Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 28/06 – skl. US, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 38/14, 37/15, 56/15, 102/15, 30/16, 42/16, 61/17 – GZ, 68/17, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE), 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 9. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) in 17. člena Statuta Občine Miren - Kostanjevica (Uradni list RS, št. 2/16 – uradno prečiščeno besedilo, 62/16) je Občinski svet Občine Miren - Kostanjevica na 1. dopisni seji dne 23. 3. 2020 sprejel
o koncesiji za izvajanje gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov za območje Občine Miren - Kostanjevica
(1) Ta odlok je koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
(2) Koncesija po tem odloku se podeli izvajalcu (v nadaljevanju: koncesionar), izbranemu na javnem razpisu, izvedenemu v skladu z določbami tega koncesijskega akta in skladno s predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesij.
(pojmi in izrazi v odloku)
(1) V tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo:
– »gospodarska javna služba« oziroma »javna služba« (v ednini, dvojini oziroma množini): sta obvezni gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;
– »koncedent«: je Občina Miren - Kostanjevica;
– »Občinski svet«: je Občinski svet Občine Miren - Kostanjevica;
– »koncesija«: je skupen izraz za koncesijo za izvajanje gospodarskih javnih služb iz 1. člena;
– »koncesionar«: je subjekt, ki bo izbran na javnem razpisu v skladu z določbami tega koncesijskega akta in predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesij, ter bo izvajal javno službo po tem odloku na podlagi podeljene koncesije;
– »izvajalec javne službe«: je koncesionar po tem odloku;
– »povzročitelj odpadkov«: je vsaka oseba na območju občine, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov;
– »uporabnik«: je povzročitelj odpadkov iz prejšnje alineje.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varstvo okolja in drugi predpisi, ki urejajo dejavnosti, vezane na ravnanje z odpadki.
(način podelitve koncesije)
(1) Koncesija za opravljanje javne službe se podeli pod pogoji, določenimi v tem odloku.
(2) Koncesija se lahko podeli tudi na podlagi skupnega javnega razpisa več občin na način, da se eno od sodelujočih občin pooblasti za izvedbo postopka podelitve koncesije in izbiro koncesionarja v skladu z določili tega odloka.
II. VSEBINA IN OBSEG IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB
(1) Vsebino in dejavnosti, ki jih zajemata gospodarski javni službi iz 1. člena, podrobneje določajo zakon, podzakonski predpisi ter občinski odlok, ki ureja ravnanje z odpadki.
(2) Predpisi, s katerimi je delno ali v celoti določena vsebina javnih služb, so sestavni del tega koncesijskega razmerja in ga dopolnjujejo ali pa stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi.
(ločeni računovodski izkazi)
(1) Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in druge dejavnosti v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
(2) Ob izpolnitvi dane zahteve in drugih pogojev, ki jih določa zakon, lahko koncesionar v času trajanja koncesije opravlja tudi druge dejavnosti.
(območje izvajanja koncesioniranih gospodarskih javnih služb)
(1) Koncesionirani gospodarski javni službi iz 1. člena tega odloka se zagotavljata za območje Občine Miren - Kostanjevica.
(2) Uporabniki imajo pravico do uporabe storitev javnih služb na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi.
(3) Koncesionar mora uporabnikom zagotavljati kontinuirano in kvalitetno opravljanje javnih služb iz 1. člena tega odloka. Storitve javnih služb so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javnih služb je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb, za uporabnike obvezna.
(objekti in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb)
Objekti in naprave ter oprema, potrebni za izvajanje javnih služb, so vsi objekti in naprave za obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki so v lasti in upravljanju koncesionarja ali tretjih oseb.
III. OBVEZNOSTI KONCESIONARJA V OKVIRU IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB
(obveznosti koncesionarja)
(1) Dolžnosti koncesionarja so zlasti:
– v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javni službi, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odloki ter koncesijsko pogodbo;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javnih služb, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki;
– opravljati vse druge naloge, ki so skladno s predpisi določene v okviru obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;
– se s posebno pogodbo dogovoriti s koncesionarjem zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, da bo obračun v imenu in za račun koncesionarja opravljal koncesionar zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, na podlagi evidenc o uporabnikih storitev;
– pripravljati letne (do 15. 10. za naslednje leto) in dolgoročne programe za izvajanje javnih služb in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javnih služb;
– svetovati in pomagati koncedentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov;
– voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javnih služb.
(2) Če zakon ne določa drugače, koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar njihovo izvajanje ne sme negativno ali moteče vplivati na opravljanje te javne službe.
IV. FINANCIRANJE JAVNIH SLUŽB
(1) Javne službe se financirajo:
– s ceno storitev javnih služb,
– iz sredstev od izvajanja drugih tržnih storitev, če te predstavljajo skladno s predpisi na državni ravni, prihodek javne službe,
– iz okoljske dajatve, če je to v skladu z veljavnimi predpisi,
– iz proračuna,
– iz drugih virov.
(2) Cena storitev je določena v postopku javnega razpisa. Koncesionar ima na podlagi tega odloka pooblastilo za predlaganje cen storitev javne službe izhajajoč iz določb predpisov, ki te cene regulirajo, (skladno s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja oziroma drugim predpisom ali splošnim aktom), ter iz svoje prijave, dane na javnem razpisu za izbor koncesionarja.
(3) V primeru skupnega javnega razpisa več občin koncesionar pri pripravi elaborata o oblikovanju cen upošteva enako ceno za uporabnike vseh občin.
(4) Organ, ki v imenu koncedenta po tem odloku sprejme cene, je Občinski svet.
Koncesionar koncedentu ne plačuje koncesijske dajatve.
V. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
(1) Koncesionar je lahko domača ali tuja pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 12. člena tega odloka in druge pogoje, ki jih določajo predpisi, ki urejajo koncesijo, ki je predmet tega odloka.
(2) Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki skupaj nastopajo kot enoten prijavitelj (konzorcij), in ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami.
(3) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi. Če ista oseba sodeluje pri več skupnih vlogah, se vse take vloge zavržejo.
(dokazovanje izpolnjevanja pogojev)
(1) V prijavi za pridobitev koncesije mora prijavitelj z dokazili iz 47. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah dokazati, da pri njem niso podani razlogi za izključitev iz 45. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah, vključno z razlogi iz šestega odstavka tega člena, oziroma razlogi za izključitev iz drugega predpisa, ki bi nadomestil 45. člen Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah.
(2) V prijavi za pridobitev koncesije mora prijavitelj z dokazili iz 47. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah dokazati, da izpolnjuje naslednje pogoje za sodelovanje v postopku izbire koncesionarja:
1. da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije;
2. da ima vsa potrebna upravna dovoljenja za izvajanje javne službe, za katero oddaja prijavo in izpolnjuje vse predpisane pogoje za izvajanje te javne službe, ki so določeni s predpisi, ki urejajo vsebino javnih služb;
3. da je samostojno, skupaj s člani konzorcija ali s podizvajalci sposoben zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet koncesije, ter kvalitetno in kontinuirano izvajati javno službo, v skladu s predpisi, normativi in standardi;
4. da je kadrovsko usposobljen za vodenje katastra, če je to za javno službo zahtevano;
5. da razpolaga z ustrezno infrastrukturo, prostori in opremo za izvajanje javne službe, oziroma na drug način nesporno dokaže, da lahko opravlja dejavnost javne službe;
6. da razpolaga z zadostnim številom delavcev, ki imajo potrebne kvalifikacije in so ustrezno usposobljeni za izvajanje javne službe;
7. da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam;
8. da predloži osnutek poslovnega načrta v skladu z veljavno zakonodajo, ki vsebuje tudi vse podatke o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika;
9. da ima ustrezna strokovna priporočila, in sicer najmanj 1 potrjeno referenco za izvajanje dejavnosti, za katero se prijavlja, na območju, primerljivem z območjem koncesije iz tega odloka;
10. da izpolnjuje druge pogoje za sodelovanje, določene s predpisi s področja oddaje koncesij in tem odlokom.
(oblika in postopek javnega razpisa)
(1) Obvestilo o koncesiji, s katerim se kandidati povabijo k sodelovanju, se objavi na Portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije, na uradni spletni strani občine oziroma na drug način, če tako določa zakon ali drug veljaven predpis. Obvestilo o koncesiji se lahko objavi tudi v drugih medijih oziroma na druge načine, vendar ne pred obveznimi objavami iz prvega stavka tega člena.
(2) Obvestilo o koncesiji in koncesijska dokumentacija vsebujeta zlasti naslednje:
1. navedbo in sedež koncedenta;
2. podatke o objavi koncesijskega akta;
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije;
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije;
5. postopek izbire koncesionarja;
6. razloge za izključitev in pogoje za sodelovanje;
7. merila za izbor koncesionarja;
8. način dokazovanja izpolnjevanja pogojev za sodelovanje;
9. pogoje za predložitev skupne vloge in vloge za izvajanje koncesije s podizvajalci;
10. druge obvezne sestavine prijave in drugo potrebno dokumentacijo;
11. način zavarovanja resnosti prijave in obveznost zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti s finančnim zavarovanjem, unovčljivim na prvi poziv;
12. kraj in rok za predložitev prijav, zahteve za njihovo predložitev;
13. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav;
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izbiri koncesionarja oziroma izidu postopka, in okvirni rok za končanje postopka;
15. pravila za sporočanje, zahteve in obvestila o dodatnih informacijah in kontaktne osebe za informacije med postopkom izbire koncesionarja;
16. osnutek koncesijske pogodbe;
17. druge podatke, v skladu z zakonom in naravo stvari, potrebne za izvedbo javnega razpisa, kot npr. morebitno izvedbo pogajanj.
(3) Poleg podatkov iz tretjega odstavka tega člena se v obvestilu o koncesiji in koncesijski dokumentaciji lahko objavijo tudi drugi podatki, pomembni za sklenitev koncesijske pogodbe, morajo pa biti objavljeni vsi potrebni podatki, katere zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis.
(4) Obvestilo o koncesiji in koncesijska dokumentacija morata biti medsebojno skladna.
(5) Koncedent od datuma objave obvestila o koncesiji omogoči neomejen, popoln, neposreden in brezplačen dostop do koncesijske dokumentacije. V besedilu obvestila o koncesiji se navede spletni naslov, na katerem je ta dokumentacija dostopna.
(6) V koncesijski dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo, oziroma vsi podatki, ki jih zahtevajo veljavni predpisi.
(7) Rok za oddajo prijav mora znašati najmanj 30 dni od obvezne objave iz drugega odstavka tega člena.
V koncesijski dokumentaciji se določijo pogoji in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, v skladu z 12. členom tega odloka. Koncesijska dokumentacija ne sme določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za sodelovanje, ki so določeni s tem odlokom.
(merila za izbor koncesionarja)
(1) Merila za izbor koncesionarja so:
1. cena storitev javne službe za uporabnika;
2. stalnost ponudbenih cen oziroma obdobje zagotavljanja cen po najnižji tržni vrednosti, ki ne sme biti krajše od dveh let od začetka trajanja koncesije;
3. kadrovska usposobljenost za izvajanje javne službe, ki presega minimalne zahteve;
4. ustreznost sredstev in opreme prijavitelja za izvajanje javne službe, ki presega minimalne zahteve;
5. ustreznost in lokacija infrastrukture za izvajanje javne službe, ki presega minimalne zahteve;
6. druge ponujene ugodnosti, ki predstavljajo korist za koncedenta in podobno.
(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v koncesijski dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe).
(uspešnost javnega razpisa)
(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
(2) Prijava je popolna, če je skladna z minimalnimi zahtevami, ki jih je določil koncedent, prijavitelj izpolnjuje pogoje za sodelovanje in ni izključen iz sodelovanja v postopku izbire koncesionarja.
(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi oziroma se uporabi ustrezni postopek s pogajanji v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja podeljevanje koncesij.
(4) V skladu z določilom prejšnjega odstavka se ravna tudi v primeru, če prijavitelj ni bil izbran, ali če s pravno ali fizično osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v roku iz 18. člena ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
(1) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem prijavitelju opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. V primeru skupnega javnega razpisa več občin strokovno komisijo sestavljajo tudi predstavniki sodelujočih občin.
(2) Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s prijaviteljem, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega tretjega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti. Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev.
(3) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne pogoje ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
(4) V postopku pregleda in ocenjevanja prijav lahko koncedent zahteva pojasnila vloge, pri tem pa ne sme dovoliti, da bi kandidat dopolnjeval ali kakor koli spreminjal svojo vlogo. Posebej ne sme dovoliti, da bi spreminjal tiste dokumente iz vloge, ki vplivajo na vrednotenje vloge posameznega kandidata (sprememba predmeta, cena in druga merila).
(5) Komisija sme zahtevati le take dopolnitve vlog, s katerimi se odpravijo manjša odstopanja od zahtev koncesijske dokumentacije in ki v nobenem primeru ne vplivajo na vsebino vloge in ocenjevanje ter razvrščanje posamezne vloge skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
(6) Koncedent sme v soglasju s kandidatom popraviti računske pomote, ki jih odkrije pri pregledu.
(7) Župan v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z odločitvijo o izbiri koncesionarja, ki je akt poslovanja v zvezi s katerim se uporablja zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah.
(8) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje za prijavo po tem odloku (konzorcij).
(9) Glede pravnega varstva zoper odločitev o izbiri koncesionarja se uporablja zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja.
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Najkasneje 14 dni po pravnomočnosti odločitve o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki ne sme bistveno odstopati od vzorca koncesijske pogodbe iz koncesijske dokumentacije, razen če je bila v postopku izbire koncesionarja posamezna določba osnutka pogodbe predmet pogajanj med koncedentom in koncesionarjem. Koncesijsko pogodbo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(4) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija oziroma pogodba o izvajanju javne službe, ne glede na tretji odstavek tega člena, pa začne koncesijska pogodba učinkovati ob izteku roka prejšnje koncesije oziroma pogodbe o izvajanju javne službe.
S koncesijsko pogodbo se uredijo naloge in dejavnosti koncesionarja, odgovornost in pravice ter obveznosti do koncedenta in uporabnikov. S to pogodbo se uredijo tudi vsa vprašanja v zvezi z uporabo objektov in naprav za izvajanje javnih služb. Koncesijska pogodba mora vsebovati vse, kar kot obvezne sestavine koncesijske pogodbe določa zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah.
(razmerje med koncesijsko pogodbo in koncesijskim aktom)
(1) V primeru neskladja med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo velja koncesijski akt. Koncesijska pogodba, ki je v nasprotju z zakonom ali s tem odlokom, je v tem delu neveljavna.
(2) Po sklenitvi koncesijske pogodbe lahko koncedent spremeni koncesijski akt skladno s predpisi s področja podeljevanja koncesij, če je potrebno v javnem interesu spremeniti način in pogoje izvajanja koncesije, odvzeti koncesijo ali izvesti druge ukrepe v javnem interesu.
(3) Sprememba koncesijskega akta velja in učinkuje neposredno na koncesijsko razmerje, če to ni v nasprotju z zakonom, ki ureja pogoje za dopustnost spremembe koncesijske pogodbe med njeno veljavnostjo. Pod enakimi pogoji se določbe koncesijske pogodbe, ki so v nasprotju s spremembo koncesijskega akta, ne uporabljajo.
(koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
– izključno pravico opravljati javne službe iz 1. člena tega odloka,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javnih služb, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun in nosi celotno operativno tveganje izvajanja koncesije, ki vključuje tveganja, povezana s povpraševanjem in dejansko izpostavljenost tržnim nepredvidljivostim. Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih, če je koncedent izpolnil vse svoje obveznosti.
(trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba se sklene za obdobje, ki ne sme biti krajše od 5 let in ne daljše od 20 let.
(2) Koncesijsko razmerje in izvajanje koncesije prične teči dan po izteku roka prejšnje koncesije oziroma pogodbe o izvajanju javne službe.
(3) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov in pod pogoji, določenimi s predpisi s področja oddaje koncesij.
(razmerje do podizvajalcev)
(1) V zvezi z izvajanjem koncesije s podizvajalci morajo koncedent, koncesionar in podizvajalci ravnati v skladu s predpisi s področja oddaje koncesij.
(2) Pri oddaji pravnih poslov tretjim osebam mora koncesionar ravnati po načelu nediskriminatornosti. Pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil, tretjim osebam, mora koncesionar ravnati skladno z veljavnim zakonom o javnem naročanju in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil, če je koncesionar naročnik oziroma javni naročnik v skladu z zakonom, ki ureja oddajo javnih naročil.
(3) Če prijavitelj nastopa v postopku podelitve koncesije s podizvajalci, mora v svoji vlogi za pridobitev koncesije navesti vse podizvajalce in vsak del koncesije, ki ga namerava oddati v podizvajanje ter kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev.
(4) Pri podizvajalcu ne smejo biti podani razlogi za izključitev iz 45. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah, izpolnjevati pa mora pogoje za sodelovanje v postopku izbire koncesionarja iz 1. in 2. točke drugega odstavka 12. člena tega odloka in vse ostale pogoje, ki se vsebinsko nanašajo na izvajanje nalog, ki jih v izvajanje prevzema podizvajalec.
(5) Za delo podizvajalcev odgovarja koncesionar koncedentu, kot da bi ga opravljal sam.
Koncesionar pravic in obveznosti iz koncesijske pogodbe ali njenega dela ne sme prenesti na drugega koncesionarja.
(nadzor nad izvajanjem javnih služb)
(1) Nadzor nad izvajanjem javnih služb izvaja služba občinske uprave, pristojna za gospodarske javne službe. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javnih služb, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.
(2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
(3) Nadzor obsega zlasti:
– nadzor nad infrastrukturo in opremo za izvajanje koncesije, njeno vzdrževanje oziroma obnavljanje;
– nadzor dokumentacije v zvezi z ustrezno porabo prihodkov in upravičenosti stroškov, ki izvirajo iz izvajanja koncesije;
– nadzor izvajanja dejavnosti v skladu s tem odlokom, koncesijsko pogodbo, zakoni in drugimi predpisi ter občinskimi odloki.
(4) Koncesionar je dolžan pristojnemu organu omogočiti nadzor nad izvajanjem koncesije in uradnim osebam predložiti vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije, dajati informacije v zvezi z izvajanjem koncesije in omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.
(5) Nadzor pristojnega organa se lahko izvaja v prostorih koncesionarja ali na terenu.
(6) Nadzor je vnaprej napovedan in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije. Praviloma se izvaja v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. Osebe, ki izvajajo nadzor so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi zapisnik.
(7) Če služba iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe, oziroma sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom, tem odlokom ali koncesijsko pogodbo.
(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija koncedenta oziroma ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze in drugo dokumentacijo), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo, ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Koncedent izvrši nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(4) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
XI. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV, KONCEDENTA IN DRUGIH
(obračunavanje stroškov javnih služb)
(1) Uporabniku storitve javnih služb iz 1. člena tega odloka obračunava stroške teh storitev koncesionar gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, pri čemer vrši obračun in izterjavo za račun izvajalca teh javnih služb, ki v takšnem primeru za izvedbo teh podeljenih nalog obračunava upravičene stroške.
(2) Izvajalec javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov izstavi račun za sprejeto količino odpadkov po potrjeni ceni. Izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je po plačilu računa v celoti upravičen do izstavitve računa za nadomestilo upravičenih stroškov.
(3) Nadomestilo upravičenih stroškov zajema stroške obračuna, pošiljanja računov, plačilnega prometa, izterjave, kot tudi sodne stroške in odpise terjatev ter druge tovrstne stroške in znaša 5 % od višine računa za sprejeto količino odpadkov.
(4) Določila prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se ne uporabljajo, če vse javne službe navedene v tem členu, izvaja isti izvajalec.
(1) Koncesionar je dolžan na zahtevo koncedenta le-temu dati na razpolago vse podatke, ki so potrebni za izvajanje njegovih nalog, zlasti pa:
– podatke o prihodkih, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti,
– podatke o zaračunanih količinah storitev javne službe,
– podatke o stroških izvajanja javne službe,
– podatke o pritožbah uporabnikov,
– podatke o vlaganjih v vzdrževanje opreme za izvajanje javne službe,
– podatke o poslovanju, ki vplivajo na nastajanje stroškov ali drugače vplivajo na ceno storitev.
(2) Koncesionar je dolžan zahtevane podatke iz prejšnjega odstavka poslati pristojnemu organu tudi v elektronski obliki. Obliko in formate pošiljanja podatkov določi pristojni organ.
(3) Koncesionar je dolžan koncedentu podati letno poročilo do 31. maja tekočega leta za preteklo leto.
(4) Letno poročilo mora obsegati vse predpisane podatke, podatke iz prvega odstavka tega člena ter opisno oceno izvajanja javne službe v preteklem letu, ki mora vključevati tudi podatke o pritožbah uporabnikov.
(5) Podrobneje se obseg in način poročanja uredi v koncesijski pogodbi.
(obveščanje o statusnih spremembah)
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta ali če so spremembe bistvene v smislu 60. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah, lahko koncedent koncesijsko pogodbo razdre.
Koncesionar mora pisno sporočati koncedentu o vseh dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje javne službe, kot so npr.:
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javnih služb;
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti;
– v vseh primerih višje sile.
(odgovornost koncesionarja)
(1) Za izvajanje javnih služb je vselej odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2) Koncesionar kot izvajalec javnih služb je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javnih služb povzročijo pri njem zaposleni delavci ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam.
(3) Koncesionar je v roku, določenem v koncesijski pogodbi, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo – zavarovanje dejavnosti za škodo, ki jo z opravljanjem javnih služb ali v zvezi z opravljanjem javnih služb povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam.
(dolžnosti in pravice koncedenta)
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti, da zagotavlja pogoje za izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku.
(2) Pravice koncedenta so zlasti:
– nadzor nad izvajanjem gospodarskih javnih služb in finančni nadzor;
– druge pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev,
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– uporabljati storitve javnih služb pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik storitev javnih služb se lahko v zvezi z izvajanjem javnih služb pritoži koncesionarju ali koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
Uporabniki imajo do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javnih služb,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javnih služb oziroma sporočiti koncesionarju oziroma koncedentu vsako spremembo.
XII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odvzemom koncesije.
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha:
– po poteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– če jo je koncedent odpovedal, ker so izpolnjeni pogoji iz 61. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah,
– z razdrtjem,
– s sporazumno razvezo.
(2) Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe, mora koncesionar opravljati javno službo do sklenitve koncesijske pogodbe z novim koncesionarjem, vendar ne več kot 1 (eno) leto po prenehanju koncesijske pogodbe.
Koncesijska pogodba preneha s potekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
(razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko s koncedentovim razdrtjem preneha:
– če koncesionar ne sprejme predloga koncedenta, da se pogodba spremeni skladno s 60. členom Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah,
– v primeru postopka zaradi insolventnosti, drugega postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka pri koncesionarju, pa niso izpolnjeni pogoji za spremembo pogodbe skladno s 60. členom Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, ali koncesijske pogodbe, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije,
– če koncesionar predpise ali koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če se z dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v bistvenem delu ni izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe.
(2) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(3) Razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin, ki jih ni mogoče pripisati koncesionarju.
(4) Koncesionar je dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe.
(5) Pogoji in način razdrtja koncesijske pogodbe se podrobneje določijo v koncesijski dokumentaciji in koncesijski pogodbi.
(odpoved koncesijske pogodbe)
Koncedent lahko odpove koncesijsko pogodbo pod pogoji, določenimi v Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah.
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. Pogodbena stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Pobuda mora biti dana v pisni obliki.
(3) Stranki koncesijske pogodbe se dogovorita za primeren rok prenehanja koncesijske pogodbe, ki ne sme biti krajši od 6 mesecev.
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v roku, ki je določen s koncesijsko pogodbo;
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
(2) Koncesijsko razmerje preneha z dnem uveljavitve spremembe koncesijskega akta.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
XIII. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirani javni službi tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov za tisto javno službo, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javnih služb v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesioniranih javnih služb v nepredvidljivih okoliščinah.
Koncesijska pogodba se lahko spremeni pod pogoji in na način, kot je določeno z Zakonom o nekaterih koncesijskih pogodbah.
XIV. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
(prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
V razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javnih služb se ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali (domača ali tuja) arbitraža.
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati sledeči občinski predpisi:
– Odlok o ustanovitvi Sveta CEROZ ter oblikovanju in določanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 68/18 in 72/18);
– 3. in 6. člen ter IX., X., XI., XII., XIII., XIV., XV., XVI., XVII., XVIII., XIX. in XX. poglavje Odloka o načinu izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Miren - Kostanjevica (Uradni list RS, št. 23/17).
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0008/2020-19
Miren, dne 23. marca 2020
Občine Miren - Kostanjevica
