Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 odl.US, 90/12 in 111/13) in 16. člena Statuta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 33/07) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine št. 6221-0004/2019-2 z dne 5. 12. 2019 je Občinski svet Občine Log - Dragomer na 3. dopisni seji dne 11. 5. 2020 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Dragomer – Cerkev sv. Lovrenca,EŠD1676(v nadaljnjem besedilu: spomenik).

(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so:

Cerkev sv. Lovrenca stoji na izravnanem platoju t. i. »Griča« severno nad starim jedrom vasi Dragomer. Dostop na grič vodi severno iz vasi Dragomer in pride na plato z zahodne strani. Na vse strani cerkev obdaja gozd, ki se razprostira na strmih površinah severno, južno in vzhodno od cerkve. Cerkev obdaja pokopališki zid. Na južni strani ob cerkvi znotraj obzidja je pokopališče z nekaterimi starejšimi nagrobniki iz preloma 19. in 20. stoletja. Pokopališče se v terasah širi proti jugu.

Cerkev se prvič omenja v Bizancijevem popisu cerkvenih dragocenosti leta 1526 in je najstarejša cerkev v župniji. Prvotno naj bi bila posvečena sv. Nikolaju, da je cerkev še starejša dokazujejo poslikave v ladji, ki datirajo v 30-a leta 15. stoletja. V okolici cerkve so bile v preteklosti najdene posamezne arheološke najdbe (kos antične tegule, srednjeveška keramika, ostanki apnenice iz časa barokizacije cerkve). Cerkev je bila v 18. stoletju povečana, večji posegi so bili izvedeni v 19. stoletja. Zidarska dela je 1843 opravil Anton Knapič iz Brezovice. Povečali so okna, izvedli nov tlak. Prvotno je cerkev imela tri oltarje, danes ima enega posvečenega sv. Lovrencu, ki je bil prenovljen prvič leta 1865, nato 1920 in 1955. Leta 1871, po požaru, je bil nadzidan zvonik.

Enoladijska podružna cerkev je orientirana v smeri vzhod zahod. Na zahodu je v centralni osi zvonik. Strop glavne ladje je razdeljen z dvema polkrožnima lokoma v tri pole. Glavna ladja in prezbiterij imata banjast obok. Stene členi bogato profiliran venčni zidec, ki se nadaljuje v prezbiterij. Stene severne in južne ladje ter dela pod korom krasi v 70-ih letih deloma odkrita srednjeveška poslikava datirana v 30-a leta 15. stoletja. Na severni steni je motiv Pohoda in Poklona sv. treh kraljev, na južni Kristusovega pasijona. Poslikava sodi v krog delavnice Mojstra bohinjskega prezbiterija. Prepoznamo lahko dva različna slikarska pristopa pri slikanju obraznih karakteristik. V slogu delavnice Mojstra bohinjskega prezbiterija je zaznati odmeve pozne internacionalne gotike, ki je vplive mehkega sloga povezal s Koroško in Štajersko. Različne slogovne usmeritve je združil v svoj značilen slog. Glavni oltar je delo s preloma 18. in 19. stoletja, ki je bil kasneje večkrat preslikan, prav tako je kompozicija kipov na spodnjem združena iz starih stranskih oltarjev. Večina kipov glavnega oltarja kaže enake obrazne karakteristike in bi jih lahko pripisali isti delavnici in so narejeni v maniri poznega baroka, medtem, ko je kip sv. Nikolaja najverjetneje še starejši in je bil nekoč del starejše oltarne kompozicije. Kip Marije in Srca Jezusovega sta mlajša in sodita v čas 19. stoletja.

Cerkev sv. Lovrenca ima zaradi izjemnih stenskih poslikav iz 30-ih let 15. stoletja, ki so delo delavnice Mojstra bohinjskega prezbiterija, arhitekturnih prvin, zgodovinskih vrednot in arheološkega potenciala, pomembno vrednost za razumevanje zgodovine kraja Dragomer, kontinuiteto poselitve, kot tudi zgodovinsko vpetost v širši osrednjeslovenski prostor.

(2) Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine:

Cerkev se varuje v celoti z vsemi ohranjenimi likovnimi in arhitekturnimi prvinami, z vso notranjo premično in nepremično opremo ter zemeljskimi plastmi z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

Spomenik obsega nepremičnine: parcele št.: *25/2, 775/7, 790/6, vse k. o. Log.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

– celostno ohranjanje in redno vzdrževanje vseh izvirnih arhitekturnih in likovnih prvin sakralnega objekta in njegove premične in nepremične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe in poslikav razen v smislu rekonstrukcije izvirnega stanja,

– zagotavljanje ustrezne namembnosti skladno z varovanimi vrednotami spomenika in prvotno namembnostjo,

– prepoved poseganja v zemeljske plasti arheološkega spomenika, razen pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem zavoda,

– prepoved spreminjanja varovanih elementov arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta; če je spomenik ali njegov varovani del okrnjen, je treba zagotoviti povrnitev v stanje pred okrnitvijo na stroške povzročitelja,

– prepoved premeščanja spomenika ali njegovih delov, razen če je premestitev nujna zaradi fizične zaščite spomenika in njegovih delov,

– prepoved postavljanja ali gradnje trajnih ali začasnih objektov v območju spomenika, vključno z nadzemno infrastrukturo in nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito funkcioniranje, ohranjanje in prezentacijo spomenika in so skladni s kulturnovarstvenimi pogoji pristojnega zavoda,

– ohranjanje vedut na spomenik in s spomenika na okolico,

– redno vzdrževanje spomenika in njegovih delov ter neposredne okolice.

Kulturni spomenik se zavaruje z namenom:

– da se ohrani celostna podoba arhitekturnega in ambientalnega spomenika ter zagotovi ustrezna raba,

– ohrani neokrnjenost arhitekturnih, zgodovinskih, arheoloških vrednot,

– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,

– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ,

– vzpodbudi učno – predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.

Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.

Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.