Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP)
Razglašam Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. marca 2020.
Št. 003-02-2/2020-17
Ljubljana, dne 28. marca 2020
Borut Pahor
O INTERVENTNIH UKREPIH NA JAVNOFINANČNEM PODROČJU (ZIUJP)
(1) S tem zakonom se zaradi posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (v nadaljnjem besedilu: epidemija) določajo ukrepi v zvezi s postopki za pobiranje davkov, ki zagotavljajo zavezankam ali zavezancem za davek (v nadaljnjem besedilu: zavezanec za davek) lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti.
(2) S tem zakonom se zaradi posledic epidemije določajo ukrepi na področju izvrševanja proračuna ter rokov za predložitev premoženjskih bilanc, zaključnih računov in letnih poročil.
(3) Če ta zakon ne določa drugače, se uporabljajo določbe Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19 in 66/19, v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) in določbe Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18, v nadaljnjem besedilu: ZJF).
Ukrepi iz tega zakona ter iz aktov, sprejetih na njegovi podlagi, veljajo do prenehanja razlogov zanje, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
II. UKREPI NA DAVČNEM PODROČJU
(predlaganje davčnega obračuna)
(1) Ne glede na drugi odstavek 297. člena ZDavP-2 mora zavezanec za davek predložiti davčnemu organu davčni obračun od dohodka iz dejavnosti za leto 2019 najpozneje do 31. maja 2020.
(2) Ne glede na drugi odstavek 358. člen ZDavP-2 mora zavezanec za davek, ki sestavlja davčni obračun za davčno obdobje, ki se ne razlikuje od koledarskega leta, predložiti davčnemu organu davčni obračun davka od dohodka pravnih oseb za leto 2019 najpozneje do 31. maja 2020.
(3) Če zavezanec za davek sestavlja davčni obračun za davčno obdobje, ki se razlikuje od koledarskega leta in je enako poslovnemu letu, ter se izteče rok za predložitev davčnega obračuna iz tretjega odstavka 358. člena ZDavP-2 v obdobju trajanja ukrepov po tem zakonu, lahko predloži davčni obračun v dveh mesecih po izteku roka iz tretjega odstavka 358. člena ZDavP-2.
(rok za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov)
(1) Ne glede na prvi odstavek 308. člena ZDavP-2 zavezanec za davek opravi priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za davčno leto 2020 najpozneje do 31. maja 2020 oziroma do poteka roka za preložitev obračuna akontacije dohodnine oziroma dohodnine od dohodka iz dejavnosti.
(2) Ne glede na tretji odstavek 382.a člena ZDavP-2 zavezanec za davek priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za davčno leto 2020 oziroma za davčno leto, ki se začne v letu 2020, najpozneje do 31. maja 2020 oziroma do poteka roka za predložitev davčnega obračuna.
(3) Šteje se, da je zavezanec za davek priglasil ugotavljanje davčne osnove za davčno leto z upoštevanjem normiranih odhodkov in se odločil za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, če do 31. maja 2020 oziroma do poteka roka za predložitev davčnega obračuna ne obvesti davčnega organa o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v davčnem obračunu za predhodno davčno leto oziroma obdobje.
(zahteva za spremembo predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine ter akontacije davka od dohodkov pravnih oseb)
Ne glede na prvi odstavek 299. člena in deveti odstavek 371. člena ZDavP-2 zavezanec za davek zahtevi za spremembo predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine in akontacije davka od dohodkov pravnih oseb priloži oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove.
(določitev nove zavarovalne osnove)
Ne glede na šesti in trinajsti odstavek 145. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19) in ne glede na drugi odstavek 10. člena Pravilnika o določanju zavarovalne osnove (Uradni list RS, št. 89/13, 11/15, 83/16 in 72/17) se zavarovalna osnova v letu 2020 na novo določi na podlagi zadnjega obračuna akontacije dohodnine oziroma dohodnine od dohodka iz dejavnosti za mesec po mesecu, v katerem je bil obračun davka predložen davčnemu organu, vendar najpozneje za mesec junij.
(odlog in obročno plačilo)
(1) Ne glede na prvi odstavek 102. člena ZDavP-2 lahko davčni organ dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije.
(2) Davčni organ lahko ne glede na peti odstavek 102. člena ZDavP-2 dovoli odlog plačila davka zaradi epidemije tudi za akontacije davka ali davčni odtegljaj.
(3) Davčni organ odloči o odlogu oziroma plačilu davkov po tem členu v roku osmih dni od dneva prejema vloge.
(4) Če je davčni organ zavezancu za davek dovolil obročno plačilo davka v skladu s prvim odstavkom tega člena in če zavezanec za davek zamudi s plačilom obrokov, ki zapadejo v plačilo v obdobju trajanja ukrepov po tem zakonu, zapadejo v plačilo vsi zapadli neplačani obroki tri mesece po prenehanju trajanja ukrepov po tem zakonu. Davčni organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo davka, zavezanca za davek opozori na posledice zamude.
(5) Ne glede na osmi odstavek 101. člena, osmi odstavek 102. člena in četrti odstavek 103. člena ZDavP-2, če zavezanec za davek zamudi s plačilom obrokov, ki zapadejo v plačilo v obdobju trajanja ukrepov po tem zakonu, zapadejo v plačilo vsi zapadli neplačani obroki tri mesece po prenehanju trajanja ukrepov po tem zakonu. Davčni organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo davka, zavezanca za davek opozori na posledice zamude.
(obračun obresti v času odloga in obročnega plačila)
(1) Za čas, ko je zavezancu za davek odloženo plačilo davka oziroma dovoljeno obročno plačilo davka v skladu s tem zakonom, se za odloženi znesek davka oziroma neplačane davke (vključno z zamudnimi obrestmi), ne zaračunajo obresti.
(2) Za čas, ko je zavezancu za davek – fizični osebi odloženo plačilo davka oziroma dovoljeno obročno plačilo davka v skladu s 101. in 103. členom ZDavP-2, se za odloženi znesek davka oziroma neplačane davke (vključno z zamudnimi obrestmi) ne zaračunajo obresti.
(3) Za čas, ko je zavezancu za davek, ki ni fizična oseba, odloženo plačilo davka oziroma dovoljeno obročno plačilo davka v skladu s 102. in 103. členom ZDavP-2, se za odloženi znesek davka oziroma neplačane davke (vključno z zamudnimi obrestmi) ne zaračunajo obresti.
(1) Ne glede na tretji odstavek 267. člena ZDavP-2 davčni organ najpozneje do 30. junija 2020 sestavi in odpremi informativni izračun dohodnine za leto 2019.
(2) Ne glede na šesti odstavek 267. člena ZDavP-2 mora zavezanec za davek rezident, če mu informativni izračun dohodnine za leto 2019 ni bil vročen do 15. julija 2020, vložiti napoved za odmero dohodnine do 31. avgusta 2020.
(1) Minister, pristojen za finance, določi politiko izvajanja davčne izvršbe v obdobju trajanja ukrepov po tem zakonu.
(2) V obdobju trajanja ukrepov po tem zakonu ne teče zastaranje pravice do izterjave davka za tiste zavezance za davek, ki izkoristijo možnost po tem zakonu, če davčni organ ne začne oziroma ne nadaljuje že začete davčne izvršbe. V tem primeru je zastaranje pravice do izterjave zadržano. Čas zadržanja se ne šteje v čas zastaralnega roka, določenega v 125. in 126. členu ZDavP-2, niti v čas veljavnosti rubeža, določenega v 189. členu ZDavP-2.
III. UKREPI S PODROČJA JAVNIH FINANC
(zadržanje izvrševanja proračuna države)
(1) Ne glede na prvi in sedmi odstavek 40. člena ZJF se z uveljavitvijo tega zakona zadrži izvrševanje posameznih izdatkov neposrednih uporabnikov proračuna države za več kot 45 dni oziroma do sprejema rebalansa proračuna države za leto 2020.
(2) Ne glede na peti odstavek 40. člena ZJF vlada predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) predlog rebalansa proračuna države v 90 dneh po razglasitvi prenehanja epidemije, vendar ne pozneje kot 1. septembra 2020.
(3) Urad, pristojen za makroekonomske analize in razvoj, najpozneje v 15 dneh po prenehanju razlogov za ukrepe, uvedene s tem zakonom, ministrstvu, pristojnemu za finance, posreduje napoved makroekonomskih agregatov za leti 2020 in 2021.
(1) Ne glede na 28. člen Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS, št. 75/19) vlada za namen zagotavljanja sredstev za izvajanje ukrepov, povezanih z epidemijo, odloča o prerazporeditvah pravic porabe v proračunu države brez omejitev.
(2) Vlada mesečno poroča državnemu zboru o obsegih izvedenih prerazporeditev pravic porabe iz prejšnjega odstavka po predlagateljih finančnih načrtov.
(3) Ne glede na tretji in četrti odstavek 48. člena ZJF v letu 2020 odstotek sredstev, ki se lahko izloči v sredstva proračunske rezerve, ni omejen, o uporabi sredstev pa odloča vlada.
(roki za predložitev zaključnih računov)
(1) Ne glede na določbe 93. člena ZJF:
– neposredni uporabniki državnega proračuna pripravijo premoženjsko bilanco in jo do 31. maja 2020 predložijo Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence (v nadaljnjem besedilu: AJPES);
– neposredni uporabniki občinskega proračuna pripravijo premoženjsko bilanco in jo do 31. maja 2020 predložijo za finance pristojnemu organu občinske uprave, ki jo do 30. junija 2020 predloži AJPES. Občine v premoženjsko bilanco občine vključijo tudi premoženjsko bilanco posrednih uporabnikov občinskega proračuna in ožjih delov občin iz četrte alineje tega odstavka;
– posredni uporabniki državnega proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba za obvezni del zavarovanja, sestavijo premoženjsko bilanco in jo do 31. maja 2020 predložijo AJPES;
– posredni uporabniki občinskega proračuna in ožji deli občin sestavijo premoženjsko bilanco in jo do 31. maja 2020 predložijo AJPES;
– ministrstvo, pristojno za finance, pripravi konsolidirano premoženjsko bilanco države in občin in jo do 31. julija 2020 predloži vladi v sprejem.
(2) Ne glede na drugi odstavek 97. člena ZJF ministrstvo, pristojno za finance, pripravi predlog zaključnega računa državnega proračuna in ga predloži Računskemu sodišču Republike Slovenije najpozneje do 31. maja 2020.
(3) Ne glede na 98. člen ZJF župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, najpozneje do 31. maja 2020, občinskemu svetu v sprejem pa do 15. junija 2020.
(rok za predložitev letnih poročil)
Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo tisti zavezanci, ki predložijo letna poročila na AJPES, in jim rok za predložitev poročil za preteklo leto poteče pred 31. majem 2020, v letu 2020 predložiti letna poročila najpozneje do 31. maja 2020.
Če do 15. maja 2020 ne bo preklicana epidemija, se roki iz 3., 4., 6., 9., 13. in 14. člena tega zakona podaljšajo za 30 dni.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 411-01/20-6/24
Ljubljana, dne 20. marca 2020
EPA 1079-VIII
