Na podlagi 268. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo), Akta o obvezni vsebini sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 61/15) in soglasja Agencije za energijo, št. 73-8/2019-11/262, z dne 20. 3. 2020, družba ENOS, oskrba s toplo vodo, paro, elektriko in plinom, d.d., izdaja
S I S T E M S K A O B R A T O V A L N A N A V O D I L A
za distribucijski sistem zemeljskega plina za geografsko območje Občine Žirovnica
(1) Ta akt ureja obratovanje in vodenje distribucijskega sistema zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: distribucijski sistem) na geografskem območju Občine Žirovnica, na katerem izvaja gospodarsko javno službo operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina ENOS, oskrba s toplo vodo, paro, elektriko in plinom, d.d. (v nadaljnjem besedilu: operater distribucijskega sistema).
(2) S tem aktom se določajo zlasti:
1. opredelitev distribucijskega sistema;
2. tehnični in drugi pogoji za varno obratovanje distribucijskega sistema z namenom zanesljive in kakovostne oskrbe z zemeljskim plinom;
3. pogoji za priključitev na distribucijski sistem in način priključitve na distribucijski sistem;
4. način izvajanja dostopa do distribucijskega sistema;
5. način zagotavljanja sistemskih storitev;
6. postopki za obratovanje distribucijskega sistema v kriznih stanjih;
7. splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina;
8. izmenjava podatkov, lastništvo podatkov in odgovornosti za merjenje porabe.
(3) S tem aktom se določajo vloge operaterja distribucijskega sistema, uporabnikov distribucijskega sistema, dobaviteljev zemeljskega plina, končnih odjemalcev zemeljskega plina in drugih oseb, ki so vključene v distribucijo zemeljskega plina po distribucijskem sistemu in uporabljajo storitve operaterja distribucijskega sistema v okviru izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina oziroma izvajajo projektiranje, gradnjo ter vzdrževanje distribucijskega sistema.
2. člen
Ta akt se uporablja za vsa pravna razmerja v zvezi z distribucijskim sistemom na geografskem območju Občine Žirovnica, za katero je bila operaterju distribucijskega sistema podeljena koncesija.
(uporaba podatkov in informacij)
(1) Operater distribucijskega sistema mora predhodno ustrezno seznaniti uporabnike in odjemalce z namenom obdelave osebnih podatkov.
(2) Operater distribucijskega sistema je dolžan varovati zaupnost podatkov in informacij, ki jih pridobi od odjemalca, razen če predpisi zahtevajo, da se podatki objavijo ali posredujejo državnim ali drugim organom.
(3) Pridobljene osebne podatke odjemalcev je dolžan operater distribucijskega sistema uporabljati skladno s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(4) Osebne podatke odjemalca operater distribucijskega sistema shranjuje, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali.
(pogodbeno urejanje razmerij)
(1) Pogodbe, ki jih sklepa operater distribucijskega sistema z osebami iz tretjega odstavka 1. člena tega akta, morajo biti v skladu s predpisi EU, zakoni, drugimi predpisi, splošnimi akti Agencije za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) ter tem aktom.
(2) Če se ta akt sklicuje na druge akte operaterja distribucijskega sistema (tehnični normativ, operativna navodila in podobno), takšni akti neposredno zavezujejo druge osebe le, če gre za akte, izdane po javnem pooblastilu, sicer pa v primeru, če je tako navedeno v pogodbi, sklenjeni s to osebo, ali v splošnih pogojih, ki se nanašajo na takšno pogodbo, vključno s tem aktom.
(1) Izrazi, uporabljeni v tem aktu, pomenijo:
1. distribucija pomeni transport zemeljskega plina po lokalnih ali regionalnih plinovodnih omrežjih z namenom oskrbe odjemalcev, razen dobave;
2. distribucijski plinovod pomeni plinovod, po katerem poteka distribucija od prevzemnega mesta do priključnega mesta na omrežju;
3. dnevno merjeni pomeni, da se predana količina zemeljskega plina meri dnevno;
4. dobava zemeljskega plina pomeni prodajo odjemalcem, tudi nadaljnjo prodajo zemeljskega plina;
5. dobavitelj pomeni pravno ali fizično osebo, ki opravlja dejavnost dobave zemeljskega plina;
6. energija je v enoti (kWh) izražena toplotna energija, ki se sprosti pri zgorevanju zemeljskega plina in se izračuna na podlagi količine in kurilnosti zemeljskega plina;
7. glavna plinska zaporna pipa je zaporni element na koncu priključka stavbe, s katerim zapremo distribucijo zemeljskega plina za eno ali več stavb oziroma objektov;
8. gospodinjski odjemalec je odjemalec, ki kupuje zemeljski plin za lastno rabo v gospodinjstvu, kar izključuje opravljanje gospodarske, trgovske ali poklicne dejavnosti;
9. imetnik soglasja za priključitev je uporabnik sistema, v korist katerega je bilo izdano soglasje za priključitev na distribucijski sistem;
10. končni odjemalec pomeni odjemalca, ki ima sklenjeno pogodbo o dobavi in kupuje zemeljski plin za svojo lastno rabo;
11. kurilnost pomeni zgornjo kurilnost ali zgornjo kalorično vrednost zemeljskega plina, to je množina toplote, ki se sprosti pri popolnem zgorevanju zemeljskega plina z zrakom, kjer voda popolnoma kondenzira. Podaja se v enoti kWh/m3 pri temperaturi zgorevanja 25 °C in pri temperaturi zemeljskega plina 0 °C ter pri standardnem tlaku 1,01325 bar;
12. lastnik odjemnega mesta (v nadaljnjem besedilu: lastnik) je lastnik stavbe oziroma objekta, na katerega ali za katerega je nameščeno odjemno mesto;
13. mali poslovni odjemalec je negospodinjski odjemalec zemeljskega plina, katerega predvidena povprečna letna poraba ne presega 100.000 kWh;
14. merilna oprema (v nadaljnjem besedilu: merilna naprava) obsega najmanj plinomer, v primerih prigrajenega korektorja in tarifne spominske enote pa sta sestavni del merilne opreme;
15. napredni merilni sistem pomeni elektronski sistem, ki lahko meri porabo zemeljskega plina, ob čemer doda več informacij kot običajna merilna naprava ter lahko pošilja in prejema podatke z uporabo elektronske komunikacije;
16. nesorazmerni stroški pomenijo del celotnih stroškov, ki jih v zvezi s priključitvijo na distribucijski sistem krije uporabnik sistema, in sicer v takšni višini, ki zagotavlja ekonomsko upravičenost naložbe v nov priključek ali povečanje zmogljivosti ali povečanje obsega obstoječega sistema ali kombinacijo navedenega za navedeno priključitev, pri čemer se upošteva predviden obseg uporabe;
17. normni kubični meter (Nm3) je količina zemeljskega plina v volumnu enega kubičnega metra pri absolutnem tlaku 1,01325 bar in temperaturi 0 °C;
18. notranja plinska napeljava je napeljava z vso opremo, od glavne plinske zaporne pipe do vključno plinskih trošil oziroma odvoda dimnih plinov;
19. nujna oskrba je oskrba z zemeljskim plinom, do katere je na podlagi Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: EZ-1) in tega akta upravičen ranljivi odjemalec;
20. odjemalec pomeni trgovca, končnega odjemalca zemeljskega plina ali podjetje plinskega gospodarstva, ki kupuje zemeljski plin;
21. odjemno mesto pomeni mesto na distribucijskem sistemu, kjer končni odjemalec odjema zemeljski plin, ali mesto, na katerem se izvajajo meritve ali drug način ugotavljanja količin zemeljskega plina za končnega odjemalca;
22. odjemna skupina je skupina, v katero operater distribucijskega sistema razvrsti posamezno odjemno mesto končnega odjemalca glede na letno predvideno distribuirano količino;
23. odorizacija pomeni dodajanje odorirnega sredstva zemeljskemu plinu, s čimer se doseže, da zemeljski plin dobi značilen in prepoznaven vonj;
24. omrežnina pomeni znesek, ki ga je za uporabo sistema zemeljskega plina dolžan plačati uporabnik sistema in ki se izračuna na podlagi tarifnih postavk omrežnine in obsega uporabe tega sistema;
25. pogodba o dostopu je pogodba, s katero se uredi odnos med operaterjem distribucijskega sistema in uporabnikom distribucijskega sistema v zvezi z dostopom do distribucijskega sistema;
26. pogodba o dobavi plina pomeni pogodbo za dobavo zemeljskega plina, ki ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov za trgovanje s plinom;
27. pogodbena zmogljivost pomeni zmogljivost v kWh/dan, ki jo je operater distribucijskega sistema v skladu s pogodbo o dostopu dodelil uporabniku sistema;
28. prevzemno mesto je točka na distribucijskem sistemu, v kateri operater distribucijskega sistema prevzame v distribucijo dogovorjene količine zemeljskega plina;
29. priključek pomeni plinovod, ki je namenjen povezavi distribucijskega plinovoda in odjemnega mesta ter se začne na priključnem mestu na omrežju in konča s priključnim mestom uporabnika neposredno za glavno plinsko zaporno pipo;
30. priključno mesto na omrežju pomeni točko na distribucijskem sistemu, kjer je oziroma bo priključen priključek uporabnika;
31. priključno mesto uporabnika pomeni točko na koncu priključka neposredno za glavno plinsko zaporno pipo, gledano iz smeri distribucijskega sistema proti uporabniku, kjer je oziroma bo priključena notranja plinska napeljava uporabnika;
32. ranljivi odjemalec je gospodinjski odjemalec, ki si zaradi svojih premoženjskih razmer, dohodkov in drugih socialnih okoliščin ter bivalnih razmer ne more zagotoviti drugega vira energije za ogrevanje, ki bi mu povzročil enake ali manjše stroške za ogrevanje;
33. tehnična zmogljivost pomeni največjo možno zmogljivost plinovoda;
34. tehnične zahteve so zahteve, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju, gradnji in vzdrževanju distribucijskih plinovodov, priključkov, notranjih plinskih napeljav ter drugih delov distribucijskega sistema. Tehnične zahteve so dostopne na spletni strani operaterja distribucijskega sistema;
35. uporabnik pomeni pravno ali fizično osebo, ki dobavlja v distribucijski sistem ali ki se ji dobavlja iz distribucijskega sistema, oziroma osebo, ki želi svoje stavbe in naprave priključiti na distribucijski sistem in se v tem aktu uporablja kot splošen pojem za uporabnika sistema;
36. varovalni pas je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi. V varovalnem pasu se smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na varnost obratovanja distribucijskega sistema, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od plinovodov in objektov distribucijskega sistema glede na njihovo vrsto in namen;
37. zaplinjanje oziroma uplinjanje pomeni zapolnitev plinovoda, notranje plinske napeljave, plinskih postrojenj z zemeljskim plinom.
(2) Drugi izrazi, ki v tem aktu niso opredeljeni, imajo enak pomen, kot ga določa EZ-1.
II. OPREDELITEV DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA
1. Opredelitev distribucijskega sistema
(opredelitev distribucijskega sistema)
(1) Distribucijski sistem obsega distribucijski sistem od prevzemnega mesta do priključnega mesta uporabnika ter vse objekte in naprave, s katerimi se opravljajo sistemske storitve.
(2) Distribucijski sistem sestavljajo:
– distribucijski plinovodi in priključki, vključno s fitingi (npr. reducirni kosi, T-kosi), armaturami (npr. zaporni elementi, sifoni), raznimi konstrukcijami (npr. razdelilni kosi, lovilniki delcev);
– elementi katodne zaščite (npr. anodno ležišče, merilna mesta, kabelski razvod in naprave);
– odorirne naprave;
– regulacijske, merilne in merilno regulacijske postaje in
– objekti in naprave (merilne naprave, kompenzatorji, regulatorji tlaka, črpalke, kompresorji idr.), potrebne za delovanje distribucijskega sistema.
(3) Sestavni del distribucijskega sistema so tudi stvarne in druge pravice na nepremičninah, potrebne za gradnjo, rekonstrukcijo, razvoj, obratovanje, nadzor in vzdrževanje objektov, naprav in omrežij iz prejšnjega odstavka.
(4) Meja med distribucijskim sistemom in notranjo plinsko napeljavo pomeni točko na koncu priključka neposredno za glavno plinsko zaporno pipo, kjer je oziroma bo priključena notranja plinska napeljava uporabnika.
2. Pravni status distribucijskega sistema
(lastništvo distribucijskega sistema)
(1) Operater distribucijskega sistema je lastnik distribucijskega sistema. Če operater distribucijskega sistema ni lastnik distribucijskega sistema ali njegovega dela, mora imeti z lastnikom sklenjeno pogodbo, na podlagi katere mu je omogočeno, da učinkovito opravlja svoje naloge po EZ-1 in tem aktu.
(2) Priključki, kot del distribucijskega sistema, so v lasti operaterja distribucijskega sistema.
III. TEHNIČNI IN DRUGI POGOJI ZA VARNO OBRATOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA Z NAMENOM ZANESLJIVE IN KAKOVOSTNE OSKRBE Z ZEMELJSKIM PLINOM
1. Zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema
(splošne obveznosti operaterja distribucijskega sistema)
(1) Operater distribucijskega sistema zagotavlja varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje distribucijskega sistema z ustreznim načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem sistema in druge opreme, s skrbnim upravljanjem in izvajanjem nadzora nad distribucijskim sistemom ter nadziranjem vseh posegov v varovalnem pasu distribucijskih plinovodov, skladno z veljavnimi pogoji ter posebnimi varnostnimi ukrepi, ki jih skladno z določbami EZ-1 predpiše minister, pristojen za energijo.
(2) Ne glede na druge določbe tega akta operater distribucijskega sistema izvede vse potrebne organizacijske in druge ukrepe, da omogoči čim hitrejše ugotavljanje motenj v obratovanju distribucijskega sistema, njihovo odpravo in ukrepe za obratovanje do odprave motenj. Operater distribucijskega sistema svojo organiziranost in delovanje opravlja tako, da lahko neprekinjeno sprejema prijave uporabnikov distribucijskega sistema o motnjah obratovanja distribucijskega sistema.
(3) Operater distribucijskega sistema je dolžan pri opravljanju svoje dejavnosti s skrbnostjo dobrega gospodarja neprestano skrbeti za največjo mero varnosti obratovanja distribucijskega sistema.
(izvajanje aktivnosti za zagotovitev varnega in zanesljivega obratovanja)
Za zagotovitev varnega in zanesljivega obratovanja distribucijskega sistema je operater distribucijskega sistema dolžan izvajati naslednje aktivnosti:
1. vzdrževanje distribucijskega plinovoda;
2. redna, izredna (intervencijska) in nepredvidena popravila, adaptacije in rekonstrukcije distribucijskega plinovoda;
3. zaščito distribucijskega plinovoda pred mehanskimi, električnimi in kemičnimi vplivi;
4. sistemsko kontrolo distribucijskega sistema;
5. nadzor nad trasami in nad aktivnostmi tretjih oseb v varovalni pas distribucijskih sistemov, skladno z veljavnimi pogoji ter posebnimi varnostnimi ukrepi, ki jih skladno z določbami EZ-1 predpiše minister, pristojen za energijo;
6. servisiranje naprav in opreme.
10. člen
Operater distribucijskega sistema mora kot dober gospodar skleniti zavarovalne pogodbe za zavarovanje tveganj, ki so povezana z izvrševanjem izvajanja dejavnosti operaterja. Obseg in vsota zavarovanj morata vključevati tudi strojelomno in požarno zavarovanje, zavarovanje odgovornosti operaterja za neposredno škodo, povzročeno tretjim osebam in ostala zavarovanja.
(obveznosti uporabnikov distribucijskega sistema)
(1) Uporabniki distribucijskega sistema so dolžni s skrbnostjo dobrega gospodarja neprestano skrbeti za največjo mero varnosti energetskih objektov, naprav in napeljav.
(2) Uporabniki so dolžni enkrat letno izvesti kontrolni vizualni pregled notranje plinske napeljave skladno s kontrolnim listom, ki je na voljo na spletni strani in sedežu operaterja distribucijskega sistema. Pregled lahko po naročilu uporabnika izvede tudi pooblaščen izvajalec.
(3) Operater distribucijskega sistema s priključitvijo notranje plinske napeljave uporabnikov distribucijskega sistema na distribucijski sistem ne prevzema odgovornosti za tehnično brezhibno in varno obratovanje te napeljave.
(4) Uporabnik distribucijskega sistema je dolžan zagotoviti operaterju distribucijskega sistema za izvrševanje obveznosti operaterja distribucijskega sistema prost dostop do priključkov, regulatorjev tlaka, plinomerov oziroma merilnih naprav, korektorjev in plinskih filtrov, s katerimi upravlja operater distribucijskega sistema.
(5) Uporabnik distribucijskega sistema, ki zaradi višje sile, nepredvidenih vzdrževalnih del, motenj na odjemnem mestu ali drugih razlogov ne more izvrševati pravic dostopa do distribucijskega sistema, je ob nastopu takih razmer dolžan o tem takoj obvestiti operaterja distribucijskega sistema.
(6) Uporabnik mora zagotoviti, da se notranja plinska napeljava uporablja na način, da niso možne motnje na drugih notranjih plinskih napeljavah in da ni motečih posledic za naprave operaterja distribucijskega sistema.
(7) Uporabnik mora v primeru ugotovljenih poškodb, okvar ali netesnosti priključka, distribucijskega plinovoda ali naprav iz tega člena (npr. plinomer, korektor, regulator tlaka oziroma merilna naprava) takoj obvestiti operaterja distribucijskega sistema.
(8) Uporabnik mora operaterju distribucijskega sistema omogočiti dostop do naprav, ki omogočajo izpolnjevanje pravic in obveznosti operaterja distribucijskega sistema, in sicer:
– odčitavanje, menjava in vzdrževanje merilnih naprav;
– vzdrževanje naprav operaterja distribucijskega sistema;
– evidentiranje plinskih trošil.
(9) Uporabniki distribucijskega sistema so dolžni s skrbnostjo dobrega gospodarja z največjo mero skrbnosti spoštovati pogodbene obveznosti (pogodba o priključitvi, pogodba o dostopu). Predvsem morajo zagotoviti, da izpolnjevanje pogodb operaterja distribucijskega sistema ni oteženo (npr. dostop do objektov in naprav, sporočanje točnih podatkov in morebitnih sprememb pogodbenih strank), in preprečiti morebitne zlorabe sistema (na odjemnih mestih, merilnih napravah, priključkih in ostalih napravah, na katere se nanašajo navedene pogodbe), vključno s posegi tretjih oseb (npr. neupravičen odjem).
(10) Če uporabnik distribucijskega sistema operaterju distribucijskega sistema ne omogoči dostopa do naprav iz tega člena oziroma operaterju distribucijskega sistema ni omogočeno izpolnjevanje pravic in obveznosti, operater distribucijskega sistema o tem obvesti uporabnika, lastnika oziroma imetnika soglasja. Ta je dolžan takoj po prejemu obvestila operaterju distribucijskega sistema sporočiti stanje merilne naprave ter najkasneje v roku 15 dni od prejema obvestila kontaktirati operaterja distribucijskega sistema ter mu omogočiti dostop do naprav zaradi izvedbe storitve oziroma omogočiti izpolnjevanje pravic in obveznosti. Če tega ne stori, operater distribucijskega sistema začne postopek za odklop uporabnika.
(ukrepanje v primeru ogroženosti distribucijskega sistema)
(1) Operater distribucijskega sistema mora v primeru ogroženosti distribucijskega sistema nemudoma in v najkrajšem možnem času ustrezno zavarovati sistem pred tveganji, povezanimi z varnostjo sistema, obratovanjem sistema, življenjem ali zdravjem ljudi in premoženjem, oziroma popraviti in odpraviti vse poškodbe in okvare, do katerih pride na distribucijskem sistemu.
(2) Vse informacije o motnjah v delovanju, poškodbah ali okvarah na distribucijskem sistemu ter o nenadnih dogodkih, ki lahko vplivajo na delovanje distribucijskega sistema ali njegovega dela, mora uporabnik, ki je te dogodke zaznal, nemudoma sporočiti operaterju distribucijskega sistema (dežurni službi).
(ukrepanje v primeru poškodb, motenj in okvar)
(1) Operater distribucijskega sistema mora v najkrajšem možnem času popraviti in odpraviti vse poškodbe in okvare, ki se pojavijo na distribucijskem sistemu.
(2) Za zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema operater distribucijskega sistema zagotavlja službo stalne pripravljenosti 24 ur na dan in v primeru nevarnosti za premoženje in zdravje ter življenje ljudi nemudoma izvede vse možne posege na distribucijskem sistemu.
(3) Če pride do poškodbe, motnje ali okvare na distribucijskem sistemu zaradi višje sile ali ravnanja tretjih oseb in operater distribucijskega sistema ravna v skladu s tem aktom in drugimi predpisi ter splošnimi akti, ni odškodninsko odgovoren zaradi začasne omejitve ali prekinitve distribucije zemeljskega plina, če ni drugih temeljev za obstoj odškodninske odgovornosti po splošnih pravilih obligacijskega prava.
2. Nadzor in zavarovanje distribucijskega sistema
(nadzor distribucijskega sistema)
Operater distribucijskega sistema zagotavlja reden nadzor nad distribucijskim sistemom ter redno pregleduje varovalne pasove distribucijskega sistema.
(nadzor pri gradnji in obnovi distribucijskega sistema)
(1) Operater distribucijskega sistema ima zaradi zagotovitve zanesljivega delovanja distribucijskega sistema izključno pravico nadzora nad gradnjo oziroma obnovo distribucijskega sistema na stroške investitorja gradnje.
(2) Pred začetkom projektiranja ali poseganja v prostor je dolžan projektant, izvajalec del ali investitor gradnje pridobiti podatke iz Zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture.
3. Zagotavljanje uravnoteženih obratovalnih razmer v distribucijskem sistemu
(uravnotežene obratovalne razmere)
(1) Operater distribucijskega sistema skrbi za uravnotežene obratovalne razmere v distribucijskem sistemu.
(2) Za potrebe upravljanja distribucijskega sistema in obračuna storitev ter ugotavljanja količin zemeljskega plina, ki je bil prevzet v distribucijski sistem oziroma predan iz njega, morajo biti na vseh prevzemnih in odjemnih mestih ustrezne merilne naprave, do katerih mora imeti operater distribucijskega sistema prost in nemoten dostop.
4. Vzdrževanje distribucijskega sistema
(1) Učinkovito vzdrževanje distribucijskih sistemov zagotavlja operater distribucijskega sistema z izdelavo letnih načrtov vzdrževanja s popisom predvidenih del in posegov.
(2) Če je zaradi izrednih dogodkov, na katere operater distribucijskega sistema nima vpliva, treba izvesti določena vzdrževalna dela na distribucijskem sistemu, se le-ta izvedejo tudi, če niso predvidena v načrtu vzdrževanja.
(1) Za zagotovitev varnega in zanesljivega obratovanja distribucijskega sistema je operater distribucijskega sistema dolžan izvajati načrtovana in druga potrebna vzdrževalna dela.
(2) V primeru motenj ali okvar na distribucijskem sistemu, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na njegovo varno in zanesljivo obratovanje, operater distribucijskega sistema izvede izredna in nepredvidena dela za zagotovitev nemotenega in zanesljivega delovanja distribucijskega sistema v najkrajšem možnem času.
(3) Operater distribucijskega sistema je dolžan redno vzdrževati objekte in naprave distribucijskega sistema tako, da je ves čas ohranjena njegova funkcionalna in obratovalna usposobljenost in varnost delovanja v času dobe koristnosti distribucijskega sistema (redno vzdrževanje). Redna vzdrževalna dela zajemajo popravila na osnovnih sredstvih, ki ne pomenijo povečanja dobe koristnosti, vrednosti ali zmogljivosti osnovnih sredstev, ampak le ohranjajo zanesljivost, varnost, učinkovitost in zmogljivost v predvideni dobi koristnosti.
(4) Operater distribucijskega sistema je dolžan izvesti posodobitve distribucijskega sistema s tem, da ga občasno obnovi, zamenja iztrošene sestavne dele in/ali spremeni njegovo konstrukcijo in s tem podaljša dobo obratovanja in/ali izboljša značilnosti obratovanja distribucijskega sistema (redno investicijsko vzdrževanje). Redna investicijska vzdrževalna dela zajemajo zamenjavo ali preureditve oziroma obnovo obstoječih osnovnih sredstev, ki pomenijo povečano zanesljivost, varnost, učinkovitost in zmogljivost ali podaljšanje predvidene dobe koristnosti distribucijskega sistema.
(5) Dela iz tega člena obsegajo predvsem:
1. zaščito pred mehanskimi, električnimi in kemičnimi vplivi;
2. preventivne preglede;
3. popravila in rekonstrukcije distribucijskega sistema;
4. vzdrževanje distribucijskega sistema;
5. nadzor nad trasami in nad aktivnostmi tretjih oseb v varovalnem pasu;
6. servisiranje in zamenjavo opreme.
(6) Pred izvedbo del iz tega člena, ki povzročijo začasno omejitev ali prekinitev distribucije plina, mora operater distribucijskega sistema obvestiti uporabnike skladno z EZ-1.
(7) Operater distribucijskega sistema ne odgovarja za škodo, ki uporabniku distribucijskega sistema nastane zaradi začasne omejitve ali prekinitve distribucije zemeljskega plina, če ni drugih temeljev za obstoj odškodninske odgovornosti po splošnih pravilih obligacijskega prava.
(8) V primeru izvajanja del iz tega člena na objektih in napravah, ki niso v lasti operaterja distribucijskega sistema, se povračilo stroškov dogovori s pogodbo, sklenjeno z lastnikom teh naprav.
(pravice in obveznosti pri rednih vzdrževalnih delih na distribucijskem sistemu)
(1) Operater distribucijskega sistema sme začasno prekiniti distribucijo zaradi predvidenih rednih del, vzdrževanj, pregledov, rekonstrukcij, preizkusov ali kontrol meritev ter razširitve distribucijskega sistema.
(2) Redna dela je operater distribucijskega sistema dolžan opraviti v času, ki je nujno potreben, da se delo opravi, in izbrati čas, ki čim manj prizadene končne odjemalce (praviloma ne v času, ko je pričakovati večjo porabo zemeljskega plina).
(pravice in obveznosti pri izrednih nepredvidenih delih na distribucijskem sistemu)
(1) V primeru okvar na distribucijskem sistemu, vključno s priključkom, ki nastanejo zaradi razlogov, na katere operater distribucijskega sistema ne more vplivati in povzročijo motnje v delovanju distribucijskega sistema, mora operater distribucijskega sistema v najkrajšem možnem času izvesti izredna nepredvidena dela za zagotovitev nemotenega ter zanesljivega delovanja distribucijskega sistema oziroma organizirati potrebna popravila za vzpostavitev uravnoteženega delovanja.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko operater distribucijskega sistema, če je to nujno potrebno zaradi varnosti, za čimprejšnjo vzpostavitev nemotenega delovanja ali zaradi drugih upravičenih razlogov začasno omeji ali prekine distribucijo zemeljskega plina.
(predvidena dela na distribucijskem sistemu)
(1) Predvidena dela je operater distribucijskega sistema dolžan opraviti v času, ki je nujno potreben, da se delo opravi, in izbrati čas, ki čim manj prizadene uporabnike distribucijskega sistema. Za izbiro primernega časa lahko operater distribucijskega sistema od uporabnikov distribucijskega sistema zahteva podatke o predvideni uporabi distribucijskega sistema.
(2) Operater distribucijskega sistema mora o predvidenem odklopu pravočasno obvestiti uporabnika in/ali končnega odjemalca v pisni obliki ali na drug oseben način skladno z določbami 9. oddelka IV. poglavja tega akta. V primeru večjega števila odjemalcev in če osebno obveščanje ni stroškovno učinkovito, pa v sredstvih javnega obveščanja in na spletu vsaj 48 ur pred odklopom.
(3) Če je operater distribucijskega sistema pozvan, da izvede na distribucijskem sistemu določena dela zaradi potrebe tretjih oseb, izvede ta dela na njihove stroške po predhodni presoji upravičenosti zahtevanih del in vpliva predvidenih del na uporabnike distribucijskega sistema. Operater distribucijskega sistema o izvedbi del sklene ustrezno pogodbo.
(4) Sklenitev pogodbe iz prejšnjega odstavka je pogoj za izvedbo del iz prejšnjega odstavka. Pogodba mora določati tudi odgovornost glede stroškov v povezavi z motnjami pri oskrbi, do katerih lahko pride zaradi izvedbe del.
5. Tehnične zahteve za distribucijski sistem
(1) Pri umeščanju v prostor, projektiranju in graditvi objektov, ki sestavljajo distribucijski sistem, kot tudi pri njihovem opremljanju z napravami, preskušanju, obratovanju in obnavljanju, je treba upoštevati najboljše ekonomsko še upravičene rešitve in tehnologije, tako da so v največji možni meri zagotovljene varnost, zanesljivost in učinkovitost distribucijskega sistema.
(2) Pri izvajanju aktivnosti iz prejšnjega odstavka se zaradi poenotenja opreme, dimenzij cevi ter zapornih elementov, materialov, načinov izvedbe, geodetskih posnetkov in drugih elementov distribucijskega sistema uporabljajo tudi Tehnične zahteve operaterja distribucijskega sistema, ki so objavljene na spletni strani operaterja distribucijskega sistema.
(opustitev obratovanja dela distribucijskega sistema)
(1) Če del distribucijskega sistema ni potreben za izvajanje distribucije zemeljskega plina, ga lahko operater distribucijskega sistema opusti.
(2) Operater distribucijskega sistema opustitev dela distribucijskega sistema izvede tako, da:
– opuščenega dela distribucijskega sistema fizično ne odstrani, temveč ga z ustreznimi tehničnimi ukrepi zavaruje in s tem omogoči njegovo ohranitev v čim večji meri ali
– fizično odstrani opuščeni del distribucijskega sistema, če je odstranitev potrebna zaradi izvedbe dopustnih in načrtovanih prostorskih ureditev oziroma zaradi varovanja okolja. V primeru opuščenega priključka soglasje lastnika priključka ni potrebno.
(3) Priključek, ki ga operater distribucijskega sistema opusti in fizično odstrani, se praviloma prekine na priključnem mestu na omrežju. Pri tem je treba odstraniti tudi vse vidne dele priključka v oziroma na objektu ali stavbi. Odstranitev izvede operater distribucijskega sistema, stroške odstranitve pa nosi lastnik priključka, ki je zahteval odstranitev.
(4) Operater distribucijskega sistema v Zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture izvede spremembo iz tega člena. Opuščeni del distribucijskega sistema ni več sestavni del distribucijskega sistema.
6. Posegi v varovalni pas plinovoda, ki je del distribucijskega sistema
(prostorsko načrtovanje v varovalnem pasu distribucijskega sistema)
(1) Pri pripravi smernic prostorskega načrtovanja operater distribucijskega sistemau pošteva tehnične zahteve, ki jih določajo predpisi, standardi in Tehnične zahteve operaterja distribucijskega sistema.
(2) Operater distribucijskega sistema pri pripravi Tehničnih zahtev operaterja distribucijskega sistema določi tudi morebitne posebne varnostne ukrepe v varovalnem pasu distribucijskega plinovoda.
(posegi v prostor v varovalnem pasu distribucijskega sistema)
(1) Za izvedbo kakršnegakoli posega v območju varovalnega pasu distribucijskega sistema mora investitor ali izvajalec dobiti pisno soglasje operaterja distribucijskega sistema.
(2) Pred začetkom projektiranja ali izvajanja posega v prostor je dolžan projektant, izvajalec del ali investitor posega pridobiti potrebne podatke o legi plinovoda iz Zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture ali iz evidence infrastrukture operaterja distribucijskega sistema. Če projektant, izvajalec del ali investitor novogradnje načrtuje oziroma izvede dela brez soglasja operaterja distribucijskega sistema iz prejšnjega odstavka ali v nasprotju z njim, investitor odškodninsko odgovarja operaterju distribucijskega sistema in uporabnikom distribucijskega sistema za nastalo škodo.
(prestavitev dela distribucijskega sistema)
(1) Prestavitev distribucijskega sistema je prestavitev distribucijskega plinovoda oziroma objekta, ki sestavlja distribucijski sistem skupaj s sistemom povezanih naprav.
(2) Če je zaradi načrtovane gradnje ali drugega posega potrebna prestavitev distribucijskega sistema, za katero je treba pridobiti samostojno gradbeno dovoljenje, mora za to prestavitev v imenu operaterja distribucijskega sistema in za svoj račun investitor načrtovane gradnje ali drugega posega pridobiti gradbeno dovoljenje za prestavljeni del distribucijskega sistema.
(3) Operater distribucijskega sistema izda soglasje za prestavitev distribucijskega sistema, ko mu investitor predloži popolno projektno dokumentacijo in podpisano pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij iz tega poglavja tega akta. Po izdaji soglasja za prestavitev distribucijskega sistema izda operater distribucijskega sistema tudi soglasje za poseg v varovalnem pasu, zaradi katerega je treba distribucijski sistem predhodno prestaviti.
(4) Investitor iz prejšnjega odstavka mora v imenu operaterja distribucijskega sistema in na svoj račun pridobiti vse potrebne stvarne in druge pravice na nepremičninah, na katerih bo zgrajen nadomestni distribucijski sistem. Pred zaplinitvijo nadomestnega distribucijskega sistema je treba zagotoviti, da je v zemljiško knjigo vpisana služnost obratovanja, vzdrževanja in nadzora nadomestnega distribucijskega sistema v korist operaterja distribucijskega sistema za čas trajanja distribucijskega sistema za vso nadomestno traso distribucijskega sistema.
(5) Pred zaplinitvijo nadomestnega distribucijskega sistema mora investitor pridobiti in operaterju distribucijskega sistema predložiti vso potrebno dokumentacijo, na podlagi katere bo omogočeno obratovanje distribucijskega sistema skladno s predpisi takoj po vključitvi nadomestnega distribucijskega sistema v obstoječi distribucijski sistem, med drugim uporabno dovoljenje prestavljenega dela distribucijskega plinovoda ali zapisnik strokovnega tehničnega pregleda brez zadržkov, geodetski posnetek izvedenega stanja, dokazilo o vpisu objekta v Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture in dokazilo o zanesljivosti objekta.
(6) Investitor nadomestnega distribucijskega sistema in operaterju distribucijskega sistema v roku 30 dni po zaplinitvi nadomestnega distribucijskega sistema skleneta dogovor (primopredajo), s katerim investitor nadomestnega distribucijskega sistema brezplačno izroči v last in posest nadomestni distribucijski sistem operaterja distribucijskega sistema. Operater distribucijskega sistema investitorju sočasno brezplačno izroči v last in posest tisti del distribucijskega sistema, ki je bil nadomeščen z nadomestnim distribucijskim sistemom.
(7) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za izvedbo posebnih varnostnih ukrepov, ki jih je v primeru posega v varovalni pas distribucijskega sistema treba predvideti skladno s predpisom, ki ureja pogoje poseganja v varovalni pas distribucijskega sistema.
(izvajanje del v varovalnem pasu distribucijskega sistema)
Najmanj deset dni pred začetkom izvajanja kakršnihkoli del, ki lahko vplivajo na varno obratovanje distribucijskega sistema, na območju varovalnega pasu distribucijskega sistema, mora investitor ali izvajalec del predložiti operaterju distribucijskega sistema:
– pisno prijavo začetka del z navedbo datuma njihovega začetka in predvidene dinamike;
– pravnomočno gradbeno dovoljenje, če je za izvedbo del potrebno;
– naročilo za zakoličbo obstoječih plinovodov distribucijskega sistema;
– naročilo za nadzor operaterja distribucijskega sistema ali njegove terenske službe in
– podatke o izvajalcu ter odgovornem vodji del.
(nedovoljeni posegi v varovalni pas distribucijskega sistema)
(1) Če operater distribucijskega sistema ugotovi, da je prišlo do posega v varovalni pas v nasprotju s predpisi, ki urejajo posege v varovalni pas, ali tem aktom, lahko takoj neposredno prepove izvajanje del v zvezi s tem posegom osebam, ki jih izvajajo in o tem obvesti državne organe, pristojne za ukrepe v zvezi z nedovoljenimi posegi v prostor.
(2) Operater distribucijskega sistema ravna skladno s prejšnjim odstavkom tudi, če se sicer dovoljena dela v varovalnem pasu izvajajo v nasprotju s predpisi, ki urejajo posege v varovalni pas, tem aktom, pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij iz naslednjega člena oziroma zahtevami operaterja distribucijskega sistema.
(pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij, stroški posega v varovalni pas distribucijskega sistema)
(1) Investitor ali izvajalec del v varovalnem pasu distribucijskega sistema nosi vse stroške, ki jih povzroči operater distribucijskega sistema z umeščanjem v prostor, načrtovanjem in izvedbo teh del.
(2) Stroški iz prejšnjega odstavka obsegajo tako neposredne stroške teh del, kot so stroški izvedbe posebnih varnostnih ukrepov ali prestavitve plinovoda distribucijskega sistema, bodisi da jih izvede investitor oziroma izvajalec del bodisi operater distribucijskega sistema, kot tudi posredne stroške, ki nastanejo operaterju distribucijskega sistema v zvezi z deli v varovalnem pasu distribucijskega sistema.
(3) Stroške v zvezi z deli v varovalnem pasu distribucijskega sistema sestavljajo tudi vrednost storitev in del, ki jih izvaja operater distribucijskega sistema v zvezi z deli v varovalnem pasu distribucijskega sistema, kot so strokovno delo v zvezi s soglasji, nadzor nad izvajanjem del in podobno.
(4) Če je za izvedbo posega v varovalnem pasu distribucijskega sistema treba prestaviti distribucijski plinovod, sestavljajo stroške, ki jih nosi investitor, tudi vsi stroški, povezani s to prestavitvijo, vključno z izpihanim plinom ter vključno z morebitnimi obveznostmi do uporabnikov sistema v zvezi s tem.
(5) V zvezi z medsebojnimi razmerji, vključno plačilom stroškov posega v varovalnem pasu distribucijskega sistema, skleneta investitor oziroma izvajalec del ter operater distribucijskega sistema pogodbo, s katero uredita medsebojna razmerja, vključno s plačilom teh stroškov ter nadalje, z ustreznim zavarovanjem obveznosti investitorja oziroma izvajalca del.
(6) Operater distribucijskega sistema lahko izda soglasje za poseg v varovalnem pasu distribucijskega sistema tudi, če pogodba iz prejšnjega odstavka ni bila sklenjena.
IV. POGOJI IN NAČIN PRIKLJUČITVE NA DISTRIBUCIJSKI SISTEM
1. Pravica do priključitve
(1) Pravico do priključitve na distribucijski sistem ima vsaka oseba, ki je lastnik stavbe ali jo namerava zgraditi in ima ali bo imela na tej stavbi naprave, z uporabo katerih bo postala uporabnik.
(2) Pravica do priključitve na določenem priključnem mestu z določenim priključkom se pridobi z dokončnostjo soglasja za priključitev in ob izpolnjevanju pogojev, navedenih v soglasju za priključitev, izvršuje pa se na način, določen v pogodbi o priključitvi in soglasju za priključitev.
(3) Pravica do priključitve preneha, če preneha soglasje za priključitev, po sklenitvi pogodbe o priključitvi pa, če preneha veljati ta pogodba.
(4) Pravica do priključitve preneha tudi v trenutku, ko operater distribucijskega sistema skladno z EZ-1 in tem aktom trajno odklopi uporabnika sistema.
(število odjemnih mest na priključku)
(1) Na enem priključku je lahko priključenih eno ali več odjemnih mest.
(2) Na en priključek je lahko priključenih več odjemnih mest, če je v stavbi več stanovanj ali poslovnih prostorov oziroma posameznih zaključenih funkcionalnih delov stavbe ali naprav.
(3) Vsako odjemno mesto mora biti opremljeno z merilno napravo, katere velikost in tip odobri operater distribucijskega sistema.
(4) Na enem odjemnem mestu so lahko priključeni le stavbe, deli stavbe in naprave enega odjemalca.
(5) Če je odjemno mesto v skupni lasti več oseb ter namenjeno skupni oskrbi ene ali več stavb z več posameznimi funkcionalno zaključenimi deli, se te osebe obravnavajo kot en končni odjemalec.
2. Priključitev
(vloga za izdajo soglasja)
(1) Pred pričetkom gradnje priključkov ki se jih priključuje na distribucijski sistem, mora investitor oziroma lastnik stavbe pridobiti soglasje za priključitev.
(2) Operater distribucijskega sistema izda soglasje za priključitev na podlagi pisne vloge.
(3) V pisni vlogi je treba navesti in priložiti:
1. ime in priimek oziroma firma in naslov investitorja oziroma lastnika;
2. želeno lokacijo priključnega mesta na omrežju in priključnega mesta uporabnika;
3. namen uporabe priključka;
4. največji pretok priključka (Nm3/h);
5. predvideno moč trošil v kW;
6. predviden letni odjem zemeljskega plina v kWh;
7. predviden začetek uporabe priključka in trajanje uporabe priključka;
8. predvideno distribucijsko zmogljivost v kWh/dan, če operater distribucijskega sistema potrebuje te podatke za oceno ekonomske upravičenosti priključitve;
9. dokazilo o lastništvu – izpisek iz zemljiške knjige;
10. kopijo gradbenega dovoljenja za stavbo v primerih, ko je to zahtevano v skladu z zakonodajo, ki ureja graditev objektov;
11. projekt za izvedbo priključka, razen v primeru iz šestega odstavka tega člena;
12. projekt za izvedbo distribucijskega plinovoda v primeru gradnje ali prestavitve plinovoda distribucijskega sistema na zahtevo tretje osebe.
(4) Za priključitev stavb in posameznih delov stavb oziroma objektov, za katere po zakonu, ki ureja graditev objektov, ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, je treba pisni vlogi iz prejšnjega odstavka namesto kopije gradbenega dovoljenja priložiti dokazilo o lastništvu stavbe ali dela stavbe.
(5) Pisni vlogi iz tretjega odstavka tega člena je treba priložiti tudi dokazilo o lastništvu oziroma soglasje lastnika zemljišča, po katerem bo priključek potekal, da soglaša z ustanovitvijo ustrezne služnosti za priključek. Nadalje je treba priložiti ustrezna soglasja morebitnih solastnikov ali pisno izjavo, s katero vlagatelj (lastnik stavbe oziroma objekta) izjavlja, da je pridobil vsa soglasja morebitnih solastnikov stavbe, delov stavbe in obstoječih plinskih napeljav (priključek in notranje plinske napeljave), na katere bo predvidena priključitev vplivala.
(6) Če gradnjo distribucijskih plinovodov ali priključkov izvaja operater distribucijskega sistema v svojem imenu in za svoj račun in mora vsa potrebna soglasja pridobiti operater distribucijskega sistema, osebi iz prvega odstavka tega člena ni treba priložiti tistih soglasij in prilog iz tega člena, ki jih v takem primeru ureja operater distribucijskega sistema v svojem imenu in za svoj račun, razen izjav oziroma soglasij iz prejšnjega odstavka.
(1) Vlagatelj lahko vlogo za izdajo soglasja za priključitev poda sam ali po pooblaščencu, ki ga zastopa v postopku izdaje soglasja za priključitev. V tem primeru je treba pisni vlogi za izdajo soglasja za priključitev priložiti tudi pooblastilo, ki pa ne velja za podpis pogodbe o priključitvi, za podpis katere se zahteva novo pooblastilo, izdano po datumu dokončnosti soglasja za priključitev.
(2) V primeru izdaje soglasja za priključitev za stavbo, ki je v solastnini ali skupni lastnini dveh ali več oseb, oziroma za skupne dele v stavbi z več stanovanjskimi ali poslovnimi enotami, ki so v solastnini dveh ali več etažnih lastnikov, ti solastniki oziroma etažni lastniki za izdajo soglasja za priključitev, pooblastijo pooblaščenca, ki poda vlogo za izdajo soglasja za priključitev in zastopa solastnike oziroma etažne lastnike v postopku izdaje soglasja za priključitev.
(3) Soglasje za priključitev se izda vsem solastnikom oziroma etažnim lastnikom stavbe, pri čemer v primeru etažnih lastnikov glasi generično na vse vsakokratne etažne lastnike stavbe brez navedbe posameznih imen etažnih lastnikov.
(pogoji za izdajo soglasja za priključitev)
(1) Operater distribucijskega sistema izda soglasje za priključitev, če:
1. je priključitev na distribucijski sistem tehnično izvedljiva glede na geografsko lego obstoječega ali predvidenega distribucijskega sistema in geografsko lego predvidenega odjemnega mesta;
2. zahtevana priključitev nima za posledico večjih motenj v delovanju distribucijskega sistema;
3. je investitor oziroma lastnik pripravljen kriti morebitne nesorazmerne stroške priključitve, če bi ti nastali operaterju distribucijskega sistema zaradi predvidene priključitve uporabnika;
4. je vloga za izdajo soglasja ustrezno izpolnjena z vsemi predpisanimi podatki;
5. investitor ali lastnik stavbe izkaže, da je lastnik oziroma solastnik stavbe ali dela stavbe ali ima pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo ter je pridobil soglasja iz petega odstavka 32. člena tega akta;
6. je investitor ali lastnik stavbe pridobil soglasje solastnikov stavbe oziroma solastnikov obstoječih plinovodov in internih plinskih napeljav, na katere se priključuje;
7. so projekti za izvedbo priključka izdelani skladno s predpisi, sistemskimi obratovalnimi navodili in tehničnimi zahtevami operaterja distribucijskega sistema v primerih, ko bo investitor ali lastnik stavbe lastnik teh vodov;
8. so priložene grafične priloge, iz katerih sta razvidna potek distribucijskega plinovoda in lega priključka, v primerih, ko bo operater distribucijskega sistema lastnik teh vodov;
9. je priložen načrt notranje plinske napeljave, v primerih, ko je priključitev predvidena na obstoječo notranjo plinsko napeljavo.
(2) Operater distribucijskega sistema v postopku izdaje soglasja izračuna višino morebitnih nesorazmernih stroškov priključitve skladno z določbami EZ-1.
(3) Pri presoji pogojev iz 2. točke prvega odstavka tega člena ter za namen izračuna višine nesorazmernih stroškov priključitve operater distribucijskega sistema upošteva stanje distribucijskega sistema, kot obstaja v času odločanja o zahtevi za izdajo soglasja in predvideno širitvijo distribucijskega sistema.
(4) Projektno dokumentacijo in drugo gradivo, priloženo vlogi za izdajo soglasja za priključitev, hrani operater distribucijskega sistema.
(odločanje o vlogi za izdajo soglasja za priključitev)
(1) Na podlagi popolne vloge in priložene dokumentacije operater distribucijskega sistema odloča o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev.
(2) Če investitor ali lastnik stavbe nima pravice do priključitve zaradi neizpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena, operater distribucijskega sistema zavrne soglasje za priključitev.
(3) V primeru ugotovljenega obstoja nesorazmernih stroškov priključitve, ki se opredelijo v soglasju za priključitev, ima uporabnik pravico do priključitve, če se odloči, da bo sam kril nesorazmerne stroške. Medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s tem uredita investitor ali lastnik stavbe in operater distribucijskega sistema v posebni pogodbi ali v okviru pogodbe o priključitvi.
(4) Če operater distribucijskega sistema ugotovi, da pogoji za priključitev niso izpolnjeni (neizpolnjevanje tehničnih pogojev, nastanek motenj v delovanju distribucijskega sistema), lahko vlagatelju predlaga spremembe in ga pozove, da vlogo dopolni oziroma spremeni. Operater distribucijskega sistema v pozivu določi rok za vložitev dopolnitve ali spremembe. Če vlagatelj vloge ne dopolni ali ne spremeni v skladu in v roku iz tega odstavka, operater distribucijskega sistema izdajo soglasja zavrne.
(5) O izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča operater distribucijskega sistema z odločbo v upravnem postopku najkasneje v roku 30 dni od vložitve popolne vloge za izdajo soglasja.
(6) Izdana odločba o soglasju za priključitev velja dve leti od njene dokončnosti, razen če EZ-1 ne določa drugače. V tem času mora imetnik soglasja za priključitev izpolniti vse pogoje, predpisane v soglasju za priključitev, in operaterju distribucijskega sistema naročiti izvedbo priključitve. Veljavnost soglasja za priključitev se lahko podaljša skladno z EZ-1.
(7) O pritožbi zoper izdajo ali zavrnitev soglasja za priključitev odloča agencija.
(priključevanje skladišč plina, obratov za utekočinjen zemeljski plin in proizvodnih virov plina)
(1) Za priključitev na sistem skladišč plina in obratov za utekočinjen zemeljski plin se smiselno uporabljajo določbe tega akta, ki urejajo priključitev uporabnikov sistema.
(2) Za priključitev proizvodnih virov plina, ki ga je mogoče varno dodajati v distribucijski sistem zemeljskega plina, na distribucijski sistem, se smiselno uporabljajo določbe tega akta, ki urejajo priključitev uporabnikov sistema in dodatne določbe v Tehničnih zahtevah operaterja distribucijskega sistema.
3. Stroški priključitve
37. člen
(ocena ekonomske upravičenosti priključitve)
(1) Operater distribucijskega sistema oceni ekonomsko upravičenost priključitve na podlagi analize ocenjenih stroškov in koristi ter z uporabo metode sedanje vrednosti denarnih tokov, pri čemer se upoštevajo parametri iz splošnega akta agencije, ki ureja metodologijo za določitev regulativnega okvira. Pri izračunu ekonomske upravičenosti naložbe v priključek se upošteva referenčna ekonomska doba uporabe priključka 20 let.
(2) Z analizo ekonomske upravičenosti priključitve operater distribucijskega sistema z ustreznimi kazalniki (interna stopnja donosnosti in neto sedanja vrednost) ovrednoti finančno donosnost naložbe priključitve, ki kaže zmožnost neto prihodkov, da povrnejo stroške priključitve.
(3) Pri analizi ekonomske upravičenosti priključitve se upoštevajo:
– ocenjeni stroški za izvedbo potrebne investicije (vrednost naložbe);
– predvideni dodatni stroški operaterja distribucijskega sistema, na primer stroški za vzdrževanje in obratovanje novega priključka;
– stroški iz naslova reguliranega donosa na sredstva, povezani z izvedeno investicijo;
– predvideni dodatni prihodki operaterja distribucijskega sistema glede na predvideni obseg uporabe priključka s strani uporabnika sistema.
(4) Stroški priključitve so vsi stroški, ki jih ima operater distribucijskega sistema zaradi zahtevane priključitve iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka.
(5) Ocenjeni stroški za izvedbo potrebne naložbe priključitve so stroški projektiranja, stroški pridobivanja upravnih dovoljenj in potrebnih stvarnih pravic, stroški gradnje objektov in naprav in vsi drugi stroški, ki jih operater distribucijskega sistema ne bi imel, če ne bi prišlo do zadevne priključitve. Za izračun ocenjenih stroškov se upoštevajo trenutne cene na trgu in podatki iz pogodb preteklih gradenj primerljivih objektov.
(6) Predvideni dodatni stroški operaterja distribucijskega sistema so vsi stroški, povezani z obratovanjem ter rednim in investicijskim vzdrževanjem, ki jih bo imel operater distribucijskega sistema v ekonomski dobi uporabe priključka. Dodatne stroške določi operater distribucijskega sistema na podlagi stroškov s podobnimi objekti.
(7) Strošek reguliranega donosa na sredstva se določi v višini, kot se določa s splošnim aktom agencije, ki ureja metodologijo za določitev regulativnega okvira.
(8) Predvideni dodatni prihodki operaterja distribucijskega sistema so vsi prihodki, ki jih bo operater distribucijskega sistema imel zaradi novega priključka, upoštevaje predvideni obseg uporabe priključka po posameznih letih, ki izhaja iz vloge za izdajo soglasja za priključitev.
(9) Dodatne prihodke in stroške, ki se upoštevajo pri analizi ekonomske upravičenosti, ugotavlja operater distribucijskega sistema na podlagi podatkov, ki veljajo na dan, ko je operater distribucijskega sistema prejel popolno vlogo za izdajo soglasja za priključitev uporabnika na distribucijski sistem.
(določitev sorazmernih in nesorazmernih stroškov priključitve)
(1) Priključitev je ekonomsko upravičena, če predvideni dodatni prihodki zadoščajo za pokritje vseh stroškov priključitve. Vse stroške priključitve, ki so ekonomsko upravičeni, nosi operater distribucijskega sistema (sorazmerni stroški priključitve).
(2) Če predvideni dodatni prihodki ne zadoščajo za pokritje vseh stroškov priključitve, ima uporabnik distribucijskega sistema pravico do priključitve le, če sam pokrije tisti del stroškov, ki ni pokrit s predvidenimi dodatnimi prihodki (nesorazmerni stroški priključitve).
(3) Operater distribucijskega sistema določi nesorazmerne stroške kot znesek, ki je potreben, da je v referenčni ekonomski dobi uporabe priključka v celoti upoštevana takšna pričakovana interna stopnja donosnosti naložbe, kot je določena v sedmem odstavku prejšnjega člena.
(4) Operater distribucijskega sistema ni dolžan začeti z izvedbo naložbe, dokler uporabnik distribucijskega sistema ne sklene pogodbe o priključitvi in dokler se ne zaveže, da plača nesorazmerne stroške, če so le-ti bili določeni s soglasjem za priključitev (npr. zagotovitev morebitnih jamstev v primeru odloženega plačila).
(vračilo dela nesorazmernih stroškov zaradi priključitve novih uporabnikov distribucijskega sistema)
(1) Če se na priključek obstoječega uporabnika, za katerega so bili plačani nesorazmerni stroški, priključi nov uporabnik v času referenčne ekonomske dobe uporabe priključka, se mu pri oceni ekonomske upravičenosti priključitve upošteva tudi neamortizirani del prvotne naložbe (upoštevaje referenčno ekonomsko dobo), ki se pokriva s prihodki iz naslova že zaračunanih nesorazmernih stroškov.
(2) Če novemu uporabniku na podlagi tako izračunane ocene ekonomske upravičenosti nastanejo nesorazmerni stroški, je le-te dolžan plačati v skladu s tem aktom.
(3) Delež plačanih nesorazmernih stroškov novega uporabnika je operater distribucijskega sistema dolžan povrniti že obstoječemu uporabniku in se določi v sorazmerju z deležem predvidenega letnega odjema za obstoječega uporabnika (podatek iz soglasja za priključitev) glede na skupen predviden letni odjem obstoječega in novega uporabnika (oba podatka iz soglasij za priključitev), hkrati pa vračilo ne sme biti večje od že plačanih nesorazmernih stroškov obstoječega uporabnika.
(4) Operater vrne del nesorazmernih stroškov obstoječemu uporabniku v 30 dneh po tem, ko mu ta sporoči vse potrebne podatke za nakazilo (številko transakcijskega računa ter druge potrebne podatke) in ko je prejel celotno plačilo nesorazmernih stroškov od novega uporabnika priključka.
4. Soglasje za priključitev
(soglasje za priključitev)
(1) Za vsako posamezno priključitev mora oseba iz prvega odstavka 30. člena tega akta pridobiti soglasje za priključitev.
(2) V soglasju za priključitev morajo biti navedeni:
1. ime in priimek oziroma naziv firme in naslov investitorja ali lastnika stavbe (v nadaljnjem besedilu: imetnik soglasja za priključitev);
2. naslov stavbe oziroma objekta, za katerega se izvaja priključitev (ulica, hišna številka, kraj, identifikacijska številka stavbe ali dela stavbe);
3. številka merilnega mesta (enoumna oznaka odjemnega mesta);
4. navedba načrtov in dokumentov, ki so predloženi vlogi za soglasje in na podlagi katerih je izdano soglasje;
5. priključno mesto na omrežju;
6. priključno mesto uporabnika;
7. predvideni letni odjem v kWh;
8. največji delovni tlak in najmanjši zagotovljeni delovni tlak zemeljskega plina na priključnem mestu uporabnika;
9. največji pretok priključka (Nm3/h);
10. predvidena moč trošil v kW;
11. datum predvidenega začetka uporabe priključka;
12. namen uporabe priključka;
13. višina morebitnih nesorazmernih stroškov, vključno s pogoji plačila;
14. distribucijska zmogljivost v kWh/dan, na kateri temelji izračun ekonomske upravičenosti priključitve (samo v primeru, če je bila distribucijska zmogljivost uporabljena v izračunu);
15. določbo, da operater distribucijskega sistema ni dolžan začeti z izvedbo naložbe, dokler imetnik soglasja za priključitev ne sklene pogodbe o priključitvi in dokler se ne zaveže, da plača nesorazmerne stroške, če so le-ti bili določeni s soglasjem za priključitev (zagotovitev morebitnih jamstev v primeru odloženega plačila in podobno);
16. pogoj, da bo priključitev stavbe na distribucijski sistem možna, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji v skladu s tem aktom in tehničnimi zahtevami operaterja distribucijskega sistema in predloženimi projekti za izvedbo;
17. navedba morebitnih tehničnih in drugih pogojev za priključitev ter, pri večjih uporabnikih, če to izhaja iz narave priključka, posebnosti odjema in tehnologije uporabe zemeljskega plina.
(3) Veljavnost soglasja za priključitev preneha skladno z EZ-1, razen če ni skladno s tem zakonom podaljšano.
(prenos soglasja za priključitev)
(1) Soglasje za priključitev se lahko prenese na pravno ali fizično osebo, ki pridobi te objekte, naprave ali napeljave, če pride po izdaji soglasja za priključitev in pred sklenitvijo pogodbe o priključitvi do katerega od naslednjih razlogov:
– če imetnik soglasja za priključitev umre (fizična oseba) ali preneha obstajati (pravna oseba);
– če gre za spremembo gradbenega dovoljenja zaradi spremembe investitorja ali zaradi pravnega prometa z objektom.
(2) Operater distribucijskega sistema na zahtevo novega investitorja oziroma lastnika prenese soglasje iz prejšnjega odstavka na to novo osebo ali več oseb.
(3) Zahtevo za prenos soglasja mora novi lastnik oziroma investitor vložiti najkasneje v 30 dneh po prejemu sodne ali upravne odločbe oziroma od sklenitve pogodbe, iz katere izhaja razlog za prenos soglasja iz prejšnjega odstavka. Zahtevi mora biti predložen dokaz o prenosu investitorstva, o pravnem nasledstvu ali o pridobitvi lastninske pravice iz prejšnjega odstavka.
(4) Soglasje se prenese na novo osebo ali več oseb z uradnim zaznamkom, ki se nanaša zgolj na spremembo imetnika oziroma imetnikov soglasja. Z uradnim zaznamkom ostanejo ostali pogoji iz soglasja za priključitev, vključno z roki, nespremenjeni.
5. Pogodba o priključitvi
(1) Pogodba o priključitvi se lahko sklene le z imetnikom veljavnega soglasja za priključitev. Operater distribucijskega sistema in imetnik veljavnega soglasja za priključitev skleneta v roku, ki je določen v soglasju za priključitev, pogodbo o priključitvi, s katero uredita medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s priključitvijo.
(2) V pogodbi stranki zlasti uredita:
1. obseg del, ki jih je treba realizirati za priključitev na distribucijski sistem;
2. predvideno moč trošil v kW;
3. glavne tehnične karakteristike oziroma osnovne parametre priključka, npr. priključno mesto na omrežju, traso priključka, priključno mesto uporabnika, dimenzijo priključka, nazivni tlak priključka, največji pretok priključka (Nm3/h);
4. lastništvo priključka;
5. številko merilnega mesta (enoumna oznaka odjemnega mesta);
6. medsebojna razmerja v zvezi z vzdrževanjem priključka, če je priključek v lasti uporabnika;
7. rok izvedbe priključka in začetek uporabe priključka;
8. namen uporabe priključka;
9. višino in način plačila morebitnih nesorazmernih stroškov priključitve;
10. ureditev razmerij v povezavi s prekinitvijo priključitve ali odstranitvijo priključka na zahtevo uporabnika ter obvezo za plačilo s tem povezanih stroškov;
11. posledice neizpolnjevanja obveznosti iz pogodbe o priključitvi;
12. določbo, da je imetnik soglasja za priključitev kot uporabnik dolžan upoštevati določbe tega akta, ki se nanašajo na notranjo plinsko napeljavo (npr. izgradnjo, vzdrževanje) in druge naprave, potrebne za delovanje plinske napeljave, ki so v njegovi lasti (npr. naprave za regulacijo tlaka plina).
(3) Operater distribucijskega sistema ni dolžan začeti z naložbo (izgradnjo priključka), dokler imetnik soglasja za priključitev ne sklene pogodbe o priključitvi skladno z določbami tega člena. Na podlagi sklenjene pogodbe o priključitvi uporabnik še ne pridobi pravice do uporabe sistema, ki se zagotovi s sklenitvijo pogodbe o dostopu.
Skladno s sklenjeno pogodbo o priključitvi operater distribucijskega sistema ali ustrezno registriran in strokovno usposobljen pogodbeni izvajalec po pooblastilu in pod nadzorom operaterja distribucijskega sistema zgradi priključek in morebitne druge potrebne objekte distribucijskega sistema, ki omogočajo tehnično izvedbo priključka in njegovo uporabo.
6. Zaplinjanje priključka
(1) Ko je priključek zgrajen in je možna njegova uporaba, operater distribucijskega sistema o tem obvesti imetnika soglasja in ga obvesti, da bo v roku, ki ga določi operater distribucijskega sistema, izvedena zaplinitev priključka. Pred zaplinjanjem morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni v Tehničnih zahtevah operaterja distribucijskega sistema.
(2) Zaplinitev priključka izvede operater distribucijskega sistema. Imetnik soglasja je lahko pri tem prisoten.
(3) Po uspešni zaplinitvi operater distribucijskega sistema izda zapisnik in ga posreduje imetniku soglasja. Z dnem izdaje zapisnika se šteje, da je priključitev izvedena (objekt, na katerem je priključitev izvedena, se v tem aktu označuje tudi kot »priključeni objekt«).
(4) Potem, ko je priključek odzračen in je na izhodu iz glavne zaporne pipe dosežena ustrezna koncentracija zemeljskega plina (metana), operater distribucijskega sistema glavno zaporno pipo zapre, začepi in zaplombira.
(5) Z izvedbo priključka in zaplinjanja le-tega se zagotovi funkcionalnost priključka in možnost pričetka odjema, ki je pogojena s sklenitvijo pogodbe o dostopu in pogodbe o dobavi ter z ustrezno notranjo plinsko napeljavo.
(6) Uporabnik glavne zaporne pipe ne sme odčepiti in/ali odpirati oziroma poškodovati in/ali odstraniti plombe.
(7) Vsakič, ko se izvaja zaplinjanje priključka, mora uporabnik omogočiti prost dostop do priključka, ki operaterju distribucijskega sistema omogoča učinkovito izvedbo zaplinjanja.
7. Spremembe osnovnih parametrov obstoječega priključka in sprememba uporabnika
(spremembe uporabnika pred priključitvijo)
(1) Če pride po sklenitvi pogodbe o priključitvi in pred dejansko priključitvijo do prenosa soglasja za priključitev, se prenos pogodbe o priključitvi izvede smiselno upoštevaje določbe iz 41. člena tega akta, ki urejajo prenos soglasja za priključitev.
(2) Za dokumente, ki jih operater distribucijskega sistema sprejme kot dokazilo za spremembo lastništva, šteje zemljiško knjižni izpisek. Izjemoma, če zemljiška knjiga ni urejena, operater distribucijskega sistema sprejme kot dokaz za spremembo lastništva dokazilo o vložitvi predloga za vpis v zemljiško knjigo skupaj s:
– kopijo overjene prodajne, menjalne ali darilne pogodbe,
– kopijo pravnomočnega sklepa o dedovanju,
– kopijo pravnomočne sodne ali upravne odločbe ali
– kopijo sporazuma o razdelitvi premoženja.
(3) Če so izpolnjeni pogoji iz tega člena za prenos pogodbe o priključitvi, se prenos izvede tako, da sklenejo dotedanji imetnik soglasja za priključitev, novi imetnik in operater distribucijskega sistema aneks k pogodbi o priključitvi, na podlagi katerega novi imetnik soglasja za priključitev vstopa v vse pravice in obveznosti iz pogodbe o priključitvi. V primeru smrti ali prenehanja pravne osebe skleneta aneks k pogodbi o priključitvi novi imetnik soglasja in operater distribucijskega sistema.
(4) Priključek je funkcionalni del objekta oziroma stavbe, za katero je priključek zgrajen. V primeru prenosa lastninske pravice (singularno ali univerzalno pravno nasledstvo) na nepremičnini, za katero je priključek zgrajen, se prenese tudi lastninska pravica na priključku, če je ta v lasti odjemalca. Lastnik priključka lahko lastninsko pravico na priključku prenese na drugo osebo le s pravnim poslom, s katerim prenese lastninsko pravico na nepremičnini, za katero je priključek zgrajen.
(5) V primeru prenosa lastninske pravice na več oseb se smiselno uporabljajo določbe 33. člena tega akta o solastnikih oziroma etažnih lastnikih.
(6) Imetnik soglasja za priključitev, ki ima z operaterjem distribucijskega sistema sklenjeno pogodbo o priključitvi, je dolžan obvestiti operaterja distribucijskega sistema o vseh spremembah.
(7) Če lastnik priključka prenese na drugo osebo lastninsko pravico le glede dela nepremičnine, na kateri je priključek, se priključek prenese na drugo osebo le, če se tako dogovorita v pogodbi o prenosu lastninske pravice lastnik in novi lastnik priključka.
(sprememba uporabnika po izvedeni priključitvi)
Če pride po izvedeni priključitvi do prenosa soglasja za priključitev na novega lastnika oziroma do lastninsko pravnih sprememb pri lastnikih priključenih objektov in obveznosti iz pogodbe o priključitvi še niso bile v celoti izpolnjene, novi lastnik, dosedanji lastnik in operater distribucijskega sistema sklenejo sporazum o izvršitvi obveznosti iz pogodbe.
(sprememba osnovnih parametrov priključka)
(1) Lastnik mora zaprositi za novo soglasje za priključitev, če želi, da se spremenijo katerikoli od naslednjih osnovnih parametrov priključka:
– moč trošil v kW;
– priključno mesto uporabnika;
– priključno mesto na omrežju;
– trasa ali
– konstrukcija priključka.
(2) Na zahtevo lastnika se lahko izvedejo spremembe osnovnih parametrov priključka šele po pridobitvi novega soglasja za priključitev, ki se nanaša na nove osnovne parametre priključka in sklenitvi nove pogodbe o priključitvi.
(3) Soglasje za spremembo osnovnih parametrov priključka se izda tako, da se lastniku izda novo soglasje za priključitev. Na podlagi novega soglasja se z uporabnikom sklene nova pogodba o priključitvi. Če na podlagi nove vloge za izdajo soglasja za spremembo priključka operater distribucijskega sistema ugotovi, da se bo obseg uporabe priključka zmanjšal glede na že izdano soglasje o priključitvi in ekonomska referenčna doba prvotnega priključka še ni potekla, uporabnik z novo pogodbo o priključitvi prevzame tudi vse neporavnane obveznosti iz prejšnje pogodbe o priključitvi.
(4) Če sprememba osnovnih parametrov priključka vključuje dela, zaradi katerih je bilo treba prekiniti odjem plina na priključnem mestu, se za ponovno zaplinjanje uporabljajo določbe tega akta, ki urejajo zaplinjanje priključka.
(5) Z dnem pričetka uporabe priključka s spremenjenimi osnovnimi parametri priključka na podlagi novega soglasja za priključitev, preneha prejšnje soglasje za priključitev.
8. Gradnja, zaplinjanje in uporaba notranje plinske napeljave
(gradnja, zaplinjanje in uporaba notranje plinske napeljave)
(1) Gradnjo ali predelavo notranje plinske napeljave lahko izvaja zgolj ustrezno registriran in strokovno usposobljen izvajalec. Notranja plinska napeljava mora biti izvedena skladno s Tehničnimi zahtevami operaterja distribucijskega sistema. Lastnik je odgovoren za pravilnost oziroma ustreznost izvedbe ter vzdrževanje notranje plinske napeljave vključno z namestitvijo, vgradnjo in varnim obratovanjem plinskih trošil in odvodom dimnih plinov.
(2) Lastnik mora pred zaplinjanjem oziroma uplinjanjem (pred prvim zaplinjanjem ali v primeru predelave notranje plinske napeljave in v drugih primerih, ko je treba izvesti zaplinjanje) podati operaterju distribucijskega sistema vlogo za prvo ali ponovno zaplinjanje notranje plinske napeljave na distribucijski sistem.
(3) Dokumentacija, ki jo mora lastnik predati operaterju distribucijskega sistema pred izvedbo zaplinjanja notranje plinske napeljave v primeru prvega zaplinjanja ali v primeru ponovnega zaplinjanja notranje plinske napeljave oziroma v primeru menjave trošil in v vseh drugih primerih naknadne vgradnje notranje plinske napeljave v že zgrajeni objekt, je določena v Tehničnih zahtevah operaterja distribucijskega sistema.
(4) Zaplinjanje in razplinjanje notranje plinske napeljave lahko izvede samo operater distribucijskega sistema. Vsakič, ko se izvaja zaplinjanje ali razplinjanje notranje plinske napeljave, mora lastnik omogočiti prost dostop do notranje plinske napeljave, ki operaterju distribucijskega sistema omogoča učinkovito izvedbo zaplinjanja oziroma razplinjanja.
(5) Operater distribucijskega sistema ima pravico, da notranjo plinsko napeljavo pred začetkom obratovanja in v času obratovanja pregleda in se prepriča, da plinska napeljava ne povzroča nedovoljenih učinkov na opremo sistemskega operaterja ali tretje osebe. Operater distribucijskega sistema mora sestaviti zapisnik o zaplinjanju notranje plinske napeljave na način oziroma v obliki, kot je to določeno v Tehničnih zahtevah operaterja distribucijskega sistema. Zapisnik mora biti sestavljen pred prvim ali ponovnim zaplinjanjem notranje plinske napeljave iz drugega odstavka tega člena.
(6) Za predpisano izvedbo, dograditev, predelavo plinske napeljave za glavno plinsko zaporno pipo je odgovoren lastnik oziroma izvajalec notranje plinske napeljave, za vzdrževanje napeljave pa lastnik.
(7) S plinsko napeljavo in plinskimi trošili mora lastnik, ki je imetnik soglasja za priključitev oziroma vsakokratni uporabnik, upravljati na tak način, da je izključena verjetnost za nastanek motenj pri drugih uporabnikih ali možnost negativnih učinkov na opremo operaterja distribucijskega sistema.
(8) Dograditve in predelave notranje plinske napeljave, zamenjavo ali uporabo dodatnih plinskih trošil je treba prijaviti operaterju distribucijskega sistema in po potrebi pridobiti ustrezno soglasje za priključitev oziroma zahtevati spremembo veljavnega soglasja skladno z določbami tega akta.
(9) Po aktiviranju odjemnega mesta operater distribucijskega sistema in lastnik izdelata zapisnik o merilnem mestu. Lastnik sme notranjo plinsko napeljavo uporabljati šele po tem, ko:
– je z dobaviteljem sklenjena pogodba o dobavi zemeljskega plina;
– je z operaterjem distribucijskega sistema sklenjena pogodba o dostopu do distribucijskega sistema;
– so izpolnjeni morebitni drugi pogoji, določeni z veljavno zakonodajo.
(10) Zapisnik o merilnem mestu in zapisnik o zaplinjanju notranje plinske napeljave sta lahko združena v skupen zapisnik o zaplinjaju notranje plinske napeljave in o merilnem mestu.
(11) Po vsakem izvedenem odklopu, ki traja več kot en dan, je pred ponovnim priklopom treba izvesti naslednje aktivnosti:
– pregled notranje plinske napeljave,
– preizkus tesnosti in
– zaplinjanje.
(naprave za regulacijo tlaka plina)
(1) Naprave za regulacijo tlaka plina, ki so nameščene na notranji plinski napeljavi in so v lasti lastnika (imetnika soglasja) so regulator tlaka plina in skupni regulator za več uporabnikov (kabinetna regulacijska postaja).
(2) Tip, velikost in lokacijo vgradnje naprave za regulacijo tlaka plina se določijo v skladu s Tehničnimi zahtevami, ki jih izda operater distribucijskega sistema.
(3) Uporabnik mora omogočiti operaterju distribucijskega sistema neoviran pristop do vseh naprav za regulacijo tlaka plina.
(4) Uporabnik mora o vsaki poškodbi, okvari ali netesnosti naprave za regulacijo tlaka plina takoj obvestiti operaterja distribucijskega sistema.
(5) Če je pri uporabniku zaradi sprememb na notranji plinski napeljavi ali iz razloga sprememb osnovnih parametrov priključka treba zamenjati napravo za regulacijo tlaka plina, nameščeno na notranji plinski napeljavi, z novo drugih dimenzij in karakteristik, nosi vse stroške nabave in vgradnje nove naprave lastnik, ki je imetnik soglasja.
(6) Periodično vzdrževanje regulatorjev izvaja ustrezno registriran in strokovno usposobljen izvajalec skladno z določbami Tehničnih zahtev, ki jih izda operater distribucijskega sistema.
(7) Regulator tlaka mora biti zaplombiran.
9. Pravila v zvezi z odklopom
(1) Operater distribucijskega sistema sme začasno odklopiti uporabnika sistema zaradi:
– rednega ali izrednega vzdrževanja;
– pregledov ali remontov;
– preizkusov ali kontrolnih meritev;
– razširitev omrežja.
(2) Operater distribucijskega sistema je dolžan o predvidenem odklopu pravočasno obvestiti uporabnika sistema v pisni obliki ali na drug primeren osebni način, v primeru večjega števila odjemalcev in če osebno obveščanje ni stroškovno učinkovito, pa v sredstvih javnega obveščanja in na spletni strani operaterja distribucijskega sistema vsaj 48 ur pred prekinitvijo.
(3) Operater distribucijskega sistema je dolžan o nepredvideni prekinitvi distribucije v najkrajšem možnem času obvestiti prizadete odjemalce na spletni strani operaterja distribucijskega sistema, v primeru večjih motenj v distribucijskem sistemu pa tudi v sredstvih javnega obveščanja. Če ima operater distribucijskega sistema podatek o upravniku stavbe, obvesti tudi njega.
(4) V primeru skupne kotlovnice operater distribucijskega sistema v primerih iz prvega, drugega in prejšnjega odstavka obvesti upravnika, ki ga ima v svojih evidencah.
(5) Obvestilo na spletni strani operaterja distribucijskega sistema mora vsebovati:
– opredelitev geografskega območja (ulica, naselje, mestna četrt), na katerem bo prekinjena distribucija;
– obdobje prekinitve distribucije.
(6) Predvidena dela je operater distribucijskega sistema dolžan opraviti v času, ki je nujno potreben, da se delo opravi, in izbrati čas, ki čim manj prizadene uporabnike.
(7) Predvidena redna vzdrževalna dela na distribucijskem sistemu se ne smejo izvajati v času, ko je mogoče, glede na letni čas oziroma nizke zunanje temperature, pričakovati večjo porabo zemeljskega plina.
(8) V primeru odklopa zaradi motenj ali okvar na distribucijskem sistemu, ki nastanejo kot posledica višje sile, operater distribucijskega sistema izvede izredna in nepredvidena dela za zagotovitev nemotenega in zanesljivega obratovanja distribucijskega sistema v najkrajšem možnem času.
(odklop po predhodnem obvestilu)
(1) Operater distribucijskega sistema odklopi uporabnika sistema po predhodnem obvestilu iz razlogov, navedenih v EZ-1, le, če le-ta v roku, določenem v obvestilu, ne izpolni svoje obveznosti s tem, da odstrani vzrok ali vzroke za odklop (npr. motenje dobave drugim uporabnikom, onemogočanje pravilnega registriranja obračunskih količin, neplačilo omrežnine oziroma stroškov v zvezi z uporabo sistema itd.). Rok za izpolnitev obveznosti v predhodnem obvestilu določi operater distribucijskega sistema skladno z EZ-1.
(2) Če uporabnik ne odpravi razlogov, operater distribucijskega sistema po preteku roka, določenega v obvestilu, uporabnika odklopi tako, da je onemogočen nadaljnji odjem zemeljskega plina na zadevnem odjemnem mestu.
(3) Dobavitelj, ki je odstopil od pogodbe o dobavi, ali dobavitelj, ki mu je odjemalec sporočil, da odstopa od pogodbe, je dolžan operaterja distribucijskega sistema obvestiti o odstopu najkasneje zadnji delovni dan v času odpovednega roka. Operater distribucijskega sistema odklopi uporabnika, če le-ta v roku, določenem v predhodnem obvestilu o odklopu, ne zamenja dobavitelja ali v tem roku ne sklene nove pogodbe o dobavi z obstoječim dobaviteljem.
(4) Operater distribucijskega sistema mora gospodinjskega odjemalca o predvidenem odklopu obvestiti vsaj 15 dni vnaprej, poslovnega odjemalca pa vsaj osem dni vnaprej.
(5) Operater distribucijskega sistema v primerih odklopa po predhodnem obvestilu odklopi odjemno mesto odjemalca tako, da zapre in začepi zaporno pipo pred plinomerom in demontira plinomer.
(6) Uporabnik, ki je bil odklopljen po predhodnem obvestilu, nosi vse stroške tega odklopa in ponovnega priklopa. Strošek odklopa in ponovnega priklopa je določen v ceniku ostalih storitev operaterja distribucijskega sistema, ki je objavljen na spletni strani operaterja distribucijskega sistema.
(odklop brez predhodnega obvestila)
(1) Operater distribucijskega sistema odklopi uporabnika brez predhodnega obvestila, če:
– uporabnik sistema z obratovanjem svojih energetskih objektov, naprav ali napeljav ogroža življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje;
– uporabnik sistema ob pomanjkanju zemeljskega plina ne upošteva ukrepov o omejevanju odjema zemeljskega plina iz sistema;
– uporabnik sistema brez soglasja operaterja sistema priključi na omrežje svoje energetske naprave ali napeljave.
(2) Odklop iz prejšnjega odstavka se izvede tako, da operater distribucijskega sistema zapre in začepi zaporno pipo pred plinomerom in demontira plinomer.
(3) Uporabnik, ki je bil odklopljen, nosi vse stroške tega odklopa in ponovnega priklopa. Strošek odklopa in ponovnega priklopa je določen v ceniku ostalih storitev operaterja distribucijskega sistema.
(odklop na zahtevo uporabnika sistema)
(1) Uporabnik sistema, ki je lastnik priključenega objekta (odjemnega mesta), lahko od operaterja distribucijskega sistema zahteva, da njegovo odjemno mesto odklopi. Operater distribucijskega sistema in lastnik sporazumno določita dan, ko se odjem zemeljskega plina na priključku prekine in se izvede odklop. Odklop od omrežja ni možen v primerih, določenih v tem aktu in EZ-1.
(2) Pravica lastnika do odklopa po tem členu ne posega v njegove obveznosti iz veljavnih pogodb o priključitvi in o dostopu, ki so bile sklenjene za to odjemno mesto.
(3) Lastnik mora za ponovno priključitev, če je odklop trajal dlje kot tri leta, pridobiti novo soglasje za priključitev in skleniti novo pogodbo o priključitvi. S sklenitvijo nove pogodbe o priključitvi, se razveljavi prejšnja pogodba o priključitvi, če ta ni bila razvezana že na podlagi sporazuma strank.
(4) Operater distribucijskega sistema lahko zavrne ponovno priključitev na tem priključku, dokler mu lastnik priključenega objekta ne poravna vseh obveznosti iz pogodbe o priključitvi in dostopu, ki izvirajo iz časa pred odklopom, razen če so obveznosti že zastarale.
(5) V primeru, da želi lastnik ponovno priključitev na distribucijski sistem v roku, ki je krajši od enega leta, mora ob priklopu plačati tudi fiksne stroške omrežnine v času odklopa.
(6) Operater distribucijskega sistema izvede odklop tako, da zapre in začepi zaporno pipo pred plinomerom in demontira plinomer. Lastnik, ki je zahteval odklop, nosi stroške odklopa, določene v ceniku ostalih storitev operaterja distribucijskega sistema.
(7) V primeru odklopa, ki je bil izveden na zahtevo uporabnika, je lastnik v primeru ponovnega priklopa poleg obveznosti iz tega člena dolžan plačati tudi stroške ponovnega priklopa, določene v ceniku ostalih storitev operaterja distribucijskega sistema.
(1) Odklop odjemnega mesta na zahtevo lastnika, ki traja neprekinjeno več kot tri leta, se evidentira kot trajni odklop.
(2) Kot trajni odklop se evidentira tudi odklop iz 51. in 52. člena tega akta, če lastnik v roku treh let od odklopa ne odstrani vzroka ali vzrokov odklopa.
(3) Vsaka ponovna priključitev na trajno odklopljenem odjemnem mestu je nova priključitev v smislu določb iz tega akta.
(4) Če trajno odklopljen priključek zaradi dotrajanosti predstavlja varnostno tveganje za varno in zanesljivo delovanje sistema, življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje, operater distribucijskega sistema obvesti odjemalca o nameravani fizični prekinitvi, pri čemer ga seznani z možnostjo in stroški obnove, potrebne za ohranitev funkcionalnega stanja priključka in možnosti nadaljnje uporabe.
(5) Če želi lastnik objekt oziroma stavbo, v katero je napeljan priključek, odstraniti, mora izvedbo odstranitve predhodno uskladiti z operaterjem distribucijskega sistema. Pri tem mora operater distribucijskega sistema predložiti načrt odstranjevalnih del, v katerem se prikaže potek del in način odstranitve priključka, operater distribucijskega sistema pa poda pogoje, ki jih mora lastnik upoštevati pri odstranjevanju priključka.
(odklop v primeru neupravičenega odjema)
(1) Če odjemalec po izvedenem odklopu še vedno odjema zemeljski plin, se ta odjem šteje kot neupravičen odjem.
(2) Če kljub odklopu odjemnega mesta pride do neupravičenega odjema preko priključka, namenjenega oskrbi tega odjemnega mesta, lahko operater distribucijskega sistema izvede odklop na priključnem mestu na omrežju. Nastali stroški bremenijo uporabnika sistema oziroma lastnika.
V. NAČIN IZVAJANJA DOSTOPA DO DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA
1. Pogoji za dostop do distribucijskega sistema
(načelo reguliranega dostopa do omrežja)
Oskrba z zemeljskim plinom se izvaja po načelu reguliranega dostopa tretje strani do distribucijskega sistema. Uporabniki plačujejo stroške za dostop do distribucijskega sistema na podlagi tarifnih postavk, predhodno odobrenih s strani agencije in objavljenih skladno z EZ-1.
(ocena možnosti dostopa in zavrnitev dostopa do distribucijskega sistema)
(1) Operater distribucijskega sistema mora objektivno in nediskriminatorno omogočati dostop do sistema uporabnikom.
(2) Operater distribucijskega sistema sme zavrniti dostop do distribucijskega sistema zaradi razlogov, ki so navedeni v EZ-1.
(3) Če operater distribucijskega sistema dostop do distribucijskega sistema zavrne mora razloge za zavrnitev dostopa do distribucijskega sistema utemeljiti in jih nemudoma pisno sporočiti osebi, ki zahteva dostop do distribucijskega sistema.
(4) O sporih v zvezi z zavrnitvijo dostopa do distribucijskega sistema odloča agencija v skladu z EZ-1.
2. Pogodba o dostopu
(sklenitev pogodbe o dostopu)
(1) Dostop do distribucijskega sistema se uredi s pisno pogodbo o dostopu, ki jo pred začetkom uporabe distribucijskega sistema skleneta operater distribucijskega sistema in končni odjemalec, ki je lastnik priključenega objekta ali dela objekta. Operater distribucijskega sistema in lastnik pogodbo o dostopu skleneta po tem, ko so pogoji iz soglasja za priključitev in pogodbe o priključitvi izpolnjeni ter sklenjena pogodba o dobavi z izbranim dobaviteljem.
(2) Če dobavitelj oziroma druga pooblaščena oseba ureja dostop do distribucijskega sistema v imenu in za račun lastnika, mora predložiti njegovo pooblastilo.
(3) Pogodba o dostopu se sklepa v pisni obliki. Če pogodba o dostopu ni bila sklenjena v pisni obliki in končni odjemalec zemeljski plin dejansko odjema, se šteje, da je pogodbeno razmerje med operaterjem distribucijskega sistema in lastnikom nastalo z dnem začetka distribucije oziroma odjema zemeljskega plina. Če končni odjemalec, ki odjema zemeljski plin, ni lastnik priključenega objekta oziroma stavbe, sta končni odjemalec, ki odjema zemeljski plin, in lastnik solidarno odgovorna za obveznosti iz tega akta, razen če je subsidiarna odgovornost izrecno določena s posebnim zakonom.
(4) Za potrebe sklenitve pogodbe o dostopu mora lastnik oziroma pooblaščena oseba predložiti operaterju distribucijskega sistema podatke, ki so potrebni za sklenitev pogodbe o dostopu.
(5) Pogodba o dostopu se praviloma sklepa za nedoločen čas.
(6) Pogodba o dostopu vsebuje:
a) podatke o operaterju distribucijskega sistema, lastniku oziroma solastnikih, če gre za odjemno mesto v solastnini:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov, kraj in davčno številko;
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zastopnik družbe;
b) podatke o odjemnem mestu:
– naslov odjemnega mesta (ulica, hišna številka, kraj, identifikacijska številka stavbe ali dela stavbe iz zemljiške knjige, razen če ta ni urejena);
– številka merilnega mesta (enoumna oznaka odjemnega mesta);
– razvrstitev v odjemno skupino glede na predviden odjem ob sklenitvi pogodbe;
c) podatke o plinskih trošilih in namenu uporabe zemeljskega plina;
d) podatke o obračunu in načinu plačila;
e) predvideno letno distribuirano količino zemeljskega plina v kWh in pogodbeno distribucijsko zmogljivost v kWh/dan za odjemna mesta z zakupljeno zmogljivostjo nad 800.000 kWh/leto. Pogodbena distribucijska zmogljivost je lahko manjša od tehnične zmogljivosti priključka;
f) trajanje pogodbe, pogoje za podaljšanje in prenehanje oziroma odpoved pogodbe;
g) tip in velikost merilne naprave, ki izhaja iz zapisnika o merilnem mestu;
h) pravice in obveznosti pogodbenih strank v zvezi z neizpolnjevanjem pogodbe o dostopu;
i) za odjemna mesta z letno predvideno letno distribuirano količino zemeljskega plina 1.000.000 kWh ali več: v primeru zakupa distribucijskih zmogljivosti medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s plačilom tako zakupljenih distribucijskih zmogljivosti ter prenehanja pogodbe o dostopu oziroma odpovednega roka;
j) za odjemna mesta z letno predvideno letno distribuirano količino zemeljskega plina 1.000.000 kWh ali več: v primeru, ko se lastnik zaveže distribucijski sistem uporabljati najmanj do določenega dne, medsebojne pravice in obveznosti v primeru kršitve te obveznosti oziroma odpovednega roka.
(7) Imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik mora pogodbo o dostopu podpisati in vrniti operaterju distribucijskega sistema.
(spremembe imetnika pogodbe o dostopu)
(1) V primeru lastninsko pravnih sprememb pri lastnikih priključenih objektov, ki vplivajo na veljavno pogodbeno razmerje med operaterjem distribucijskega sistema in lastnikom, sta obstoječi in novi lastnik dolžna operaterja distribucijskega sistema obvestiti o navedenih spremembah najkasneje v 30 dneh po nastali spremembi ter poskrbeti, da tudi novi lastnik sklene pogodbo o dostopu.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka obsega:
a) podatke o dosedanjem lastniku:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov, davčno številko;
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zastopnik družbe;
b) podatke o novem lastniku:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov končnega odjemalca, davčno številko;
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zastopnik družbe;
c) podatke o odjemnem mestu: številka merilnega mesta (enoumna oznaka odjemnega mesta) in naslov odjemnega mesta;
d) izpisek iz zemljiške knjige kot dokazilo o prenosu lastninske pravice (fotokopijo) oziroma, izjemoma, če zemljiška knjiga ni urejena, dokumente iz drugega odstavka 45. člena tega akta;
e) števčno stanje merilne naprave na dan prenosa lastninske pravice.
(3) Po prejemu obvestila, ki vsebuje vse podatke in priloge iz prejšnjega odstavka, se soglasje za priključitev prenese na novega lastnika, novi lastnik in operater distribucijskega sistema pa skleneta novo pogodbo o dostopu. S tem se šteje, da je novi lastnik vstopil tudi v pravice in obveznosti iz izdanega soglasja za priključitev.
(4) V primeru nepopolnega obvestila iz drugega odstavka tega člena operater distribucijskega sistema lastnika obvesti o manjkajočih podatkih oziroma dokumentih ter ga pozove k dopolnitvi vloge.
(5) V primeru univerzalnega pravnega nasledstva vstopi univerzalni pravni naslednik v pravice in obveznosti iz soglasja za priključitev dosedanjega lastnika, univerzalni pravni naslednik lastnika in operater distribucijskega sistema pa skleneta aneks k veljavnim pogodbam. Univerzalni pravni naslednik lastnika je dolžan najkasneje v 30 dneh po nastanku spremembe obvestiti operaterja distribucijskega sistema o nastali spremembi.
(1) Uporabnik lahko operaterju distribucijskega sistema pisno predlaga spremembo plačnika obveznosti (npr. najemnik, uporabnik). V tem primeru operater distribucijskega sistema račune za plačilo omrežnine in prispevkov ter drugih storitev v zvezi z dostopom do distribucijskega omrežja izdaja neposredno plačniku, prav tako pa mu pošilja tudi druga obvestila, vezana na izvajanje pogodbe o dostopu. Tak dogovor ne vpliva na obveznosti lastnika (imetnika soglasja) iz naslova pogodbe o dostopu oziroma uporabe omrežja preko priključka. Dobavitelj posameznega merilnega mesta ne more biti hkrati evidentiran tudi kot plačnik, razen v primeru enotnega računa in za merilna mesta, kjer je dobavitelj tudi končni odjemalec.
(2) Pisni predlog mora vsebovati:
a) podatke o končnem odjemalcu – lastniku:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov, davčno številko;
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zastopnik družbe;
b) podatke o plačniku, ki ni lastnik nepremičnine:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov plačnika, davčno številko;
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zastopnik družbe;
c) podatke o odjemnem mestu: številka merilnega mesta (enoumna oznaka odjemnega mesta) in naslov odjemnega mesta.
(3) Operater distribucijskega sistema, lastnik in plačnik pogodbeno razmerje uredijo s sklenitvijo tripartitnega dodatka k pogodbi o dostopu, ki jo ima lastnik sklenjeno z operaterjem distribucijskega sistema.
(4) Operater distribucijskega sistema ima pravico, da ne privoli v sklenitev dodatka k pogodbi o dostopu iz prejšnjega odstavka, dokler niso izpolnjene vse finančne in druge obveznosti lastnika na odjemnem mestu. Operater distribucijskega sistema mora o tem dejstvu pisno obvestiti lastnika ter navesti razlog zavrnitve.
(5) Lastnik, ki ima sklenjeno pogodbo o dostopu, in plačnik, ki uporablja zemeljski plin na podlagi sklenjenega dodatka k pogodbi o dostopu, sta solidarno odgovorna razen v primerih, ko je z zakonom določena subsidiarna odgovornost.
(6) Dodatek k pogodbi o dostopu prične veljati in se začne izvajati s prvim naslednjim obračunskim obdobjem, ko je operater distribucijskega sistema v svoje vložišče prejel podpisan dodatek k pogodbi o dostopu, pod pogojem, da operater distribucijskega sistema razpolaga s sporazumno ugotovljenim števčnim stanjem merilne naprave za potrebe spremembe.
(7) Lastnik, ki ima sklenjeno pogodbo o dostopu, in plačnik, ki uporablja zemeljski plin na podlagi sklenjenega dodatka k pogodbi o dostopu, se zavezujeta, da bosta operaterja distribucijskega sistema obvestila o vseh spremembah, ki bi vplivale na pogodbeno razmerje o dostopu.
(8) Za dodatek k pogodbi o dostopu iz tega člena se smiselno uporabljajo vse določbe tega akta, ki veljajo za pogodbo o dostopu.
(sprememba pogodbe o dostopu in obveščanje o spremembah)
(1) Lastnik, ki želi spremeniti veljavno pogodbo o dostopu (npr. zaradi spremembe zmogljivosti), mora zaprositi za spremembo te pogodbe, razen če gre za spremembe, zaradi katerih je treba pridobiti novo soglasje za priključitev.
(2) Lastnik mora operaterja distribucijskega sistema o spremembah podatkov, pomembnih za izvajanje pravic in obveznosti iz pogodbe o dostopu (npr. ime ali firmo, naziv, prebivališče, statusno pravne spremembe, uvedbo postopkov zaradi insolventnosti, spremembe odjema, naslova za dostavo, nastop in prenehanje višje sile, spremembe soglasja za priključitev) pisno obvestiti najkasneje v 30 dneh po nastali spremembi oziroma dogodku in predložiti dokumente, ki izkazujejo spremembe, sicer se šteje, da se za operaterja distribucijskega sistema podatki niso spremenili, na njih temelječi dokumenti operaterja distribucijskega sistema pa štejejo kot vsebinsko pravilni, pravilno dostavljeni in sprejeti.
(3) Operater distribucijskega sistema pošto (račune, opomine, odgovore na reklamacije, odpoved pogodbe in druga obvestila) pošilja lastniku z redno pošto na naslov lastnika, naveden v pogodbi oziroma na sedež pravne osebe, ki je naveden v registru, ali na elektronski naslov, ki je bil posredovan operaterju distribucijskega sistema.
(4) Operater distribucijskega sistema spremembe upošteva od prvega naslednjega obračunskega obdobja, ki sledi mesecu, v katerem je bila podana popolna vloga za spremembo.
(odpoved pogodbe o dostopu)
(1) Pogodbo o dostopu, sklenjeno za nedoločen čas, lahko lastnik ali operater distribucijskega sistema odpovesta z eno mesečnim odpovednim rokom, šteto od prejema pisnega obvestila o odstopu, razen če ta člen določa drugače. Operater distribucijskega sistema lahko odstopi od pogodbe o dostopu, če niso odpravljeni razlogi za odklop po EZ-1 in ni podana zahteva za ponovni priklop.
(2) Odpoved učinkuje in pogodba o dostopu preneha z dnem izvedbe odklopa odjemnega mesta in odčitka števčnega stanja. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno.
(3) Če je v pogodbi o dostopu s poslovnimi odjemalci določen drugačen odpovedni rok ali če se je v pogodbi o dostopu lastnik zavezal za časovno določen odjem do določenega dne, se za določanje odpovednega roka uporabljajo določbe pogodbe o dostopu ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, ki se v tem primeru ne uporablja, v celoti pa se uporabljajo določbe prejšnjega odstavka.
(4) Odpoved pogodbe o dostopu ni možna, če odpoved pogodbe zahteva le eden od solastnikov oziroma če za odločitev o odpovedi ni dosežena večina, ki jo za veljavnost tega pravnega posla zahtevajo predpisi s področja energetike in s področja upravljanja, vzdrževanja ali opravljanja izboljšav na nepremičninah in v zvezi z nepremičninami, ki so v solastnini, skupni lastnini ali v etažni lastnini.
(5) Pogodba o dostopu velja in zavezuje operaterja distribucijskega sistema in lastnika tudi v primeru, če je lastniku iz kakršnegakoli razloga na njegovi strani prekinjena distribucija na njegovo odjemno mesto in če v tem času na odjemnem mestu ni izkazana dobava zemeljskega plina. Kljub temu ima lastnik pravico odpovedati pogodbo o dostopu pod pogoji iz tega člena.
VI. NAČIN ZAGOTAVLJANJA SISTEMSKIH STORITEV
1. Sistemske storitve
(naloge operaterja distribucijskega sistema)
(1) Gospodarska javna služba operaterja distribucijskega sistema obsega:
– izvajanje distribucije;
– varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje in vzdrževanje distribucijskega sistema v ekonomsko sprejemljivih pogojih, z obveznim upoštevanjem varovanja okolja in energetske učinkovitosti;
– razvoj distribucijskega sistema ob upoštevanju predvidenih potreb uporabnikov sistema ter zahtev varnega in zanesljivega obratovanja sistema;
– zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti distribucijskega sistema, da omogoča razumne zahteve za priključitev na sistem in dostop do njega;
– zagotavljanje zanesljivosti dobave zemeljskega plina z ustrezno zmogljivostjo in zanesljivostjo;
– zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do sistema in njegovo uporabo, ki jih operater distribucijskega sistema zagotavlja uporabnikom v obsegu koriščenja dostopa.
(2) Operater distribucijskega sistema ne izvaja sistemskih storitev (npr. lastna raba za zagotavljanje delovanja sistema ali izravnava odstopanj).
2. Način izvajanja nalog operaterja distribucijskega sistema
Operater distribucijskega sistema naloge iz prejšnjega člena izvaja tako da aktivnosti, potrebne za izvedbo nalog, izvaja skladno z določbami tega akta, pri tem pa vodenje, upravljanje in zagotavljanje dostopa do distribucijskega sistema vključujejo predvsem naslednje aktivnosti:
1. zagotavljanje dostopa do distribucijskega sistema;
2. varno in zanesljivo obratovanje distribucijskega sistema;
3. načrtovanje distribucijskega sistema;
4. upravljanje distribucijskega sistema;
5. usklajeno delovanje z operaterjem prenosnega sistema in operaterji distribucijskih sistema v sosednjih občinah;
6. zagotavljanje potrebnih podatkov drugim operaterjem prenosnih in distribucijskih omrežij, ki so povezana z omrežjem operaterja distribucijskega sistema;
7. zagotavljanje podatkov uporabnikom sistema in dobaviteljem zemeljskega plina;
8. obdelavo podatkov in obračun omrežnine;
9. izvajanje ukrepov v primeru okvar in poškodb na distribucijskem sistemu;
10. izvajanje meritev.
VII. POSTOPKI ZA OBRATOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA V KRIZNIH STANJIH
(1) Krizno stanje na distribucijskem sistemu je vsak nenačrtovani dogodek ali okoliščina večjih razsežnosti, zaradi katere je moteno uravnoteženo obratovanje celotnega distribucijskega sistema ali njegovega dela in/ali je prekinjena ali ustavljena distribucija zemeljskega plina.
(2) V primeru kriznih stanj distribucijskega sistema ima operater distribucijskega sistema pravico in obveznost, da takoj izvede možne tehnične ukrepe, s katerimi prepreči širjenje motenj ter vzpostavi nemoteno distribucijo zemeljskega plina.
(1) Operater distribucijskega sistema preko sredstev javnega obveščanja ali na drug primeren način obvesti uporabnike o nastanku kriznega stanja na način, kot je opredeljen za nepredvidene prekinitve distribucije.
(2) Operater distribucijskega sistema je dolžan o nepredvideni prekinitvi distribucije v najkrajšem možnem času obvestiti prizadete odjemalce na spletni strani operaterja distribucijskega sistema, v primeru večjih motenj v distribucijskem sistemu pa tudi v sredstvih javnega obveščanja. Če ima operater distribucijskega sistema podatek o upravniku stavbe, pa obvesti tudi njega ali objavi obvestilo na oglasni deski v stavbi, če mu je to omogočeno.
(3) Obvestilo na spletni strani operaterja distribucijskega sistema mora vsebovati:
– opredelitev geografskega območja (ulica, naselje, mestna četrt), na katerem bo prekinjena distribucija in
– predvideno obdobje prekinitve distribucije, če je to mogoče določiti.
VIII. SPLOŠNI POGOJI ZA DOBAVO IN ODJEM ZEMELJSKEGA PLINA
1. Merjenje pretoka in določanje količin odjema zemeljskega plina ter napake pri merjenju
(merska enota za določanje količin)
(1) Odjem zemeljskega plina se meri v Nm3, če je na odjemnem mestu vgrajen plinomer s prigrajenim korektorjem volumna.
(2) Če odjem zemeljskega plina ni merjen v Nm3 in se meri s plinomeri brez korektorjev volumna, je merska enota za določanje količin kubični meter (m3).
(3) Določitev količine odjema v Nm3 na podlagi meritev iz prejšnjega odstavka se izvede skladno z določbami predpisa, ki ureja način merjenja odjema zemeljskega plina.
(4) Določanje obračunskih količin odjema v kWh na podlagi izmerjenega ali na drug način določenega volumna odjema se izvede skladno z določbami predpisa, ki ureja način določanja odjema zemeljskega plina.
Merilne naprave za ugotavljanje količin odjema zemeljskega plina, ki morajo biti ustrezno certificirane in overjene, so:
– plinomeri, ki merijo in prikazujejo volumen odjema pri obratovalnih (delovnih) pogojih;
– plinomeri s temperaturno korekcijo, ki merijo in prikazujejo volumen odjema, korigiran na 288,15 °K (15 °C), ne vršijo pa korekcije, vezane na tlak, in
– korektorji volumna, ki v kombinaciji s plinomerom merijo in prikazujejo volumen odjema pri normnih pogojih (pn=1,01325 bar in 273,15 °K (0 °C)).
(napredni merilni sistem)
(1) Operater distribucijskega sistema mora na zahtevo lastnika zagotoviti možnost vgradnje naprednega merilnega sistema, ki spodbuja dejavno sodelovanje odjemalcev na trgu dobave zemeljskega plina. Razliko v stroških za vzpostavitev naprednega merilnega sistema v primerih odjemnih mest, za katera takšen merilni sistem ni zahtevan s strani operaterja distribucijskega sistema, nosi lastnik.
(2) Operater distribucijskega sistema v Tehničnih zahtevah opredeli kriterije, ki jih mora izpolnjevati napredni merilni sistem.
(določitev in vgradnja merilne naprave)
(1) Vsa dela v zvezi z nameščanjem, premeščanjem in vzdrževanjem merilnih naprav izvaja operater distribucijskega sistema ali po njegovem pooblastilu za to usposobljen izvajalec.
(2) Tip in velikost merilne naprave se določita v skladu s pretočno tlačnimi karakteristikami odjema v načrtu strojnih inštalacij, ki mora biti v skladu s Tehničnimi zahtevi operaterja distribucijskega sistema. Mesto namestitve mora biti v skladu s Tehničnimi zahtevami operaterja distribucijskega sistema. Če načrt strojnih inštalacij ni izdelan, določi tip in velikost merilne naprave operater distribucijskega sistema. Vse merilne naprave morajo biti overjene in označene z veljavno overitveno oznako, njihova vgradnja pa izvedena skladno s predpisi. Po vgradnji merilne naprave in izvedbi zaplinjanja notranje plinske instalacije izvajalec iz prejšnjega odstavka na priključke merilne naprave namesti plombe ali zaščitne zaklepe. Plombirane elemente se namesti tako, da je demontaža merilne naprave brez uničenja oziroma vidnega poškodovanja plombirnega elementa onemogočena.
(3) Če je pri uporabniku zaradi sprememb pretočno tlačnih razmer, namestitve ali odstranitve plinskih naprav treba zamenjati merilno napravo z novo drugih dimenzij in karakteristik, nosi stroške nabave in vgradnje nove merilne naprave lastnik.
(uporaba merilnih naprav)
(1) V primerih, ko je delovni tlak (nadtlak zemeljskega plina na merilnem mestu) manjši ali enak 30 mbar, se pretečene količine zemeljskega plina merijo s plinomeri brez prigrajenega korektorja volumna.
(2) Kadar je delovni tlak manjši ali enak 30 mbar in če delovna temperatura znatno odstopa od 15 °C, to velja za plinomere, vgrajene izven objekta ali v prostorih s povišano temperaturo, se na podlagi zahteve operaterja distribucijskega sistema ali končnega odjemalca uporabijo plinomeri s temperaturno korekcijo ali plinomeri s prigrajenim korektorjem volumna.
(3) Pri delovnih tlakih manjših ali enakih 30 mbar in pri maksimalnih pretokih Qmax>40 m3/h se na zahtevo operaterja distribucijskega sistema ali končnega odjemalca uporabljajo plinomeri s prigrajenim korektorjem volumna.
(4) Pri delovnih tlakih višjih od 30 mbar, kjer pred merilno napravo ni vgrajen regulator tlaka, ki bi zagotavljal konstantno vrednost tlaka na merilnem mestu, se pretečene količine zemeljskega plina merijo s plinomerom in prigrajenim korektorjem volumna.
(pregledi merilnih naprav)
(1) Redne in izredne menjave izvaja operater distribucijskega sistema ali po njegovem pooblastilu za to usposobljen izvajalec. Operater distribucijskega sistema je odgovoren, da redno nadzira, ali je vgrajena merilna oprema overjena v skladu z določbami predpisa, ki ureja postopke rednih in izrednih overitev plinomerov in korektorjev. Uporabnik je dolžan navedeno omogočiti.
(2) Operater distribucijskega sistema in uporabnik imata poleg rednih pregledov pravico do izrednega pregleda merilne naprave.
(3) Operater distribucijskega sistema hrani zamenjano merilno napravo še 30 dni po zamenjavi. V tem času ima lastnik možnost kontrole stanja merilne naprave oziroma zahtevati izredni pregled merilne naprave, po tem času pa se merilna naprava uniči, oziroma če je predvidena nadaljnja uporaba po pregledu pristojnega organa namesti na novo odjemno mesto.
(4) Če se pri izrednem pregledu izkaže, da je točnost merilne naprave izven dopustnih meja, plača stroške takega pregleda operater distribucijskega sistema, v nasprotnem primeru pa tisti, ki je pregled zahteval.
(nedelovanje ali okvara merilne naprave)
(1) Če se ugotovi, da so zaradi nedelovanja ali okvare merilne naprave (v nadaljnjem besedilu: okvara) količine predanega oziroma pretečenega zemeljskega plina nepravilno merjene oziroma registrirane, se na podlagi podatkov o porabi zemeljskega plina v preteklem obdobju in z upoštevanjem obremenitvenega profila odjemnega mesta količine zemeljskega plina določijo za obdobje od nastanka okvare do dneva njene odprave. Če dneva okvare ni možno določiti, se količine odjema določijo za preteklo obdobje, in sicer največ do 12 mesecev od dneva odprave napake oziroma do dneva, ko so bile merilne naprave zadnjič odčitane, če je to krajše obdobje in odjemalec vrednosti tega odčitka ni oporekal.
(2) Operater distribucijskega sistema upošteva okoliščine, v katerih je odjemalec prevzemal zemeljski plin v času, ko je merilna naprava nepravilno merila oziroma registrirala količine predanega zemeljskega plina.
(3) Če podatki o pretekli porabi letnih količin zemeljskega plina niso razpoložljivi zaradi nove priključitve, krajše od obdobja 12 mesecev, se izračun izvede na podlagi prvega odstavka tega člena z upoštevanjem podatkov primerljivega odjemnega mesta.
(obveznost odprave vzroka za napačno merjenje)
Če se ugotovi, da je meritev porabljenega zemeljskega plina zaradi okvare merilnih naprav napačna, je operater distribucijskega sistema dolžan vzrok napačnega merjenja odpraviti v najkrajšem možnem času, vendar najkasneje v roku 30 dni, uporabnik pa mu je dolžan to omogočiti.
2. Določitev distribuiranih količin zemeljskega plina
(dnevno merjena odjemna mesta)
(1) Vsa odjemna mesta na distribucijskem sistemu, na katerih končni odjemalec prevzame več kot 800.000 kWh zemeljskega plina na leto, morajo biti opremljena z merilno opremo, ki omogoča beleženje količin prevzetega plina na urni in dnevni ravni (dnevno merjena odjemna mesta) ter shranjevanje in daljinski prenos merjenih podatkov.
(2) Vsa odjemna mesta, ki pripadajo več kot eni bilančni skupini, morajo biti dnevno merjena.
(3) Operater distribucijskega sistema mora imeti vzpostavljen sistem dostopa do dnevnih vrednosti meritev za dnevno merjena odjemna mesta iz prvega in prejšnjega odstavka.
(4) Lastniki odjemnih mest iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo na svoje stroške operaterju distribucijskega sistema omogočiti namestitev naprav za dnevno merjenje in daljinski prenos podatkov o odjemu zemeljskega plina ter priklop in električno energijo za delovanje teh naprav.
(5) Operater distribucijskega sistema zagotavlja dobaviteljem podatke za obračunske intervale dnevno merjenih odjemnih mest skladno z določbami uredbe, ki ureja delovanje trga z zemeljskim plinom.
(določanje odjema zemeljskega plina za odjemna mesta brez prigrajene merilne opreme za beleženje količin odjema na urni in dnevni ravni (nednevno merjena odjemna mesta))
Operater distribucijskega sistema določi dnevni odjem nednevno merjenega odjemnega mesta skladno z določbami uredbe, ki ureja delovanje trga z zemeljskim plinom.
(1) Obračunsko obdobje je obdobje med dvema odčitkoma merilne naprave oziroma obdobje, za katero se izvaja obračun.
(2) Operater distribucijskega sistema izda račun v zvezi z obračunskim obdobjem bodisi na podlagi odčitkov operaterja distribucijskega sistema bodisi na podlagi sporočenega števčnega stanja s strani dobavitelja ali končnega odjemalca, ali na podlagi obremenitvenega profila oziroma na podlagi kombinacije naštetih načinov.
(1) Operater distribucijskega sistema pri izvedbi poračuna upošteva odčitek števčnega stanja merilne naprave na odjemnem mestu končnega odjemalca, pridobljen na podlagi:
– izvajanja odčitkov na odjemnem mestu s fizičnim obiskom in popisom števčnega stanja s strani pooblaščene osebe operaterja distribucijskega sistema oziroma
– izvajanja daljinskih odčitkov števčnih stanj na odjemnem mestu z vgrajeno merilno napravo, ki omogoča daljinski prenos podatkov o odjemu zemeljskega plina. Za dnevno merjena merilna mesta operater distribucijskega sistema zagotovi stanje na merilni napravi z odčitkom merilne naprave ob 6.00 zjutraj na zadnji dan obračunskega oziroma poračunskega obdobja. Stanje na merilni napravi je hkrati tudi začetno stanje v zvezi z naslednjim obračunskim oziroma poračunskim obdobjem.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko operater distribucijskega sistema pri izvedbi poračuna izjemoma upošteva odčitek števčnega stanja merilne naprave, ki mu ga posreduje odjemalec, če izvedbe odčitka iz prve alineje prejšnjega odstavka ni bilo mogoče izvesti zaradi nedostopnosti merilne naprave kot posledica odsotnosti končnega odjemalca in če odčitek zadosti zahtevam iz naslednjega člena. Operater lahko uporabi posredovan odčitek odjemalca največ dve leti zapored.
(3) Uporabnik sistema je dolžan operaterju distribucijskega sistema zagotoviti prost in neoviran dostop do merilnih naprav (plinomerov) skladno z osmim odstavkom 11. člena tega akta.
(4) Če uporabnik sistema ne omogoči prostega in neoviranega dostopa do merilnih naprav, operater distribucijskega sistema ukrepa skladno z določbamiEZ-1, ki ureja odklop po predhodnem obvestilu.
(5) Operater distribucijskega sistema poračuna za odjemno mesto ne izvede, dokler ne pridobi odčitka števčnega stanja merilne naprave skladno s prvim ali drugim odstavkom tega člena.
(1) Končni odjemalec lahko zadnjih pet dni v koledarskem mesecu za potrebe izvedbe obračuna operaterju distribucijskega sistema posreduje odčitek merilnega mesta, in sicer:
– s popisom števčnega stanja s strani končnega odjemalca, ki popis števčnega stanja posreduje operaterju distribucijskega sistema, in sicer v roku in na način, ki ju določi operater distribucijskega sistema oziroma
– s popisom števčnega stanja s strani končnega odjemalca, ki popis števčnega stanja posreduje dobavitelju zemeljskega plina.
(2) Dobavitelj po prejetju števčnih stanj te posreduje operaterju distribucijskega sistema najkasneje do 10. ure naslednji delovni dan v eni pošiljki, v okviru izmenjave podatkov med operaterjem distribucijskega sistema in dobaviteljem. Skrajni rok za posredovanje odčitkov operaterju distribucijskega sistema s strani dobavitelja je do 10. ure prvega delovnega dne v mesecu za pretekli koledarski mesec.
(3) Odčitek mora biti resničen in mora odražati dejansko stanje na merilni napravi (plinomeru). Odčitki iz tega člena niso poračunski odčitki in tudi ne morejo nadomestiti poračunskih odčitkov, ki jih izvaja operater distribucijskega sistema.
(4) Če odjem zemeljskega plina, izračunan na podlagi vrednosti odčitka števčnega stanja, ki ga je posredoval končni odjemalec na način iz prvega odstavka tega člena, odstopa od porabe, ocenjene s strani operaterja distribucijskega sistema (ocenjena poraba) v obdobju, na katero se nanaša odčitek, za več, kot je navedeno v tabeli Priloge 2, ki je sestavni del tega akta, lahko operater distribucijskega sistema v roku petih delovnih dni preveri resničnost odčitka s fizičnim obiskom in popisom števčnega stanja merilnega mesta.
(5) Če operater distribucijskega sistema ob popisu števčnega stanja ugotovi, da odjem zemeljskega plina, izračunan na podlagi odčitka operaterja distribucijskega sistema, odstopa od odjema, izračunanega na podlagi odčitka, posredovanega s strani končnega odjemalca, za več, kot je navedeno v tabeli Priloge 2, se upošteva odčitek operaterja distribucijskega sistema (ob upoštevanju ocenjenega odjema, določenega s strani operaterja distribucijskega sistema v času od sporočenega stanja števčnega stanja do izvedbe izrednega odčitka s strani operaterja distribucijskega sistema).
(6) V primeru posredovanja neresničnih podatkov o števčnem stanju merilne naprave, ugotovljenega ob izvedbi izrednega odčitka s strani operaterja distribucijskega sistema, strošek izvedbe izrednega odčitka bremeni končnega odjemalca.
(7) Če števčno stanje s strani končnega odjemalca oziroma dobavitelja ni posredovano na zadnji dan koledarskega meseca, operater distribucijskega sistema izvede mesečni obračun tako, da za obdobje od dne, na katerega se nanaša sporočeno stanje, do konca koledarskega meseca oceni porabo zemeljskega plina na podlagi obremenitvenega profila odjemnega mesta ali na podlagi izvedenega odčitka, na podlagi katerega izračuna odjem zemeljskega plina. Strošek odčitka ne bremeni končnega odjemalca.
(8) Končni odjemalec lahko zahteva izredni odčitek merilne naprave.
(9) Operater distribucijskega sistema izredno odčitavanje merilne naprave iz prejšnjega odstavka zaračuna končnemu odjemalcu v skladu s cenikom ostalih storitev operaterja distribucijskega sistema.
(10) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi v primeru, ko operater distribucijskega sistema izdaja račune za daljše časovno obdobje.
(11) Če je operater distribucijskega sistema izvedel odčitek na odjemnem mestu s fizičnim obiskom in popisom števčnega stanja s strani pooblaščene osebe operaterja distribucijskega sistema oziroma če je merilno mesto opremljeno z naprednim merilnim sistemom, ki omogoča daljinske odčitke, operater distribucijskega sistema prioritetno uporabi ta odčitek.
(razvrstitev v odjemno skupino)
(1) Operater distribucijskega sistema uvrsti odjemno mesto v odjemno skupino skladno z aktom agencije, ki določa metodologijo za obračunavanje omrežnine za distribucijski sistem zemeljskega plina.
(2) Pri končnih odjemalcih z obračunskim obdobjem, krajšim od enega leta, operater distribucijskega sistema preveri skladnost uvrstitve odjemnega mesta v odjemno skupino enkrat letno.
(3) Če operater distribucijskega sistema na podlagi prejšnjega odstavka ugotovi, da bi moralo biti odjemno mesto uvrščeno v drugo odjemno skupino, odjemno mesto v naslednjem obračunskem obdobju prestavi (uvrsti) v primerno odjemno skupino. Pred spremembo odjemne skupine mora operater distribucijskega sistema izvesti poračun količin.
(4) Razvrstitev odjemnega mesta v ustrezno odjemno skupino se lahko na podlagi posebej upravičenih razlogov in obrazložene pisne zahteve končnega odjemalca spremeni. Kot posebej upravičen razlog se šteje nezasedenost nepremičnine, zmanjšana oziroma povečana poraba zaradi spremembe načina oziroma namena porabe zemeljskega plina.
(1) Za neupravičen odjem zemeljskega plina se šteje:
1. odjem zemeljskega plina brez sklenjene pogodbe o dostopu;
2. odjem zemeljskega plina, ki ni merjen z merilno napravo za ugotavljanje količin zemeljskega plina;
3. odjem zemeljskega plina, merjen z merilno napravo, ki ni overjena;
4. odjem zemeljskega plina, merjen z merilno napravo, katere overitev je potekla, zamenjava merilne naprave pa ni mogoča, ker uporabnik tudi po treh pozivih, posredovanih s strani operaterja distribucijskega sistema, ni omogočil dostopa do svojega merilnega mesta;
5. odjem zemeljskega plina, izveden z nedovoljenim posegom v distribucijski sistem (distribucijski plinovodi ali priključki);
6. odjem zemeljskega plina, merjen z merilno napravo, pri kateri je uporabnik nepooblaščeno odstranil oziroma poškodoval pečat merilne naprave oziroma njene sestavne dele, zaščitni zaklep na merilni napravi ali plombo na zaporni pipi;
7. odjem zemeljskega plina, merjen z merilno napravo, ki jo je uporabnik namerno poškodoval;
8. odjem zemeljskega plina v obdobju odklopa;
9. odjem zemeljskega plina v primerih, ko uporabnik tudi po treh pozivih, posredovanih s strani operaterja distribucijskega sistema, ni omogočil dostopa do svojega merilnega mesta za potrebe izvedbe odčitka.
(2) Za vse obveznosti, ki nastanejo zaradi neupravičenega odjema, je odgovoren lastnik.
(3) Neupravičen odjem se obračuna za obdobje od dneva nastanka neupravičenega odjema do dneva ugotovitve neupravičenega odjema, vendar največ za zastaralno obdobje po splošnih pravilih obligacijskega prava. Če dneva nastanka neupravičenega odjema ni mogoče določiti, lahko operater distribucijskega sistema obračuna neupravičen odjem največ za zastaralno obdobje iz prejšnjega stavka. Plačilo zapade v roku navedenem na računu.
(4) Pri določanju količin neupravičenega odjema operater distribucijskega sistema upošteva izmerjene količine, če ni ugotovljenih posegov v merilno napravo. Če operater distribucijskega sistema ne more ugotoviti količin zemeljskega plina, določi količine, ki so odvzete med trajanjem neupravičenega odjema, na podlagi porabe na odjemnem mestu v preteklih treh koledarskih letih. Za odjemna mesta, za katera ni podatka o odjemu v preteklih treh letih oziroma je bila poraba ocenjena, se letni odjem določi na podlagi projektantsko določene predvidene letne porabe ali na podlagi povprečne porabe primerljivih odjemalcev, če ni na voljo projektantsko določene letne porabe.
(5) Neupravičena uporaba distribucijskega sistema se obračuna v skladu z aktom agencije, ki določa metodologijo za obračunavanje omrežnine za distribucijski sistem zemeljskega plina. Neupravičeno porabljeni zemeljski plin se zaračuna po ceni, ki je enaka ceni zemeljskega plina za nujno oskrbo na dan izstavitve računa, povečani za 50 odstotkov.
(6) V primeru neupravičenega odjema zemeljskega plina lahko operater distribucijskega sistema uporabniku zaračuna tudi morebitne druge stroške, ki jih ima v zvezi z neupravičenim odjemom v skladu s cenikom ostalih storitev operaterja distribucijskega sistema.
(7) Vsak neupravičen odjem zemeljskega plina, odstranitev ali poškodbo glavne zaporne pipe, merilne naprave, zapornih elementov plinskih naprav in ostalih delov plinske napeljave ter nameščenih uradnih žigov (zalivk) lahko operater distribucijskega sistema prijavi organom pregona in/ali energetskemu inšpektorju.
3. Način plačil in postopek opominjanja
(redno odčitovalno obdobje, redno obračunsko obdobje, poračunsko obdobje in izredni obračun)
(1) Redno odčitovalno obdobje je časovni interval, v katerem operater distribucijskega sistema izvaja redna odčitovanja merilnih naprav (plinomerov).
(2) Poračunsko obdobje je časovni interval, na katerega se nanaša poračun, izveden na podlagi poračunskega odčitka. Če poračun pokaže, da so bili računi v tem poračunskem obdobju izstavljeni na podlagi ocenjene porabe previsoki, operater distribucijskega sistema presežek upošteva pri naslednjih računih naslednjega poračunskega obdobje ali pa ga na izrecno zahtevo končnega odjemalca vrne na njegov transakcijski račun.
(3) Za končne odjemalce z naslednjimi predvidenimi letnimi distribuiranimi količinami zemeljskega plina (v kWh) veljajo obdobja, določena v spodnji tabeli:
Predvidena letna distribuirana količina zemeljskega plina (kWh) | Redno odčitovalno obdobje | Redno obračunsko obdobje | Poračunsko obdobje |
0–800.000 | Leto | Mesec | Leto |
Nad 800.000 | Ura | Mesec | Mesec |
(4) Končnim odjemalcem s predvidenim povprečnim mesečnim odjemom do vključno 50 kWh lahko operater distribucijskega sistema na podlagi njihove pisne zahteve izstavi račun za omrežnino za celotno poračunsko obdobje.
(5) Proti plačilu stroškov po ceniku ostalih storitev operaterja distribucijskega sistema, objavljenim na spletni strani operaterja distribucijskega sistema, lahko končni odjemalec kadarkoli zahteva, da mu operater distribucijskega sistema s sporočenim odčitkom merilne naprave zaključi tekoče obračunsko obdobje in izstavi račun za to obdobje (izredni obračun).
(1) Operater distribucijskega sistema uporabniku sistema zaračunava omrežnino za uporabo distribucijskega sistema (v nadaljnjem besedilu: omrežnina) in druge stroške oziroma obveznosti skladno s predpisi, ki urejajo dejavnost operaterja distribucijskega sistema, ter pogodbo o dostopu.
(2) Storitve, ki jih izvaja operater distribucijskega sistema in niso zajete v omrežnini, operater distribucijskega sistema obračuna po ceniku ostalih storitev operaterja distribucijskega sistema, ki je objavljen na spletni strani operaterja distribucijskega sistema.
(3) Rok za izstavitev računa je določen v aktu agencije, ki ureja metodologijo za obračunavanje omrežnine za distribucijski sistem zemeljskega plina.
(4) Če se je odjemalec v pogodbi o dobavi, ki jo je sklenil z dobaviteljem, dogovoril za zaračunavanje omrežnine na enotnem računu, je ne glede na prejšnji odstavek dolžan omrežnino plačati skladno z dobaviteljevimi pogoji plačila.
(5) Če je končni odjemalec v zamudi s plačili, mu operater distribucijskega sistema zaračuna zakonske zamudne obresti, stroške opominjanja in stroške izterjave v skladu z veljavno zakonodajo.
(6) Če znaša poračunsko obdobje eno leto, operater distribucijskega sistema na koncu poračunskega obdobja opravi poračun distribuiranih količin zemeljskega plina na podlagi izvedenega odčitka in izstavi račun z upoštevanjem veljavnih cen v obračunskem mesecu, v katerem je bil poračun izveden. Operater distribucijskega sistema izvede poračunski odčitek in poračun distribuiranih količin zemeljskega plina najkasneje 45 dni po preteku poračunskega obdobja.
(1) Operater distribucijskega sistema mora omogočiti izdajanje enotnega računa s strani dobavitelja za dobavljeni zemeljski plin in za uporabo distribucijskega sistema za odjemna mesta, za katera je dobavitelj pridobil soglasje končnega odjemalca in ima sklenjen sporazum z operaterjem distribucijskega sistema.
(2) Če končni odjemalec ni lastnik, mora za izvedbo prejšnjega odstavka pridobiti izrecno soglasje lastnika in ga predložiti operaterju distribucijskega sistema (oziroma zanj dobavitelj).
(3) Operater distribucijskega sistema in dobavitelj skleneta sporazum o izdajanju enotnega računa s strani dobavitelja v roku enega meseca od dneva prejema dobaviteljeve popolne zahteve za sklenitev sporazuma.
(4) Operater distribucijskega sistema lahko zavrne sklenitev ali odstopi od sporazuma o izdajanju enotnega računa, če dobavitelj ne zagotavlja ustreznega zavarovanja plačila za prevzete obveznosti iz sporazuma, o čemer operater distribucijskega sistema obvesti tudi uporabnika.
(5) Operater distribucijskega sistema dobavitelju posreduje podatke za izdajo enotnega računa na način, določen v naslednjem oddelku tega poglavja tega akta.
(1) Če končni odjemalec posameznega računa ne poravna v navedenem plačilnem roku, ga operater distribucijskega sistema z opominom pozove k plačilu zapadlih obveznosti v naknadnem roku, ki za gospodinjske odjemalce ne sme biti krajši od 15 dni, za poslovne odjemalce pa ne sme biti krajši od osem dni. Prvi opomin se odjemalcu ne zaračuna. Če v naknadnem roku obveznosti niso poravnane, lahko operater distribucijskega sistema s ponovnim opominom odjemalca obvesti tudi o nameravanem odklopu. Strošek drugega opomina je določen s cenikom ostalih storitev operaterja distribucijskega sistema.
(2) Če končni odjemalec tudi v dodatno določenem roku ne poravna zapadlih obveznosti, ga operater distribucijskega sistema odklopi skladno z 51. členom tega akta.
4. Obveščanje in izmenjava podatkov
(dostop do podatkov o porabi in obveščanje o porabi končnih odjemalcev)
(1) Operater distribucijskega sistema zagotavlja končnim odjemalcem podatke o njihovi porabi zemeljskega plina ter o značilnostih te porabe, ki vključujejo letno porabo zemeljskega plina, distribuirano po mesecih na podlagi obremenitvenega profila ali dejanskih odčitkov, če so bili izvedeni mesečno oziroma za obdobja krajša od enega leta.
(2) Operater distribucijskega sistema posreduje na pisno zahtevo končnega odjemalca oziroma pooblaščenca končnemu odjemalcu oziroma pooblaščencu podatke o porabi zemeljskega plina na odjemnem mestu in porabi končnega odjemalca:
– letno porabo v zadnjih dveh letih;
– porabo v zadnjih dveh obračunskih obdobjih;
– mesečno porabo zadnjih 12 mesecev.
(3) Za nednevno merjena odjemna mesta operater distribucijskega sistema pri posredovanih podatkih navede način določitve podatkov o porabi (dejanski odčitki ali uporaba obremenitvenega profila).
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena operater distribucijskega sistema za dnevno merjena odjemna mesta končnemu odjemalcu posreduje podatke o dnevni porabi za zadnjih 12 mesecev.
(5) Operater distribucijskega sistema podatke pripravi na podlagi že pridobljenih ali izračunanih podatkov o porabi odjemalca.
(6) Operater distribucijskega sistema posreduje zahtevane podatke iz drugega odstavka tega člena končnemu odjemalcu ali pooblaščencu prek elektronske pošte, spletnega portala operaterja distribucijskega sistema ali enotne informacijske platforme, ki je namenjena izmenjavi podatkov ob menjavi dobavitelja, v roku pet delovnih dni.
(7) Operater distribucijskega sistema podatke iz drugega odstavka tega člena zagotavlja brezplačno.
(izmenjava podatkov z dobavitelji in obveščanje končnih odjemalcev)
(1) Operater distribucijskega sistema zagotavlja dobaviteljem podatke, potrebne za opravljanje dejavnosti dobavitelja, prek enotne informacijske platforme operaterjev distribucijskih sistemov za izmenjavo podatkov, ki velja za vse dobavitelje enako.
(2) Obveščanje končnega odjemalca poteka v elektronski obliki ali pisni obliki skladno z odločitvijo odjemalca, ki jo ta navede v pogodbi ali jo kasneje na nedvoumen način sporoči operaterju distribucijskega sistema. Če postopke za odjemalca ureja dobavitelj, se obveščanje dobavitelja šteje za obveščanje odjemalca in posebno obveščanje odjemalca ni potrebno.
5. Menjava dobavitelja
(postopek menjave dobavitelja)
Za postopke menjave dobavitelja se uporabljajo določbe EZ-1 in predpisov, ki urejajo postopek izvedbe menjave dobavitelja.
6. Kakovost zemeljskega plina
(kakovost zemeljskega plina)
(1) Kakovost prevzetega zemeljskega plina na prevzemnem mestu se spremlja mesečno s certifikati o sestavi zemeljskega plina, ki jih operaterju distribucijskega sistema posreduje operater prenosnega sistema, za zemeljski plin iz prenosnega sistema oziroma uporabnik, od katerega operater distribucijskega sistema prevzame zemeljski plin v distribucijski sistem.
(2) Vsak dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin odjemalcem, priključenim na distribucijski sistem, je dolžan na zahtevo operaterja distribucijskega sistema predložiti specifikacijo o količini in sestavi zemeljskega plina, ki ga je predal v distribucijo.
(3) Operater distribucijskega sistema je dolžan sprejeti v distribucijo le zemeljski plin z lastnostmi, določenimi v Tehnični specifikaciji kakovosti zemeljskega plina iz Priloge 1, ki je sestavni del tega akta. Če kakovost zemeljskega plina odstopa od te specifikacije, operater distribucijskega sistema ni dolžan prevzeti zemeljskega plina v distribucijo.
(4) Operater distribucijskega sistema ima pravico, da končnemu odjemalcu na odjemnem mestu predaja zemeljski plin z drugačno sestavo, kot je tista na prevzemnem mestu, če zemeljski plin ustreza zahtevanim lastnostim iz Priloge 1.
(5) Operater distribucijskega sistema mora zemeljski plin v distribucijskem sistemu odorirati z dodajanjem odorirnega sredstva. Operater distribucijskega sistema lahko neodoriran zemeljski plin distribuira uporabnikom distribucijskega sistema pod naslednjimi pogoji, kot so:
– vgrajena predpisana varnostna oprema in naprave za nadzor in alarmiranje;
– ustrezna usposobljenost osebja, ustrezno urejena protipožarna zaščita;
– urejena zaščita in osebna varovalna oprema na delovnem mestu.
7. Reklamacije
Reklamacijo zoper račun, ki ga je izdal operater distribucijskega sistema, lahko oseba, na katero je račun naslovljen, vloži pisno do zapadlosti računa. Priložiti je treba kopijo reklamiranega računa ali navesti številko in datum računa in obrazložitev razlogov za reklamiranje računa. Reklamacija ne zadrži plačila nespornega dela računa.
8. Ranljivi odjemalci in nujna oskrba
(ranljivi odjemalci in nujna oskrba)
(1) Operater distribucijskega sistema v primeru predvidenega odklopa zaradi iz razlogov iz točk f), h) ali i) prvega odstavka 274. člena EZ-1 obvesti gospodinjskega odjemalca o datumu predvidenega odklopa, pravici do nujne oskrbe, o dokazilih, ki jih mora predložiti, ter rokih za predložitev dokazil za nujno oskrbo.
(2) Nujna oskrba je ukrep, ki preloži odklop zemeljskega plina gospodinjskemu odjemalcu in je namenjena samo skrajnim primerom ogrožanja življenja in zdravja gospodinjskega odjemalca, ki je ranljivi odjemalec ter oseb, ki z njim prebivajo v istem gospodinjstvu, pri čemer z odobritvijo nujne oskrbe ne preneha obveznost za plačilo nastalih terjatev.
(3) Do nujne oskrbe je upravičen ranljivi odjemalec, ki je gospodinjski odjemalec in ga je operater distribucijskega sistema obvestil o nameravanem odklopu ter si zaradi svojih premoženjskih razmer, dohodkov in drugih socialnih okoliščin ne more zagotoviti drugega vira energije, ki bi mu povzročil enake ali manjše stroške za najnujnejšo gospodinjsko rabo.
(4) Operater distribucijskega sistema pri presoji upravičenosti do nujne oskrbe naprej ugotavlja, ali je gospodinjski odjemalec ranljivi odjemalec, nato pa, ali obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo v primeru odklopa ogroženo življenje ali zdravje gospodinjskega odjemalca oziroma oseb, ki z njim prebivajo v skupnem gospodinjstvu, ki se ugotavljajo na podlagi izpolnjevanja pogojev, da glede na letni čas in temperaturne razmere ter vrsto stavbe, v kateri ranljivi odjemalec prebiva, odklop ogroža življenje in zdravje ranljivega odjemalca ter oseb, ki z njim prebivajo, zaradi neobstoja možnosti uporabe drugega vira ogrevanja z enakimi ali nižjimi stroški ali bi bilo v primeru odklopa ogroženo zdravstveno stanje ranljivega odjemalca oziroma oseb, ki z njim prebivajo v skupnem gospodinjstvu.
(5) Gospodinjski odjemalec dokazuje svoj status ranljivega odjemalca s potrdilom Centra za socialno delo, iz katerega je razvidno, da je gospodinjski odjemalec vložil vlogo za dodelitev redne denarne socialne pomoči že pred prejemom obvestila operaterja distribucijskega sistema o nameravanem odklopu in pri Centru za socialno delo, postopek odločitve še ni bil zaključen.
(6) Do nujne oskrbe zaradi letnega časa in temperaturnih razmer je ranljivi odjemalec, ob izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka, upravičen le v obdobju kurilne sezone od 1. oktobra do 30. aprila.
(7) Do nujne oskrbe glede na letni čas in temperaturne razmere niso upravičeni ranljivi odjemalci, ki prebivajo v gospodinjstvu, v katerem je vsaj v enem bivalnem prostoru omogočeno ogrevanje s trdimi gorivi ali drugim virom ogrevanja.
(8) Operater distribucijskega sistema v postopku ugotavljanja upravičenosti do nujne oskrbe zaradi letnega časa in temperaturnih razmer zahteva naslednja dokazila:
– v primeru večstanovanjske stavbe pisno potrdilo upravljavca stavbe o načinu ogrevanja bivalnih prostorov ranljivega odjemalca, iz katerega je razvidno, da v stanovanju ranljivega odjemalca ni vgrajenih individualnih virov ogrevanja, ki bi odjemalcu povzročili enake ali nižje stroške ogrevanja;
– v primeru individualne stavbe potrdilo oziroma zapisnik o rednem letnem pregledu kurilnih naprav pristojne dimnikarske službe, iz katerega je nedvoumno razvidno, da ni vsaj v enem prostoru možno ogrevanje na trda ali druga goriva, in izjava ranljivega odjemalca, da v nobenem prostoru ni vgrajena kurilna naprava za ogrevanje na trda ali druga goriva ali druga ogrevalna naprava.
(9) Dokazilo iz prve alineje prejšnjega odstavka mora biti izdano posebej za namen ugotavljanja upravičenosti do nujne oskrbe in ne sme biti starejše od treh mesecev. Dokazilo iz druge alineje prejšnjega odstavka ne sme biti starejše od enega leta.
(10) Upravičenost do nujne oskrbe zaradi zdravstvenega stanja operaterj distribucijskega sistema presoja na podlagi dokazila, iz katerega izhaja, da bi bilo v primeru odklopa zemeljskega plina ogroženo življenje in zdravje ranljivega odjemalca oziroma oseb, ki z njim prebivajo v skupnem gospodinjstvu.
(11) Operater distribucijskega sistema v postopku ugotavljanja upravičenosti do nujne oskrbe zaradi zdravstvenega stanja upošteva potrdilo osebnega zdravnika, da ranljivi odjemalec za ohranjanje življenja in zdravja nujno potrebuje oskrbo z zemeljskim plinom za zagotavljanje ustreznih bivalnih razmer.
(12) Dokazilo iz prejšnjega odstavka mora biti izdano posebej za namen ugotavljanja upravičenosti do nujne oskrbe in mora natančno opredeliti obdobje, v katerem bi odklop ogrožal življenje in zdravje ranljivega odjemalca.
(1) Gospodinjski odjemalec, ki je prejel obvestilo operaterja distribucijskega sistema o nameravanem odklopu iz razlogov iz točk f), h) ali i) prvega odstavka 274. člena EZ-1 in želi uveljaviti pravico do nujne oskrbe na podlagi 176. člena EZ-1, mora v roku deset dni od prejema obvestila o odklopu podati operaterju distribucijskega sistema vlogo za priznanje te pravice in predložiti ustrezna dokazila. Vlogi za nujno oskrbo mora odjemalec predložiti tudi izjavo, s katero jamči, da so navedbe in priložena dokazila resnične. Obrazec izjave je odjemalcem dostopen na spletni strani operaterja distribucijskega sistema.
(2) Če operater distribucijskega sistema presodi, da je ranljivi odjemalec upravičen do nujne oskrbe, o tem pisno obvesti gospodinjskega odjemalca in njegovega dobavitelja, s katerim ju seznani tudi o časovnem obdobju, za katerega mu je odobrena nujna oskrba.
(3) Ranljivi odjemalec je po prenehanju nujne oskrbe dolžan poravnati stroške oskrbe z zemeljskim plinom za čas, ko je operater distribucijskega sistema zaradi odobritve nujne oskrbe preložil odklop ranljivega odjemalca.
(4) Če operater distribucijskega sistema presodi, da niso izpolnjeni pogoji za nujno oskrbo, o tem nemudoma pisno obvesti gospodinjskega odjemalca in nadaljuje s postopkom odklopa.
(1) Operater distribucijskega sistema v primeru odobritve pravice do nujne oskrbe predloži gospodinjskemu odjemalcu v podpis pogodbo o oskrbi v obdobju nujne oskrbe, ki traja od dneva predvidenega odklopa, skladno s prejšnjim členom, do dneva prenehanja pravice do nujne oskrbe.
(2) Operater distribucijskega sistema izvede odčitek merilne naprave odjemalca, upravičenega do nujne oskrbe na dan pričetka in dan zaključka obdobja nujne oskrbe.
(3) Z dnem pričetka izvajanja nujne oskrbe pogodba o dobavi z obstoječim dobaviteljem preneha veljati.
(4) V pogodbi o oskrbi operater distribucijskega sistema in ranljivi odjemalec za obdobje nujne oskrbe uredita medsebojna razmerja v zvezi z odložitvijo plačila obveznosti na način, da je ranljivi odjemalec dolžan po prenehanju nujne oskrbe operaterju distribucijskega sistema poravnati vse stroške nujne oskrbe iz tretjega odstavka naslednjega člena, ki so nastali v času nujne oskrbe.
(5) Ranljivi odjemalec je upravičen do nujne oskrbe za čas od predvidenega odklopa in dokler obstajajo okoliščine, ki povzročajo ogrožanje življenja in zdravja odjemalca ter oseb, ki z njim prebivajo, vendar najdlje do dokončne odločbe Centra za socialno delo glede dodelitve redne denarne socialne pomoči. Ranljivi odjemalec je dolžan operaterja obveščati o vseh okoliščinah, ki lahko vplivajo na prenehanje pravice do nujne oskrbe.
(6) Nujna oskrba lahko traja največ 75 dni od dneva vložitve vloge za odobritev nujne oskrbe. Ta rok se lahko:
– skrajša, če je pred potekom trajanja odločba o dodelitvi denarne socialne pomoči postala dokončna, ki jo mora gospodinjski odjemalec dostaviti operaterju distribucijskega sistema najkasneje v roku pet dni po njenem prejemu;
– podaljša vsakič za 15 dni, če gospodinjski odjemalec najkasneje dva dni pred potekom trajanja nujne oskrbe predloži potrdilo, da je postopek odločanja o dodelitvi denarne socialne pomoči še vedno v teku.
(7) Če gospodinjski odjemalec operaterju distribucijskega sistema po prejemu dokončne odločbe o denarni socialni pomoči ne dostavi navedene odločbe oziroma potrdila, da postopek o njeni dodelitvi še vedno traja, se šteje, da je gospodinjski odjemalec odstopil od zahteve za nujno oskrbo. V tem primeru se strošek nujne oskrbe od predvidenega dneva odklopa obračuna gospodinjskemu odjemalcu skladno z naslednjim členom.
(1) Stroški za dobavljeni zemeljski plin se obračunajo skladno z določbami sklenjene pogodbe o oskrbi v obdobju nujne oskrbe, in sicer na podlagi odčitkov merilne naprave ob začetku in prenehanju obdobja nujne oskrbe ter cene zemeljskega plina za nujno oskrbo. Cena zemeljskega plina za nujno oskrbo je enaka najnižji ceni zemeljskega plina iz rednega cenika, objavljenega v primerjalniku stroškov oskrbe, in velja za celotno Slovenijo. Uporabi se cena, veljavna na dan sklenitve pogodbe.
(2) Omrežnina in prispevki se v primeru nujne oskrbe obračunavajo skladno s predpisom, ki ureja obračunavanje omrežnine.
(3) Ranljivi odjemalec je po prenehanju izvajanja nujne oskrbe dolžan operaterju distribucijskega sistema poravnati stroške oskrbe z zemeljskim plinom, in sicer tako stroške zemeljskega plina iz prvega odstavka tega člena kot stroške omrežnine in drugih stroškov uporabe omrežja iz prejšnjega odstavka za čas odobrene nujne oskrbe, v katerem je te stroške nosil operater distribucijskega sistema.
(obračun oskrbe v primeru neupravičenosti do nujne oskrbe)
Če odjemalec, ki je podal vlogo za nujno oskrbo, ni upravičen do nujne oskrbe, ker za to niso izpolnjeni pogoji, je dolžan poravnati vse stroške oskrbe z zemeljskim plinom.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Če plinomer s prigrajenim korektorjem volumna meri odjem v Sm3, se izvede prehod na meritev v Nm3 ob prvi menjavi korektorja, izvedeni po uveljavitvi tega akta.
(2) Če lastnik ob uveljavitvi tega akta nima sklenjene pogodbe o dostopu v pisni obliki in uporabnik odjema zemeljski plin, se šteje, da ima pod pogoji iz tega akta sklenjeno pogodbo o dostopu za nedoločen čas, pri čemer se šteje, da je pogodbeno razmerje med operaterjem distribucijskega sistema in lastnikom nastalo z dnem dobave, oziroma z dnem, ko je postal lastnik stavbe ali dela stavbe, če je to kasneje.
(3) Operater distribucijskega sistema in lastnik morata urediti pogodbeno razmerje v pisni obliki ob prvi spremembi pogodbe iz prejšnjega odstavka.
(4) Določbe 39. člena tega akta o vračilu dela nesorazmernih stroškov se uporabljajo za nove priključitve odjemalcev na priključke, ki so zgrajeni na podlagi soglasij o priključitvi, izdanih po uveljavitvi EZ-1.
(5) Stroški izvajanja vzdrževalnih del na objektih in napravah, ki niso v lasti operaterja distribucijskega sistema in so bile zgrajene pred uveljavitvijo SON, bremenijo lastnike teh naprav, razen če pogodba, sklenjena med lastniki teh naprav in operaterjem distribucijskega sistema, določa drugače.
(prenehanje uporabe predpisov)
Z dnem uveljavitve tega akta se prenehajo uporabljati Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 136/06 in 17/14 – EZ-1) in Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 10/09 in 17/14 – EZ-1).
Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 1-2019
Jesenice, dne 20. aprila 2020
EVA 2020-2430-0039
