Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in Statuta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 3/18, UPB-2) je Občinski svet Občine Dol pri Ljubljani na 9. redni seji dne 11. 3. 2020 sprejel
o proračunu Občine Dol pri Ljubljani za leto 2020
S tem odlokom se za Občino Dol pri Ljubljani za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja proračuna ter obseg poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
Določbe tega odloka morajo smiselno uporabljati vsi posredni proračunski uporabniki proračuna Občine Dol pri Ljubljani.
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
A. | BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV | |
| | LETO 2020 (v EUR) |
I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) | 6.120.350,00 |
| TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 5.834.350,00 |
70 | DAVČNI PRIHODKI | 4.784.150,00 |
| 700 Davki na dohodek in dobiček | 3.700.000,00 |
| 703 Davki na premoženje | 929.950,00 |
| 704 Domači davki na blago in storitve | 149.200,00 |
| 706 Drugi davki in prispevki | 5.000,00 |
71 | NEDAVČNI PRIHODKI | 1.050.200,00 |
| 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja | 251.500,00 |
| 711 Takse in pristojbine | 10.000,00 |
| 712 Globe in druge denarne kazni | 32.200,00 |
| 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev | 120.000,00 |
| 714 Drugi nedavčni prihodki | 636.500,00 |
72 | KAPITALSKI PRIHODKI | 115.000,00 |
| 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev | 0,00 |
| 721 Prihodki od prodaje zalog | 0,00 |
| 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev | 115.000,00 |
73 | PREJETE DONACIJE | 0,00 |
| 730 Prejete donacije iz domačih virov | 0,00 |
| 731 Prejete donacije iz tujine | 0,00 |
74 | TRANSFERNI PRIHODKI | 171.000,00 |
| 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij | 85.000,00 |
| 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije | 86.000,00 |
II. | SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) | 6.622.487,00 |
40 | TEKOČI ODHODKI | 2.204.123,00 |
| 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim | 334.850,00 |
| 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost | 50.700,00 |
| 402 Izdatki za blago in storitve | 1.643.573,00 |
| 403 Plačila domačih obresti | 0,00 |
| 409 Rezerve | 175.000,00 |
41 | TEKOČI TRANSFERI | 2.318.100,00 |
| 410 Subvencije | 62.000,00 |
| 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom | 1.393.000,00 |
| 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam | 211.700,00 |
| 413 Drugi tekoči domači transferi | 641.400,00 |
| 414 Tekoči transferi v tujino | 0,00 |
42 | INVESTICIJSKI ODHODKI | 2.100.264,00 |
| 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev | 2.100.264,00 |
III. | PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I.-II.) | 502.137,00 |
III./1. | PRIMARNI PRIMANJKLJAJ | 502.137,00 |
III./2. | TEKOČI PRESEŽEK | 1.312.127,00 |
B. | RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB |
IV. | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) | 0,00 |
75 | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV | 0,00 |
| 750 Prejeta vračila danih posojil | 0,00 |
VI. | PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.–V.) | 0,00 |
C. | RAČUN FINANCIRANJA | |
VII. | ZADOLŽEVANJE (500+501) | 0,00 |
| 500 Domače zadolževanje | 0,00 |
IX. | SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) | –502.137,00 |
X. | NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) | 0,00 |
XI. | NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) | 502.137,00 |
XII. | STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA (2019) | 640.000,00 |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Dol pri Ljubljani.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.
Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
Če se med izvrševanjem proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmerni namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov in izdatkov poveča proračun.
Če se med izvrševanjem proračuna sprejme zakon ali odlok, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, vključi župan te obveznosti v proračun in določi obseg izdatkov za ta namen v okviru večjih pričakovanih prejemkov, ali obsega zadolžitve, ali s prerazporeditvijo sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev, ne glede na to ali pred tem obstoji proračunska postavka za ta namen in ali je ta v zadostni višini.
Če je med izvrševanjem proračuna izdana sodna ali upravna odločba, na podlagi katere nastanejo nove obveznosti za proračun, vključi župan te obveznosti v proračun in odredi izvršitev ter določi obseg izdatkov za ta namen v okviru večjih pričakovanih prejemkov, ali obsega zadolžitve, ali s prerazporeditvijo sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev, ne glede na to ali pred tem obstoji proračunska postavka za ta namen in ali je ta v zadostni višini.
Prihodki iz naslova komunalnega prispevka se v proračunu oblikujejo kot namenski prihodki, ki se porabijo kot namenski izdatki za namen gradnje komunalne opreme skladno z načrtom razvojnih programov občinskega proračuna.
Prihodki iz naslova požarnih taks se v proračunu oblikujejo kot namenski prihodki, ki se porabijo kot namenski izdatki opredeljeni v posebnem delu proračuna za nabavo gasilsko tehnično reševalne in osebne opreme.
Prihodki iz naslova pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest se v proračunu oblikujejo kot namenski prihodki, ki se porabijo kot namenski izdatki za vzdrževanje gozdnih cest.
V breme proračuna tekočega leta se lahko prevzemajo obveznosti in vršijo izplačila samo za namene ter do višine, ki so določeni s proračunom in če so za to izpolnjeni vsi z zakoni in drugimi predpisi določeni pogoji.
Denarne obveznosti v pogodbah, za obdobje do vključno enega leta, morajo biti izražene v nominalnem znesku, brez valorizacijske klavzule.
Denarne obveznosti v pogodbah, ki se sklepajo za obdobje daljše od enega leta, se lahko valorizirajo na način in do višine določene z zakonom.
Župan lahko v imenu Občine Dol pri Ljubljani pogodbeno prevzema tudi obveznosti, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih proračunskih letih in sicer za namene, ki so že vključeni v proračunu tekočega leta.
V tekočem letu lahko župan pogodbeno prevzame obveznosti iz zgornjega odstavka tega člena v naslednjih obsegih:
– za investicijske odhodke in investicijske transfere, ki so določeni v investicijskem programu, ki jih je sprejel Občinski svet, v obsegu in dinamiki, ki je določen v tem investicijskem programu ali drugem dokumentu;
– za investicijske odhodke in investicijske transfere do višine, ki ne presega 70% skupne vrednosti sredstev, ki se v tekočem proračunskem letu namenjajo za te namene, od tega:
1. v letu po tekočem proračunskem letu 40% navedenih pravic porabe in
2. v ostalih prihodnjih letih 30% navedenih pravic porabe;
– za odhodke ne investicijskega značaja do višine, ki ne presega 25% skupne vrednosti sredstev, ki se v tekočem proračunskem letu namenjajo za blago in storitve ter za tekoče transfere (skupini 40 in 41 v bilanci prihodkov in odhodkov).
V skladu s prvim odstavkom tega člena se smiselno uskladi tudi načrt razvojnih programov za prevzete obveznosti v breme proračunov prihodnjih let.
V obdobju začasnega financiranja se ne glede na višino proračunske postavke lahko izvršujejo vse sprejete pogodbene obveznosti iz preteklega leta.
V primeru, da je proračun sprejet za naslednje leto, pa se znesek na proračunski postavki lahko poveča za znesek prenesenih pogodbenih obveznosti, če se hkrati z obveznostjo v tekoči proračun prenesejo tudi prosta denarna sredstva.
Pri dogovarjanju o pogojih za izpolnjevanje obveznosti, ki se poravnajo iz proračuna Občine Dol pri Ljubljani, se upoštevajo plačilni roki določeni v zakonu.
V načrt razvojnih programov so zajeti načrtovani izdatki občinskega proračuna za investicije in državne pomoči ter druge razvojne projekte v prihodnjih štirih letih.
Sredstva proračuna se uporabljajo za plačevanje že opravljenih dobav, storitev in gradenj.
Dogovarjanje predplačil je v skladu s predpisi možno le izjemoma, na podlagi predhodnega soglasja župana ter ob primernem načinu finančnega zavarovanja, katerega z navodilom določi Ministrstvo za finance. Predplačilo mora biti utemeljeno tudi z vidika gospodarnosti.
V kolikor se pogodbene obveznosti ne plačajo v tekočem letu, se obveznost plačila prenese v naslednje leto.
Sofinanciranje namenov določenih v proračunu se izvrši šele na podlagi upravnega akta ali sklenjene pogodbe med Občino Dol pri Ljubljani in upravičencem ter na podlagi ustrezne računovodske listine.
Če se med izvrševanjem proračuna zaradi novih obveznosti povečajo izdatki proračuna ali zmanjšajo prejemki proračuna, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih izdatkov z naslednjimi ukrepi:
– ustavi prevzemanje obveznosti,
– predlaga podaljšanje pogodbenih rokov plačil,
– ustavi prerazporejanje proračunskih sredstev, potrebno zaradi prevzemanja obveznosti.
Če se med izvajanjem navedenih ukrepov proračun ne more uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.
Z rebalansom proračuna se mora prejemke in izdatke ponovno uravnovesiti. V obdobju sprejemanja rebalansa proračuna župan lahko ponovno zadrži izvrševanje posameznih izdatkov.
Skladno s predpisi lahko župan s sklepi prerazporeja proračunska sredstva med proračunskimi postavkami v okviru posameznega področja proračunske porabe v posebnem delu proračuna, pri čemer prerazporeditve ne smejo presegati 20% obsega posamezne proračunske postavke v sprejetem proračunu. O izvršenih prerazporeditvah mora šestmesečno poročati občinskemu svetu.
Župan lahko uvede nove konte ali prerazporedi sredstva med posameznimi konti, v kolikor to zahteva ekonomska klasifikacija odhodkov.
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov.
Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.
Neposredni uporabnik mora do 31. januarja tekočega leta oziroma v 30 dneh po uveljavitvi rebalansa proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20% izhodiščne vrednosti odloča župan. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20% izhodiščne vrednosti projektov.
V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu izkazuje kot posebna proračunska postavka. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso bila zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati.
Sredstva splošne proračunske rezervacije se določijo v proračunu v obsegu največ 2% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov.
O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan.
V proračunu se zagotovijo sredstva za proračunsko rezervo, ki se določijo v proračunu v obsegu do višine 1,5% prejemkov proračuna.
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni ter druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.
Proračunska rezerva deluje kot proračunski sklad. Neporabljena sredstva se na dan 31. decembra preteklega leta prenesejo v proračunski sklad tekočega leta.
O uporabi sredstev proračunske rezerve v skladu s predpisi odloča župan.
Morebitna prosta sredstva proračuna oziroma trenutni presežki, se zaradi ohranjanja realne vrednosti lahko nalagajo tako, da je zagotovljena njihova varnost in s tem ni ogrožena tekoča likvidnost proračuna. O nalaganju prostih sredstev odloča župan, ki lahko to pooblastilo prenese na drugo odgovorno osebo.
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan mora obvestiti občinski svet o polletni realizaciji prihodkov in odhodkov občinskega proračuna.
Poročilo o polletni realizaciji morajo pripraviti tudi vsi posredni proračunski uporabniki in ga najkasneje do 31. 08. tekočega leta oddati županu.
Župan lahko na prošnjo dolžnika ob primernem zavarovanju in obrestovanju odloži plačilo, dovoli obročno plačilo dolga dolžnika ali spremeni predvideno dinamiko plačila, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti za plačilo dolga dolžnika.
Odlog plačila dolžnika se zavaruje z instrumenti za zavarovanje plačil, obresti pa morajo biti vsaj kot trenutno veljavne bančne obresti za vezane depozite, za ustrezno obdobje.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA
Če so izpolnjeni pogoji iz ZJF, lahko župan v letu 2020 odpiše dolgove ali oprosti plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča posameznim dolžnikom občine, ki so materialno ogroženi, in sicer največ do višine 200,00 EUR na posameznega dolžnika. Materialno ogroženost posamezni dolžnik dokazuje z dokazilom pristojnega centra za socialno delo.
Če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve, ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati, lahko župan odpiše, oziroma delno odpiše plačilo dolga do višine 200,00 EUR.
Ne glede na določila prejšnjega odstavka ni možno odpisati tistih dolgov, ki jih izrecno navaja zakon.
O odpisih terjatev župan poroča ob predložitvi Zaključnega računa občinskemu svetu.
Poravnavo za pripoznanje dolga občine lahko utemeljeno sklene župan do višine sredstev določenih v proračunu, nad to višino pa s soglasjem Občinskega sveta Občine Dol pri Ljubljani.
Župan ima pravico odločati o pridobitvi premoženja do višine v proračunu zagotovljenih sredstev in v skladu z namenom porabe sredstev, določene v proračunu.
Ravnanje s stvarnim premoženjem se izvaja v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
Odločitve o pridobivanju in razpolaganju z nepremičnim premoženjem, katerega vrednost posamezne nepremičnine ne presega vrednosti 20.000,00 EUR sprejme župan.
Odločitve o pridobivanju in razpolaganju s premičnim premoženjem sprejme župan.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
Zaradi kritja odhodkov nad prihodki in odhodki, presežkov nad prejemki v računu terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občini za proračun leta 2020 ni potrebno zadolžiti.
Neposredni in posredni proračunski uporabniki in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je Občina Dol pri Ljubljani, se lahko zadolžujejo, če pridobijo soglasje občine.
S tem odlokom se daje soglasje k zadolževanju družb v skupini Javnega holdinga Ljubljana, d.o.o:
– dolgoročna zadolžitev družbe LPP do višine 37.800,00 EUR,
– kratkoročna zadolžitev družbe LPP do višine 94.500,00 EUR,
– dolgoročna zadolžitev družbe Energetika Ljubljana do višine 42.840,00 00 EUR,
– kratkoročna zadolžitev družbe Energetika Ljubljana do višine 441.000,00 EUR,
– dolgoročna zadolžitev družbe VOKA SNAGA do višine 63.000,00 EUR,
– kratkoročna zadolžitev družbe VOKA SNAGA do višine 151.200,00 EUR.
Občina lahko izdaja poroštva neposrednim in posrednim proračunskim uporabnikom in javnim podjetjem, katerih ustanoviteljica je občina.
Župan oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave ima pravico in dolžnost nadzirati porabo javnih sredstev iz proračuna, ki so bila dana pravnim in fizičnim osebam. V primeru nenamenske porabe ali odklonitve pregleda porabe ima župan pravico in dolžnost zahtevati vrnitev sredstev.
6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
V obdobju začasnega financiranja Občine Dol pri Ljubljani v letu 2021, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 4100-0003/2019-11
Dol pri Ljubljani, dne 11. marca 2020
