

– določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem prometa,

– načrtovanje cestnih priključkov na občinske ceste,

– načrtovanje in urejanje prometne signalizacije in prometne opreme na občinskih cestah,

– strokovne in operativne naloge za potrebe Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,

– priprava aktov prometne ureditve,

– druge naloge s področja urejanja prometa v skladu z veljavnimi predpisi.

(3) Vrsta in obseg nalog, ki se v okviru urejanja prometa izvajajo za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.

(1) Pri odločanju v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti nastopa skupna uprava kot organ tiste občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada.

(2) Upravni akti, ki jih izdajajo pooblaščene osebe skupne uprave, imajo v glavi naziv skupne uprave, izdajajo pa se v imenu krajevno pristojne občine ustanoviteljice.

(3) Skupna uprava mora pri izvrševanju svojih nalog ravnati po usmeritvah župana in nalogah direktorja občinske uprave občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada oziroma za katero izvršuje nalogo, glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne uprave pa po skupnih usmeritvah vseh županov občin ustanoviteljic.

(4) O izločitvi zaposlenega v skupni upravi odloča vodja skupne uprave, o izločitvi vodje skupne uprave pa odloča direktor občinske uprave občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada in ki v primeru izločitve tudi odloči.

(5) Sedežna občina mora imeti sklenjeno ustrezno zavarovanje za škodo povzročeno z delom zaposlenih skupne uprave.

(1) Skupno upravo vodi in predstavlja vodja, ki ima status uradnika na položaju, imenuje in razrešuje ga župan sedežne občine, po predhodnem soglasju vseh občin ustanoviteljic.

(2) Vodja skupne uprave mora imeti najmanj univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo s specializacijo ali magisterijem in najmanj 6 let delovnih izkušenj.

(1) Vodja skupne uprave organizira opravljanje nalog skupne uprave ter opravlja druga dela in naloge določene z aktom o sistemizaciji skupne uprave.

(2) Vodja skupne uprave v okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost in strokovnost dela skupne uprave.

(3) Vodja skupne uprave odgovarja za izvrševanje nalog, ki spadajo v krajevno pristojnost posamezne občine ustanoviteljice, županu in direktorju občinske uprave te občine, za delo skupne uprave v celoti pa skupaj vsem županom občin ustanoviteljic.

(1) Akt o sistemizaciji delovnih mest v skupni upravi sprejme župan sedežne občine po predhodnem soglasju vseh občin ustanoviteljic.

(2) Vsi zaposleni v skupni upravi sklenejo delovno razmerje v sedežni občini. Pravice in dolžnosti delodajalca izvršuje župan sedežne občine.

(1) Skupna uprava je del vsake od uprav občin ustanoviteljic za naloge, ki so jih prenesle na skupno upravo.

(2) Postopek javnega natečaja oziroma javnega razpisa za izbiro javnega uslužbenca v skupni upravi izvede občinska uprava sedežne občine v skladu z veljavnimi predpisi. Poročilo o izvedbi izbirnega postopka s predlogom o najprimernejšem in strokovno usposobljenem kandidatu se predloži v odločitev županu sedežne občine, ki bo izbranemu kandidatu delodajalec.

(3) O sklenitvi in prenehanju delovnih razmerij v skupni upravi odloča župan sedežne občine. Akte o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja sklepa župan sedežne občine.

(4) Župan sedežne občine pooblasti vodjo skupne uprave, ki mora za to izpolnjevati pogoje po Zakonu o javnih uslužbencih, za izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca, razen za odločanje o sklenitvi in prenehanju delovnih razmerij.

(1) Župan sedežne občine je pristojen za:

– izvedbo letnega pogovora z vodjo skupne uprave,

– izvedbo postopka ocenjevanja vodje skupne uprave,

– izdajo in podpis sklepa o letnem dopustu vodje skupne uprave.

(2) Župan sedežne občine določi tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo župan sedežne občine in dva župana občin ustanoviteljic ali pooblasti direktorja občinske uprave sedežne občine za izvedbo nalog iz prvega odstavka.

(1) Skupna uprava opravlja svoje delo v prostorih sedežne občine oziroma dislocirano na območjih in sedežih drugih občin ustanoviteljic, če tako zahteva narava dela.

(2) Za nemoteno delo skupne uprave zagotavlja storitve na področju sprejemne pisarne, finančnih in kadrovskih zadev občinska uprava sedežne občine (podporne službe).

(3) Občine ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za pokrivanje stroškov uporabe prostorov, nabave in uporabe opreme, obratovalne stroške, stroške vzdrževanja in stroške storitev skupne občinske uprave na način, določen v 23. členu tega odloka v višini, določeni z letnim programom dela, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom.

(4) Za naročanje opreme in storitev ter sklepanje pogodb v skladu s potrjenim letnim programom dela, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom, se s strani županov občin ustanoviteljic, pooblasti vodjo skupne uprave.

(1) Sredstva za delovanje skupne uprave zagotavljajo občine ustanoviteljice praviloma v razmerju števila prebivalcev posamezne občine do števila vseh prebivalcev občin ustanoviteljic.

Kadar vsebina dela to narekuje se lahko stroški delijo tudi glede na dejanski obseg dela, ki se izvaja za posamezno občino ali glede na vrednost investicije, ki se izvaja za posmezno občino ali na območju posamezne občine ali po kombinaciji teh načinov, kar mora biti opredeljeno z letnim programom dela in finančnim načrtom.

(2) Razdelitev potrebnih sredstev občine ustanoviteljice za vsako proračunsko leto posebej določijo v letnem programu dela in finančnem načrtu, ki vsebuje delitev stroškov po posameznih področjih oziroma nalogah in posameznih občinah.

(3) Letni program dela, finančni načrt in kadrovski načrt za posamezno proračunsko leto sprejmejo župani občin ustanoviteljic na predlog vodje skupne uprave.

(1) Skupna uprava je neposredni uporabnik proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima sedež.

(2) Finančni in kadrovski načrt skupne uprave, ki ga na predlog vodje skupne uprave potrdijo župani občin ustanoviteljic, je vključen v posebnem delu proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima skupna uprava sedež.

(3) Občine ustanoviteljice zagotavljajo svoj del sredstev za skupno upravo v svojih proračunih na posebni proračunski postavki. Finančni načrt skupne uprave je del obrazložitve proračuna.

(4) Tekočo dvanajstino sredstev morajo občine ustanoviteljice nakazati do 25. dne v mesecu za tekoči mesec.

(5) Odredbodajalec za sredstva finančnega načrta skupne uprave je njen vodja skupne uprave, ki je tudi skrbnik prihodkov.

(6) Vodja skupne uprave z letnim poročilom oziroma po potrebi, poroča občinam ustanoviteljicam o realizaciji programa dela in finančnega načrta.

(1) Župani občin ustanoviteljic podrobneje uredijo način izvrševanja medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti do skupne uprave z medobčinskim sporazumom.

(2) Vsaka sprememba ustanoviteljstva se izvede s spremembo ustanovitvenega akta.

(3) Predlog ustanovitvenega akta z vključenimi spremembami pripravi vodja skupne uprave.

(1) Nova občina lahko pristopi k skupni upravi, če sklep o tem sprejme na pristojnem organu občine in se s pristopom strinjajo vse občine ustanoviteljice. Šteje se, da se občine ustanoviteljice strinjajo s pristopom nove občine, ko o tem na občinskih svetih sprejmejo sklep o pristopu nove občine.

(2) Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka.

(1) O izstopu iz skupne uprave odloča občina ustanoviteljica samostojno in avtonomno s pisno najavo županu sedežne občine najmanj 6 mesecev pred izstopom. Pred izstopom mora občina poravnati vse svoje obveznosti do skupne uprave v tekočem proračunskem letu izstopa.

(2) Občina, ki izstopa mora:

– poravnati vse svoje materialne obveznosti do skupne uprave za tekoče proračunsko leto v celoti,

– prevzeti v svojo občinsko upravo del tistih javnih uslužbencev, ki ob ustanovitvi iz posamezne občine vstopajo v skupno upravo in ki bi zaradi izstopa občine postali presežni uslužbenci ali plačati del stroškov prenehanja delovnega razmerja zaposlenih, če jim preneha delovno razmerje v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje.

(3) Občina, ki izstopa iz skupne uprave, mora prevzeti v izvršitev, izterjavo ali izpolnitev tudi pravice in obveznosti, ki izhajajo iz odločitev organa skupne občinske uprave v upravnih postopkih, če posamezna zadeva spade pod njeno krajevno pristojnostjo.

(1) Občina ustanoviteljica lahko kadarkoli izrazi interes za prenos katere izmed nalog v skladu s tem odlokom na skupno upravo.

Svoj interes pisno napove vodji skupne uprave, ki o tem seznani preostale občine ustanoviteljice, za katere se naloga že opravlja. Šteje se, da se ostale občine ustanoviteljice strinjajo s pristopom nove občine k opravljanju posamezne naloge, ko o tem sprejmejo sklepe vsi župani občin ustanoviteljic, ki so že vključene v to nalogo.

(2) Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka.

(1) V kolikor katera izmed občin ustanoviteljic izrazi interes za prenehanje opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo opravlja skupna uprava, mora vodji skupne uprave pisno najaviti odstop od opravljanja naloge najmanj 6 mesecev pred iztekom proračunskega leta. Vodja skupne uprave z odstopom od opravljanja naloge nemudoma obvestiti župane občin ustanoviteljic, s katerimi je občina ustanoviteljica, ki odstopa, skupaj prenesla opravljanje naloge na skupno upravo.

(2) Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka.

(3) Če ena občina odstopi od opravljanja določene naloge in če se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, občina, ki odstopi, po poteku proračunskega leta, v katerem je podala odstop skladno s prvim odstavkom tega člena ter po poravnavi vseh obveznosti, ki nastanejo do konca proračunskega leta, nima obveznosti niti pravic do javnih uslužbencev.

(4) Če ena občina odstopi od opravljanja določene naloge in se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, se lahko druge občine dogovorijo tudi, da se javni uslužbenci prevzamejo takoj in ne šele po poteku proračunskega leta. V primeru takšnega dogovora je občina, ki odstopa od opravljanja posamezne naloge skladno s prvim odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse obveznosti do tistega roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz tega odstavka.

(5) V primeru, da je število javnih uslužbencev presežno za preostale občine, posamezna občina zagotovi pravice za vsakega presežnega delavca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec.

(6) Občina, ki odstopa od opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo opravlja skupna uprava, je dolžna zagotavljati sredstva za opravljanje te naloge v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je podala odstop skladno s prvim odstavkom tega člena oziroma do roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz četrtega odstavka tega člena, in v enakem deležu pokriti tudi stroške morebitnih presežnih delavcev.

(1) Skupno upravo lahko občine ustanoviteljice ukinejo s soglasno odločitvijo. O prenehanju delovanja skupne uprave sprejmejo občinski sveti občin ustanoviteljic ugotovitveni sklep, ki je podlaga za pripravo odloka o ukinitvi organa skupne uprave.

(2) Odlok iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati obveznosti občin do javnih uslužbencev zaposlenih v skupni upravi.

(3) V primeru da nobena od občin ustanoviteljic ne prevzame javnih uslužbencev skupne uprave, so jim občine dolžne zagotoviti pravice, ki jih določa zakonodaja glede presežnih delavcev.

(4) Finančne obveznosti, ki izhajajo iz prejšnjega odstavka, so občine dolžne zagotoviti v skladu s sporazumom iz 25. člena tega odloka.

(1) Najkasneje v roku šestdeset dni po uveljavitvi tega odloka sprejme župan sedežne občine, po predhodnem soglasju županov občin ustanoviteljic, akt o sistemizaciji delovnih mest in kadrovski načrt skupne uprave.

(2) Najkasneje v roku šestedeset dni po sprejemu akta o sistemizaciji delovnih mest skupne uprave župan sedežne občine, v skladu z Zakonom o javnih uslužbencih, imenuje vodjo skupne uprave.

(1) Skupna uprava začne z delom, ko občine ustanoviteljice zagotovijo sredstva za začetek dela ter se zagotovijo ustrezni poslovni prostori v prostorih sedežne občine oziroma dislocirano na območjih in sedežih drugih občin ustanoviteljic, prevozna sredstva, računalniško in programsko opremo ter druga tehnična sredstva za uspešno izvajanje nalog, vendar najkasneje v roku petih mesecev po uveljavitvi tega odloka.

(2) Z začetkom delovanja skupna uprava od občin ustanoviteljic prevzame upravne naloge in pristojnosti na področjih iz 2. člena tega odloka.

(3) Pred začetkom delovanja skupne uprave mora vsaka občina ustanoviteljica na občinsko upravo sedežne občine posredovati katalog veljavnih občinskih predpisov, ki bodo podlaga za izvrševanje pooblastil skupne uprave.

(4) Javni uslužbenci, zaposleni na dan uveljavitve tega odloka pri občinah ustanoviteljicah, se z dnem začetka delovanja skupne uprave, prerazporedijo na sistematizirana delovna mesta v skupni upravi. Javnim uslužbencem se izdajo sklepi o prerazporeditvi na delovna mesta v skladu s sistemizacijo delovnih mest v skupni upravi ter se jim v podpis predložijo aneksi oziroma pogodbe o zaposlitvi.

(5) Javnim uslužbencem iz prejšnjega odstavka se po prerazporeditvi v skupno upravo, položaj ne more poslabšati.

(1) Občina Kočevje, Občina Kostel in Občina Osilnica soglašajo, da z dnem uporabe tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Kočevje, Kostel in Osilnica (MIR) (Uradni list RS, št. 108/12).

(2) Občina Kostel in Občina Osilnica soglašata, da z dnem uporabe tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »MEDOBČINSKA UPRAVA OBČIN KOSTEL IN OSILNICA« (Uradno glasilo Občine Kostel, št. 2/09, 9/10, 1/19 in Uradni list RS, št. 46/09, 104/10, 5/19).

(1) Župani občin ustanoviteljic skupaj objavijo odlok v Uradnem listu Republike Slovenije v petnajstih dneh po sprejemu odloka na seji tistega občinskega sveta, ki je o njem zadnji odločal.

(2) Za objavo sprejetega odloka v Uradnem listu Republike Slovenije poskrbi župan sedežne občine.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. aprilom 2020.

Št. 007-2/2020

Vas, dne 26. februarja 2020

Št. 032-0002/2020/1

Osilnica, dne 11. marca 2020

Uradni list RS, št. 19/2020 z dne 12. 3. 2020

529. Odlok o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin Kočevje, Kostel in Osilnica, stran 1449.