Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej; Uradni list RS, št. 62/16), 3., 6. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS; Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 3. člena Zakona o prekrških (ZP-1; Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16 in 15/17 – odl. US), 5. in 6. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 20/19) ter 16. člena Statuta Občine Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 51/15) je Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina na 2. dopisni seji dne 30. 4. 2020 sprejel
o pokopališkem redu na območju Občine Hrpelje - Kozina
S tem odlokom Občina Hrpelje - Kozina (v nadaljevanju tudi: občina) določa:
– način zagotavljanja 24-urne dežurne službe,
– način izvajanja pogrebne slovesnosti,
– storitve pokopališko pogrebnega moštva, ki se lahko zagotavljajo na posameznem pokopališču,
– osnovni obseg pogreba,
– način in čas pokopa,
– način pokopa, če je plačnik občina,
– možnost pokopa zunaj pokopališča, z določitvijo prostora,
– ravnanje s pokojnikom do pokopa v krajih, kjer na pokopališčih ni mrliške vežice,
– pokopališča, ki morajo imeti mrliške vežice,
– obratovanje mrliških vežic,
– obseg prve ureditve groba,
– vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču,
– način oddaje grobov v najem,
– postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnovo spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču,
– zvrsti grobov,
– okvirne tehnične normative za grobove,
– mirovalno dobo za grobove,
– enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture,
– pogrebno pristojbino, ki jo lahko določi občina za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču, in ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba,
– razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob,
– enotno ceno in obračun storitev,
– vodenje evidenc,
– druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov.
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi.
(1) Pogrebna dejavnost obsega:
– zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba ter
– prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba, ki so storitve, ki se izvajajo na trgu.
(2) Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in ju zagotavlja občina.
(1) S tem odlokom se določa izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanje pokopališč na območju občine.
(2) Na območju občine so naslednja pokopališča:
– pokopališče Brezovica (Brezovica, Rožice, Ostrovica, Gradišica, Artviže, Materija, Povžane, Bač pri Materiji, Slope, Tublje pri Hrpeljah);
– pokopališče Klanec pri Kozini (Klanec pri Kozini, Ocizla, Beka, Petrinje, Prešnica);
– pokopališče Tatre (Tatre);
– pokopališče Gradišče pri Materiji (Gradišče pri Materiji)
– pokopališče Mihele (Mihele, Nasirec, Krvavi Potok);
– pokopališče Vrhpolje (Vrhpolje);
– pokopališče Golac (Golac, Poljane pri Podgradu);
– pokopališče Rodik (Rodik);
– pokopališče Hrpelje (Hrpelje, Kozina, Tublje, pri Hrpeljah);
– pokopališče Slivje (Slivje, Velike Loče, Hotična, Markovščina, Skadanščina, Mrše, Orehek pri Materiji, Kovčice, Ritomeče).
(3) Na pokopališčih v občini se pokopavajo umrli, ki so imeli stalno bivališče v občini, najemniki grobov ali njihovi sorodniki ali če tako želijo svojci umrlih, ki sedaj živijo v občini, ne glede na njihovo veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso.
(4) Upravljavec pokopališč na območju občine je občina. Na pokopališčih občine izvaja pokopališko dejavnost praviloma Režijski obrat v okviru občinske uprave občine, lahko pa se za izvajanje javne službe podeli koncesija.
Za vprašanja v zvezi z opravljanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti iz 4. člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti.
II. 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA
(1) 24-urna dežurna služba je obvezna občinska gospodarska javna služba, ki se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
(2) 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh, če zakon ne določa drugače.
(3) Izvajalec 24-urne dežurne službe na območju občine mora izpolnjevati pogoje, ki so določeni v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.
(način izvajanja pogrebne slovesnosti)
(1) Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo.
(2) Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.
(3) Pogrebna slovesnost se izvede v skladu s pokojnikovo voljo in na način, določen s tem odlokom.
(4) Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba.
(5) Slovesnost v zvezi z raztrosom pepela se določi s tem odlokom.
(6) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti in društev.
(potek pogrebne slovesnosti)
(1) Pogreb opravi pogrebno pokopališko moštvo izvajalca pogrebne dejavnosti.
(2) Pogrebna slovesnost se prične, ko se na poslovilni prostor prinesejo zastave, simboli in žara oziroma krsta.
(3) Po uvodni pogrebni slovesnosti, ki poteka na poslovilnem prostoru se oblikuje pogrebni sprevod, ki gre do kraja pokopa.
Osnovni obseg pogreba obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo.
(1) Pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina.
(2) K prijavi pokopa mora naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena.
Priprava pokojnika obsega vsa potrebna dela pred upepelitvijo ali pokopom, ki jih izvede izvajalec pogrebne dejavnosti, v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.
(minimalna pogrebna slovesnost)
Minimalna pogrebna slovesnost, ki jo izvede pogrebno pokopališko moštvo, obsega prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice do mesta pokopa.
(1) Pokop obsega dejanja, ki omogočajo položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor ali raztros pepela, v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem odlokom.
(2) Pokop se praviloma opravi na pokopališču.
(3) Na podlagi izdanega soglasja pristojnega občinskega organa se lahko pepel iz žare raztrosi na določenem prostoru zunaj pokopališča ali na morju. Zunaj pokopališča se lahko s soglasjem občinskega organa opravi tudi pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti.
(4) Občinski organ o raztrosu pepela oziroma pokopu zunaj pokopališča odloči v sedmih dneh. Zoper sklep občinskega organa ni pritožbe, dovoljen je upravni spor.
(1) Na območju občine so dovoljene naslednje vrste pokopov:
– pokop v krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in pokoplje v grob,
– pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob ali postavijo v žarni zid,
– raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču ali zunaj njega.
(2) Drugačno ravnanje s pepelom, kot je določeno v drugi in tretji alineji prejšnjega odstavka, ni dovoljeno.
(3) O načinu pokopa se dogovorita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.
(1) Upravljavec določi čas, v katerem so na posameznem pokopališču pogrebi. Uporabo vežice in njen obratovalni čas določa upravljavec. V času, ko je mrliška vežica zaprta, se lahko vstopi samo na podlagi predhodnega dovoljenja upravljavca.
(2) Čas pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop. V primeru, ko poravna stroške pokopa občina, ima pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
VI. NAČIN POKOPA, ČE JE PLAČNIK OBČINA
(način pokopa, če je plačnik občina)
Če je plačnik pokopa občina, se pokop izvede z raztrosom pepela na za to predvideno mesto na pokopališču, razen, če je bila pokojnikova volja drugačna.
VII. POKOP ZUNAJ POKOPALIŠČA
(možnost pokopa zunaj pokopališča)
(1) V občini pokop zunaj pokopališča praviloma ni dovoljen. Zunaj pokopališča je pokop dovoljen le, kot raztros pepela ali posebni pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti.
(2) Pokop zunaj pokopališča se izvede v skladu z določili zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in določili 14. člena tega odloka.
(1) Mrliške vežice obratujejo po dogovoru med upravljavcem pokopališča in naročnikom pogreba oziroma izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti.
(2) V primeru, da pokopališče nima mrliške vežice, se lahko namesto vežice uporabi hiša z največ dvema stanovanjema, pod pogojem, da je to v skladu s predpisi o mrliško pregledni službi.
(3) V krajih, kjer je mrliška vežica, ni dovoljeno, da je pokojnik do pogreba doma.
(1) Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni pietetni značaj. Na željo pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev se pokop opravi v ožjem družinskem krogu.
(2) Pogrebna svečanost se opravi od mesta, kjer leži pokojnik, do pokopališča, kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti je upravljavec pokopališča dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali po krajevnem običaju.
(3) Pogrebna svečanost se prične z dvigom in prenosom pokojnika oziroma žare z mrliškega odra. Ta opravila in odvoz krste oziroma žare v pogrebnem sprevodu ter položitev krste oziroma žare v jamo opravijo pogrebniki, za katere je praviloma dolžan poskrbeti upravljavec. Pogrebniki so oblečeni v svečane obleke. Če pri pogrebu sodeluje godba ali poleg godbe še pevci, se v primeru cerkvenega pogrebnega obreda najprej opravi le-ta.
(1) Pogrebni sprevod se odvija od mesta, kjer leži pokojnik, do groba.
(2) Razvrstitev v sprevodu je praviloma naslednja: V primeru cerkvenega pogrebnega obreda se pogrebna svečanost lahko opravi s križem, ki je na čelu sprevoda ali skupaj z državno zastavo in prapori. V tem primeru je razvrstitev v sprevodu taka, kot jo želijo najbližji sorodniki pokojnika. V primeru civilnega pogrebnega obreda pa je na čelu sprevoda državna zastava nato pa prapori. Za prapori gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, nosilci vencev, godba, pevci, pogrebni voz ali nosilci krste s pokojnikom oziroma žare, najožji svojci in za njimi ostali udeleženci pogreba. V primeru cerkvenega pogrebnega obreda gre duhovnik pred krsto ali žaro po krajevnem običaju.
(3) Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, državna zastava ter prapori; v primeru cerkvenega obreda pa tudi duhovnik, križ in luč. Krsta z umrlim ali žara s pepelom umrlega se položi v grob. Nato se opravi del verskega obreda, če gre za cerkveni pogrebni obred. Temu sledijo poslovilni govori z morebitnimi žalostinkami; obred se zaključi po krajevnem običaju.
(4) Društva, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, čebelarji, gasilci idr.), se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti. Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote častne salve.
X. OBSEG PRVE UREDITVE GROBA
Prva ureditev groba zajema izkop ter zasutje grobne jame ter odvoz odvečne zemlje in uvelega cvetja na odlagališče.
XI. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČU
(vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču)
Upravljavec pokopališča vzdržuje red, čistočo in mir na pokopališču tako, da:
– skrbi za urejenost in vzdrževanje pokopališča,
– izdela in vodi pokopališki kataster in načrt, pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove,
– oddaja grobne prostore v najem in vodi register sklenjenih pogodb,
– določa mesto, datum in uro pokopa, praviloma v dogovoru z naročnikom,
– lahko organizira in opravlja pogrebe,
– skrbi za organizacijo javne pogrebne svečanosti,
– vodi evidenco o grobovih in pokopanih,
– izdaja soglasja za prekop,
– opravlja prekope grobov, nadzira razna dela na pokopališču,
– izdaja sklepe o opustitvi grobnih prostorov,
– obvezno sodeluje pri sodno odrejenih ekshumacijah,
– skrbi za red in čistočo na pokopališču in njegovi neposredni okolici,
– skrbi za urejanje in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega zemljišča,
– pobira najemnino.
V območju pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje, kot so: vpitje, glasno smejanje, razgrajanje, hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov mimo za to določenega prostora,
– druge vrste onesnaženja pokopališkega prostora in objektov na območju pokopališča,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov na območju pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče,
– vožnja s kolesom ali motornim vozilom in shranjevanje vozil na pokopališču,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in z objektov na območju pokopališča,
– odlaganje odpadkov, ki niso nastali na pokopališču, v zabojnike za pokopališke odpadke.
Zidarska, kamnoseška, kovinostrugarska in druga dela, ki so namenjena urejevanju pokopališč, in s temi deli povezani prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljavca.
V neposredni bližini območja pokopališča niso dovoljene v času pogrebnih svečanosti dejavnosti, ki motijo potek pogrebnih svečanosti (hrup, vpitje, moteči zvoki in podobno). Upravljavec pokopališča oziroma tisti, ki vodi pogrebne svečanosti, opozori morebitnega povzročitelja motenj pred začetkom pogrebnih svečanosti.
XII. NAČIN ODDAJE GROBOV V NAJEM
(1) Grob oddaja v najem upravljavec pokopališča na podlagi najemne pogodbe v skladu s tem odlokom.
(2) Najemnik groba je lahko samo ena pravna ali fizična oseba.
(3) Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela ali pokopu zunaj pokopališča.
(4) Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga pravna ali fizična oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom.
(1) Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu z določili tega odloka. Pogodba o najemu groba obsega zlasti:
– podatke o najemniku,
– obdobje najema,
– vrsto, zaporedno številko in velikost groba na posameznem pokopališču,
– osnove za obračun višine letne najemnine in način plačevanja,
– obveznost najemojemalca glede urejanja grobov oziroma prostora za grob,
– ukrepe v primeru neizpolnjevanja obveznosti najemojemalca in najemnika iz te pogodbe.
(2) Kolikor upravljavec pokopališča ugotovi, da v obstoječih evidencah grobov niso vneseni pravilni podatki o dejanski velikosti posameznega groba, kar bi posledično spremenilo zvrst tega groba, mora upravljavec to napako odpraviti in zvrst groba popraviti, popravek pa upoštevati pri naslednjem obračunu grobnine.
(3) Prostor za grobove se daje v najem praviloma za nedoločen čas.
(4) V primeru, da najemnik groba ni znan, upravljavec pokopališča javno objavi namero o opustitvi groba in odstranitvi nagrobne opreme. Javna objava se izvede na oglasni deski pokopališča, oglasni deski občine, lokalnih javnih glasilih in z obvestilom na grobu samem. Po 60 dneh od dneva objave obvestila se smatra, da grob nima najemnika in ga upravljavec sam prevzame v upravljanje.
(5) V času odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba upravljavec pokopališča. Sredstva za vzdrževanje iz prejšnjega odstavka tega člena zagotavlja upravljavec.
(6) V primeru razveljavitve najemne pogodbe se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, nakar se prekoplje in odda drugemu najemniku.
(7) Najemnina za grobni prostor se plačuje letno. Ob prijavi pokopa oziroma sklenitvi najemne pogodbe se dodeli en grobni prostor. Na izrecno željo najemnika se dodeli še dodatni grobni prostor in podpiše pogodbo o najemu grobnega polja, za katerega se plača ekonomska cena v enkratnem znesku. Ekonomska cena je enaka stroškom za pridobitev novega enojnega grobnega prostora.
(8) Upravljavec razveljavi sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če najemnik ne vzdržuje groba kljub opozorilu,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar tako zahteva načrt razdelitve pokopališča,
– ob smrti dosedanjega najemnika.
(9) V primeru razveljavitve najemne pogodbe zaradi smrti najemnika mora eden izmed njegovih dedičev z upravljavcem pokopališča skleniti novo pogodbo o najemu grobnega prostora. Kolikor med dediči ni soglasja o tem, kdo izmed njih bo novi najemnik grobnega prostora iz razloga, ker je interesentov več, najemnika izmed teh določi župan s sklepom, pri čemer upošteva naslednji prednostni vrstni red:
1. Plačnik pokopa dosedanjega najemnika.
2. Zakoniti dediči dosedanjega najemnika po predpisih o dedovanju.
3. Druge osebe, ki so živele v skupnem gospodinjstvu z dosedanjim najemnikom in niso njegovi zakoniti dediči.
4. Ostali.
(10) V primeru, da je za najem grobnega prostora zainteresiranih več oseb iz posamezne prednostne skupine in med njimi dogovor ni mogoč, se lahko najemnika posameznega grobnega prostora določi z žrebom.
(11) Navedeni prednostni vrstni red se lahko v primeru obstoja utemeljenih okoliščin, katerih obstoj izkazuje zainteresirana oseba za najem, spremeni.
XIII. POSEGI V PROSTOR NA POKOPALIŠČU
(posegi v prostor na pokopališču)
(1) Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču je dovoljen ob predhodnem soglasju upravljavca pokopališča.
(2) Upravljavec pokopališča daje soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in tem odlokom.
(3) Upravljavec pokopališča izda soglasje v treh (3) dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik. O zavrnitvi soglasja odloči občinska uprava v petnajstih (15) dneh. Odločitev občinske uprave je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor.
(4) Za druga dela na območju pokopališča (klesanje in barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve) mora izvajalec pri upravljavcu pokopališča priglasiti le termin izvedbe del. Priglasitev je brezplačna.
(1) Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve različnih zvrsti grobov.
(2) Na pokopališču so lahko naslednje zvrsti grobov:
– klasični enojni, dvojni, trojni in otroški grobovi,
– vrstni grobovi,
– grobnice,
– žarni grobovi in žarni zidovi,
– prostor za anonimne pokope,
– skupna grobišča,
– prostor za raztrositev pepela.
(3) Na pokopališčih so lahko le obstoječe grobnice. Postavljanje novih grobnic ni dovoljeno.
(4) O ustanovitvi novih, razširitvi ali opustitvi obstoječih pokopališč odloča župan na predlog upravljavca, v skladu s prostorsko dokumentacijo.
(tehnični normativi za grobove)
(1) Pri načrtovanju in urejanju grobov je potrebno upoštevati naslednje omejitve:
– Globina klasičnih grobov je najmanj 1,8 m, poglobitev je dovoljena do 2,20 m,
– Širina enojnega groba je do 1,20 m, dolžina do 2,20 m,
– Širina dvojnega groba je do 2,00 m, dolžina do 2,20 m,
– Za otroške grobove določi izvajalec ustrezne manjše mere,
– Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,60 m, med grobovi pa najmanj 0,40 m,
– Spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja ter zelenje ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ do 1,2 m,
– Globina žarnega groba je najmanj 1 m, širina in dolžina do 1 m.
(2) Na starih delih pokopališč se morajo grobovi prilagoditi splošnemu pokopališkemu redu kolikor se le da, lahko pa upravljavec pokopališča na osnovi načrta razdelitve izdela tudi drugačen, bolj racionalen načrt razdelitve.
(3) Za grobnico se smatrajo tisti grobovi in objekti na pokopališču, ki presegajo s tem členom določene omejitve velikosti grobov in nagrobne opreme oziroma imajo okoli groba nameščeno ograjo ali so kako drugače vizualno ločeni od ostalih grobov.
(4) Vrstni grobovi so razporejeni drug ob drugem in so oblikovani ter urejeni po enotnih kriterijih.
(5) V žarne grobove se shranjujejo žare s pepelom umrlih. V en žarni grob je lahko shranjenih tudi več žar.
(6) Skupna grobišča so: otroška grobnica, kostnice, prostori za skupni pokop ob morebitnih naravnih nesrečah v vojni in v izrednih razmerah. V skupna grobišča se prenesejo posmrtni ostanki iz običajnih in žarnih grobov, za katere ni podaljšana najemna pogodba, in iz vrstnih grobov po preteku mirovalne dobe. Sredstva za stroške vzdrževanja skupnih grobišč zagotavlja občina.
(mirovalna doba za grobove)
(1) Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto ne sme biti krajša od desetih let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče. Pred potekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le, če to zahtevajo svojci ali druge fizične in pravne osebe, ki imajo interes, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču, po poprejšnjem soglasju najemnika groba, sicer pa le z dovoljenjem pristojnega občinskega organa.
(2) Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe.
(3) Za pokop z žaro določila tega člena ne veljajo.
XV. ENOTNI CENIK UPORABE POKOPALIŠČA, POKOPALIŠKIH OBJEKTOV IN NAPRAV TER DRUGE POKOPALIŠKE INFRASTRUKTURE
Za uporabo pokopališča, pokopališke objekte in naprave ter drugo pokopališko infrastrukturo plačujejo uporabniki oziroma najemniki po ceniku, ki ga potrjuje Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina (v nadaljevanju: občinski svet).
XVI. POGREBNA PRISTOJBINA
Pogrebna pristojbina je pristojbina za izvedbo pogreba, ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba. Višina pogrebne pristojbine je enotna za vsa pokopališča iz prvega odstavka 5. člena in se določi s sklepom občinskega sveta na predlog upravljavcev pokopališč.
(razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob)
(1) Za najem groba plačuje najemnik groba grobnino.
(2) Grobnina je sorazmerni delež letnih stroškov upravljanja pokopališke dejavnosti za posamezno vrsto groba, izračunan na podlagi seštevka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba.
(3) Stroški grobnine vključujejo stroške za urejenost pokopališča, oddaje grobov v najem in stroške vodenja evidenc.
(4) Razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob se določi s sklepom občinskega sveta na predlog upravljavcev pokopališč.
(1) Za uporabo pokopališke infrastrukture plačuje najemnik groba strošek uporabe le-te.
(2) Uporaba pokopališke infrastrukture je sorazmerni delež letne amortizacije pokopališke infrastrukture in zavarovanja vseh pokopališč iz prvega odstavka 5. člena za posamezno vrsto groba, izračunan na podlagi seštevka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba.
(3) Uporaba pokopališke infrastrukture je del grobnine.
XIX. FINANCIRANJE UPRAVLJAVCA POKOPALIŠČA
(1) Upravljanje pokopališč se financira iz:
– grobnin;
– proračuna;
– najema za uporabo pokopaliških objektov in naprav;
– drugih virov.
(2) Cene, po vrstah in velikosti grobnih prostorov, in pogoji za njeno spreminjanje se določijo s sklepom, pri čemer pa morajo biti upoštevani morebitni predpisani okviri oziroma ukrepi cenovne politike, določene na državni ravni. O določitvi in spreminjanju cenika odloča občinski svet na obrazložen predlog upravljavca pokopališča.
Vsako pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa ter oznako groba. Za izdelavo pokopališkega katastra in načrta mora poskrbeti upravljavec pokopališča.
Uresničevanje tega odloka nadzorujejo pooblaščene osebe za izvajanje lokalnega nadzora ter pristojne inšpekcijske službe.
Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje posameznika, ki krši določila 24. člena odloka.
XXIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o koncesiji za opravljanje lokalnih gospodarskih javnih služb »urejanje in vzdrževanje pokopališč« in »izvajanje pogrebnih storitev« (Uradni list RS, št. 117/08).
(objava in začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-14/2020-4
Hrpelje, dne 30. aprila 2020
