Na podlagi 11., 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 24/16 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 12. seji 4. maja 2020 sprejel
K O N C E S I J S K I A K T
za podelitev koncesije za vzpostavitev in upravljanje javnega sistema izposoje in souporabe električnih vozil na območju Mestne občine Ljubljana
(1) Ta akt določa, da obstoji javni interes za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta vzpostavitve in upravljanja javnega sistema izposoje in souporabe električnih vozil v koncesijski obliki javno-zasebnega partnerstva.
(2) S tem aktom Mestna občina Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOL), kot koncedent, določa predmet in pogoje za podelitev koncesije, pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, enostranske ukrepe v javnem interesu, postopek izbire koncesionarja, poročanje in nadzor, način financiranja izvedbe projekta in prenehanje koncesijskega razmerja.
(opredelitev ključnih pojmov)
(1) Poleg pomena, določenega v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, imajo pojmi, uporabljeni v tem aktu, naslednji pomen:
– koncedent je MOL,
– koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki bo na podlagi javnega razpisa izbran kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva in upravljalec javnega sistema izposoje in souporabe električnih vozil,
– uporabniki so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo storitve javnega sistema izposoje in souporabe električnih vozil,
– upravljavec sistema je upravljavec javnega sistema izposoje in souporabe električnih vozil in izvajalec storitve izposoje električnih vozil,
– sistem so vsi objekti, naprave, vozila in oprema, potrebni za zagotavljanje storitve izposoje in souporabe električnih vozil, ki so pod enakimi pogoji dostopni vsem uporabnikom,
– investicijski ukrepi so vse investicije v objekte, naprave, vozila in opremo iz točke a) prvega odstavka 4. člena tega akta.
II. JAVNI INTERES, PREDMET IN MODEL JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
Javni interes je izkazan na naslednji način:
– varstvo okolja ter zmanjšanje obremenitve okolja (zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zmanjšanje onesnaževanja zraka, povečanje rabe energije iz obnovljivih virov energije),
– krepitev trajnostnih vidikov razvoja občine (razvoj javne infrastrukture za električno mobilnost),
– uvajanje novih konceptov trajnostne mobilnosti (promocija električne mobilnosti, konceptov souporabe vozil in boljše izkoriščenosti vozil, zagotavljanje javne infrastrukture za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, doseganje ciljev nizkoogljičnega in čistega prometa z nizkimi izpusti toplogrednih plinov, zmanjšanje gneče na cestah),
– uresničevanje ciljev in ukrepov iz Lokalnega energetskega koncepta MOL in s tem izpolnjevanje obvez in zaveze držav članic Evropske unije k doseganju ciljev Evropske komisije za podnebno in energetsko politiko 2020.
(predmet koncesijskega razmerja)
(1) Predmet koncesijskega razmerja je izvedba projekta vzpostavitve in upravljanja javnega sistema izposoje in souporabe električnih vozil, ki zajema:
a) izvedbo investicij, potrebnih za vzpostavitev javnega sistema izposoje in souporabe električnih vozil v MOL, ki vključuje:
– vzpostavitev sistema najmanj 200 električnih vozil, namenjenih za vzpostavitev javnega sistema izposoje in souporabe električnih vozil, pri čemer se nabor primernih vozil podrobneje opredeli v fazi javnega razpisa,
– oblikovanje javne mreže lokacij za izposojo in polnilnih centrov za polnjenje električnih vozil, pri čemer se nabor primernih lokacij opredeli v fazi javnega razpisa,
– vzpostavitev sodobne in uporabnikom prijazne programske rešitve za zagotavljanje storitve izposoje in souporabe električnih vozil,
b) izvajanje storitve izposoje in souporabe električnih vozil: po izvedbi investicij, potrebnih za vzpostavitev javnega sistema izposoje in souporabe električnih vozil, bo koncesionar v pogodbeno dogovorjeni dobi izvajal storitev izposoje in souporabe električnih vozil. Storitev izposoje in souporabe električnih vozil obsega vse naloge, potrebne za uspešno izvajanje projekta in izpolnitev ciljev, opredeljenih s tem aktom ter koncesijsko pogodbo (v nadaljnjem besedilu: pogodba), vključno z vzpostavitvijo centralnega sistema izposoje in souporabe električnih vozil, ki omogoča spremljanje in nadzor nad izvajanjem projekta ter zlasti še:
– obveznost zagotavljanja in upravljanja voznega parka in obveznost zagotavljanja brezhibno delujočih vozil, ki vključuje zlasti redne servise in popravila, vključno s popravili v primeru prometnih nesreč, registracijo, zavarovanje in druge obratovalne stroške za normalno uporabo vozil. Koncesionar upravlja vozni park in zagotavlja dostopnost tehnično brezhibnih vozil uporabnikom. Koncesionar prevzame tudi obveznost rednega posodabljanja voznega parka po dinamiki, opredeljeni s pogodbo,
– obveznost zagotavljanja in upravljanja vzpostavljene mreže lokacij za izposojo in polnilnih centrov za polnjenje električnih vozil, obveznost njihovega rednega vzdrževanja ter obveznost zagotavljanja delujočih polnilnih mest v vsebini, pod pogoji in v režimu, kot bo opredeljeno s pogodbo,
– zagotavljanje ustreznega sistema podpore uporabnikom.
(2) Koncedent lahko v fazi javnega razpisa opredeli faznost izvedbe investicij iz točke a) prejšnjega odstavka, pri čemer lahko faznost veže na dosežene rezultate, kot bodo opredeljeni s pogodbo.
(3) Koncedent lahko v fazi javnega razpisa podrobneje opredeli združljivost in povezljivost izvajanja storitve izposoje in souporabe električnih vozil z drugimi sistemi in aplikacijami v MOL.
(območje koncesije in izvajanje projekta)
(1) Območje koncesije predstavlja območje MOL.
(2) Za potrebe realizacije projekta in izvajanja storitve izposoje in souporabe električnih vozil bo koncedent koncesionarju omogočil izvedbo gradbenih in tehnoloških, investicijskih in drugih ukrepov, potrebnih za izvedbo projekta v obsegu, kot bo dogovorjeno s pogodbo.
(3) Z namenom pridobivanja mnenj, soglasij, gradbenih oziroma drugih upravnih dovoljenj za izvedbo projekta ter za samo izvedbo projekta bo koncedent koncesionarju zagotovil ustrezna pooblastila in mu podelil potrebne pravice graditi.
(model javno-zasebnega partnerstva)
(1) Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega interesa glede na izhodišča in vsebino projekta ter glede na obseg tveganj in vložkov partnerjev v projekt je sklenitev javno-zasebnega partnerstva v obliki koncesije storitve.
(2) Koncesija se bo izvedla po modelu financiraj – vzpostavi sistem – upravljaj in vzdržuj – ohrani v lasti. Izvedeni investicijski ukrepi bodo ostali lastnina koncesionarja tudi po preteku s pogodbo določenega koncesijskega obdobja. Po zaključeni koncesiji mora koncesionar vzpostaviti prvotno stanje javnih lokacij, kot je bilo pred začetkom izvajanja koncesije, razen če se s koncedentom v pogodbi dogovorita drugače.
III. OBVEZNOSTI KONCEDENTA IN KONCESIONARJA TER UPORABNIKOV
(1) Koncedent zagotovi zemljišča (javna parkirna mesta) za izposojo in polnjenje električnih vozil.
(2) Zaradi izvedbe pogodbenega razmerja koncedent zagotovi koncesionarju pravico dostopa do javnih površin, namenjenih postavitvi polnilnih centrov in drugih investicijskih ukrepov.
(3) Koncedent sodeluje pri pripravi in potrjevanju projektne dokumentacije ter pridobitvi potrebnih upravnih dovoljenj, mnenj in soglasij, kolikor je to potrebno za realizacijo projekta, v obsegu kot je dogovorjeno s pogodbo.
(obveznosti koncesionarja)
(1) Koncesionar prevzema obveznost financiranja in izvedbe vseh, s pogodbo dogovorjenih investicijskih in drugih ukrepov, ter obveznost upravljanja sistema, skladno s pogodbo, ter po terminskem planu, ki bo dogovorjen v postopku izbire koncesionarja.
(2) Koncesionar v pogodbeni dobi prevzema vsa tehnična, tehnološka in finančna tveganja iz naslova izvedbe investicijskih in drugih ukrepov ter iz naslova izvajanja storitve izposoje in souporabe električnih vozil, vključno s tveganjem rentabilnosti izvedenih investicij. Koncesionar prevzema tudi tveganje dostopnosti in razpoložljivosti vzpostavljenega sistema, kot tudi tveganje povpraševanja.
(3) Koncesionar prevzame obveznost pridobitve ustreznih upravnih dovoljenj, potrebnih za prevzem in normalno uporabo sistema.
(4) Ostale obveznosti koncesionarja so:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in dobrega gospodarstvenika oziroma gospodarja,
– zagotavljati uporabnikom enakopravno in kontinuirano dostopnost do storitve v okviru sistema, kjer zagotavlja storitve, ter kakovostno opravljanje storitve, v skladu s predpisi, pogodbo in v javnem interesu,
– v skladu z zahtevami koncedenta, pogodbo in veljavnimi predpisi zbirati in posredovati koncedentu v nadaljnjo obdelavo podatke o uporabi storitve,
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem nalog po sklenjeni pogodbi,
– kot dober gospodarstvenik oziroma gospodar uporabljati in upravljati celoten sistem (vse objekte, naprave, vozila in opremo),
– zagotavljati redno vzdrževanje celotnega sistema, v obsegu, opredeljenem s pogodbo,
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem pogodbe,
– po poteku koncesijskega obdobja prenesti v last in upravljanje koncedenta vse polnilne centre za polnjenje električnih vozil, kolikor bo tako dogovorjeno s pogodbo,
– voditi ustrezne evidence in pripravljati letna poročila skladno s tem aktom in pogodbo,
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije na njegovo zahtevo.
(odgovornost koncesionarja)
(1) Koncesionar je odgovoren za pravilno izvajanje nalog po pogodbi in za vso škodo, ki bi utegnila nastati koncedentu, uporabnikom in tretjim osebam v zvezi z izvajanjem dejavnosti iz tega akta in pogodbe.
(2) Koncesionar je dolžan skleniti zavarovanje odgovornosti za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem koncesije koncedentu ali tretji osebi povzročijo on sam ali kdo drug, ki bo delal v njegovem imenu, in za običajne rizike, ki izhajajo iz ali so povezani z izvedbo predvidenih posameznih investicijskih ukrepov, ki bodo predmet javno-zasebnega partnerstva oziroma so povezani z upravljanjem sistema.
(3) Obseg in vsebina zavarovanja se podrobneje opredelita s pogodbo.
(dolžnosti in pravice uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– rednega plačevanja storitve izposoje in souporabe električnih vozil na način in pod pogoji opredeljenimi s pogodbo,
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti opravljanje nalog iz tega akta,
– omogočiti dostop do vseh lokacij, kjer se opravljajo storitve in naloge iz tega akta,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog iz tega akta, oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo, ki lahko vpliva na izvajanje nalog,
– obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja.
(2) Uporabniki imajo pravico uporabljati storitev izposoje in souporabe električnih vozil pod enakimi pogoji, ki se opredelijo v splošnih pogojih uporabe sistema. Podrobneje se pogoji opredelijo v fazi izvedbe javnega razpisa.
(3) Uporabniki imajo pravico, da storitev plačujejo s splošno veljavnimi plačilnimi sredstvi, vključno z npr. kreditnimi karticami ali mobilno denarnico, kar se podrobneje opredeli v fazi javnega razpisa.
(4) Morebitne pobude ali pritožbe uporabniki naslovijo na koncedenta, ki v primeru, če so upravičene, poskrbi, da jih koncesionar ustrezno obravnava in kršitve tudi odpravi.
(druge pravice in obveznosti)
Koncesionar je dolžan storitve izvajati na način, ki zagotavlja njihovo združljivost z drugimi povezanimi storitvami v MOL (implementacija strategije pametnega mesta in pametne skupnosti). To lahko vključuje prilagoditev programske in/ali strojne opreme, namenjene izvajanju storitve, ali namestitev (vzporedno ali naknadno) dodatne programske in/ali strojne opreme.
IV. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA IN POGOJI TER MERILA ZA IZBOR
(1) Koncesionarja se izbere na podlagi javnega razpisa po postopku konkurenčnega dialoga. Javni razpis se objavi na portalu javnih naročil, v Uradnem listu Evropske unije in na spletni strani MOL. Sklep o začetku postopka izvedbe javnega razpisa sprejme župan.
(2) Postopek konkurenčnega dialoga se izvede v skladu z zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, in ob smiselni uporabi zakona, ki ureja javno naročanje.
(3) V postopku izvedbe javnega razpisa koncedent zagotovi transparentno in enakopravno obravnavanje ponudnikov.
(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med njimi.
(2) Vsaka oseba lahko vloži le eno prijavo. V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni prijavi.
(3) Koncesionar lahko prijavo odda skupaj s podizvajalci.
(pogoji za izbiro koncesionarja)
(1) Koncesionar mora za opravljanje koncesionirane dejavnosti izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti,
– da zanj niso podani razlogi za izključitev, navedeni v predpisu, ki ureja javno naročanje,
– da v zadnjih 12 mesecih pred izdajo dokazila ni imel blokiranih transakcijskih računov,
– da predloži finančni načrt, iz katerega so razvidni vsi stroški izvedbe projekta in vsi stroški izvajanja koncesionirane dejavnosti ter da navede vire financiranja za pokritje predvidenih stroškov in izkaže, da razpolaga s finančnimi sredstvi, potrebnimi za realizacijo predvidenih investicijskih ukrepov, in sicer v fazi kvalifikacije najmanj v višini 1 (en) milijon eurov in v fazi oddaje končne ponudbe v višini celotne predvidene vrednosti investicije, ki jo prevzema koncesionar,
– da razpolaga s kadrom, ki ima ustrezne izkušnje in reference,
– da poda pisno izjavo, da bo sklenil zahtevana zavarovanja,
– da poda pisno izjavo, da bo v primeru, da bo izbran, sprejel vse obveznosti, določene s tem aktom in razpisno dokumentacijo,
– da je sposoben zagotavljati izvajanje koncesije na kontinuiran in kakovosten način, zlasti, da je sposoben zagotoviti opremo za vzpostavitev polnilnih centrov in zagotavljati dobavljivost električnih vozil,
– da razpolaga z ustrezno tehnično in programsko opremo, ki omogočajo kvalitetno izvedbo prevzetih obveznosti,
– da je predložil opis tehnološke rešitve izvedbe projekta, ki je skladen z zahtevami koncedenta,
– da bo uporabljal sodobne tehnologije in materiale, ki ustrezajo sodobnim standardom na trgu, in
– druge pogoje, določene v razpisni dokumentaciji.
(2) Podrobnejšo vsebino pogojev in dokazil glede izpolnjevanja pogojev bo koncedent določil v okviru javnega razpisa. Koncedent si pridržuje pravico, da v fazi javnega razpisa od ponudnikov zahteva, da predložijo dodatna pojasnila ali dokazila, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje postavljenih pogojev za priznanje sposobnosti.
(merila za izbor koncesionarja)
(1) Koncedent mora oblikovati jasna in transparentna merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata.
(2) Koncedent mora pri določitvi meril zasledovati javni interes tako, da bodo merila za izbor koncedenta oblikovana na način, da bodo bolje ocenjene ponudbe kandidatov, ki bodo zagotovili nižje stroške izvajanja projekta električne mobilnosti, učinkovitejšo rabo energije in varstvo okolja.
(3) Koncedent lahko med merila vključi tudi merila kakovosti, ki zajemajo socialne, okoljske in inovativne značilnosti projekta.
(4) Koncendent lahko za izbor koncesionarja določi naslednja merila, in sicer:
– deklaracija vozil za vožnjo po hitri cesti in avtocesti,
– razpon dometa, ki omogoča mobilnost med MOL s primestnimi naselji, drugimi mesti in drugimi infrastrukturnimi točkami,
– povezljivost storitve z javnimi prevozi (mestnimi in/ali regijskimi),
– obseg podpore uporabnikom.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek bo koncendent podrobnejšo in dodatno vsebino meril za izbor koncesionarja določil v okviru javnega razpisa.
(1) Za objavo javnega razpisa in izvedbo postopka izbire koncesionarja se pooblasti Mestno upravo MOL.
(2) Za izbor koncesionarja in podpis pogodbe ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja javno-zasebnega partnerstva se pooblasti župana.
(1) Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo.
(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj pet članov. Predsednik in ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj s takšnega delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav. Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju tega pogoja.
(3) Člana strokovne komisije, za katerega se naknadno ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega odstavka, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje novega člana.
(4) Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije. Poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.
(5) Strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa za strokovno komisijo zagotavljajo strokovne službe koncedenta in/ali zunanji strokovnjaki. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja.
(6) Strokovna komisija pripravi poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb, ki ga posreduje županu. Predmetno poročilo je podlaga za pripravo akta izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ki ga sprejme župan.
(7) Akt izbire preneha veljati, če izbrani koncesionar ne podpiše pogodbe v roku 60 dni od prejema pisnega poziva koncedenta k podpisu pogodbe.
V. VZPOSTAVITEV, TRAJANJE IN SPREMEMBA KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(1) Koncesijsko razmerje je vzpostavljeno z dnem podpisa pogodbe, s katero se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem.
(2) Sklenjena pogodba ima naravo javnopravne pogodbe, zato lahko koncedent v njej opredeli določene javnopravne elemente, s katerimi se varuje javni interes.
(1) Pogodba se lahko v času veljavnosti spremeni, ne da bi koncedent izvedel nov postopek izbire koncesionarja, le v obsegu in pod pogoji, kakor jih opredeljuje vsakokrat veljavna zakonodaja.
(2) Ob upoštevanju omejitev iz prejšnjega odstavka, lahko koncedent ali koncesionar zahtevata spremembo pogodbe v primerih:
– spremembe zakonov in ostalih predpisov, ki bistveno vplivajo na spremembo določb pogodbe;
– v primeru dodatnih investicij in storitev, ki niso bile vključene v prvotno pogodbo;
– spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo možno predvideti ob podpisu pogodbe, še posebej spremembe tehnologije.
(3) Koncedent lahko zahteva spremembo pogodbe tudi v primeru, če je to potrebno, da se zavaruje javni interes.
(4) Nedopustne so spremembe pogodbe, pri katerih:
– bi sprememba spremenila ekonomsko ravnotežje koncesijske pogodbe v korist koncesionarja na način, ki ni bil predviden v prvotni pogodbi,
– bi sprememba uvajala pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka podelitve koncesije, omogočili udeležbo drugih ponudnikov kot tistih, ki so bili prvotno izbrani, ali sprejem druge ponudbe kot tiste, ki je bila prvotno izbrana, ali pa bi k sodelovanju v postopku podelitve koncesije pritegnili še druge udeležence,
– bi bil zaradi spremembe znatno razširjen obseg koncesije,
– bi se zamenjalo koncesionarja, razen pod pogoji, določenimi v tem aktu.
(5) Koncedent bo s pogodbo podrobneje opredelil pogoje, pod katerimi je dopustno spremeniti oziroma dopolniti pogodbo, če se tekom izvajanja koncesije izkaže, da bi bilo smotrno izvesti dodatne investicijske ukrepe in razširitve sistema s ciljem znižanja stroškov, učinkovitejše rabe energije in/ali varstva okolja ter bi bilo najgospodarneje, da to izvede koncesionar v okviru izvajanja koncesije. Pri tem se mora predmete razširitve nanašati na predmet koncesijskega razmerja, kot je opredeljen v prvem odstavku 4. člena tega akta.
(trajanje in podaljšanje razmerja)
(1) Pogodba se sklene za obdobje najmanj 20 let.
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem začetka veljavnosti pogodbe ter zajema tako obdobje vzpostavitve sistema kot tudi obdobje izvajanja storitve električne mobilnosti. Obveznosti, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe, se izvedejo skladno s terminskim planom, ki bo opredeljen v pogodbi.
(3) Veljavnost pogodbe se lahko podaljša največ za polovico s pogodbo dogovorjenega koncesijskega obdobja, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, še posebej v primeru, če je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu ali v primeru dopustne spremembe pogodbe po 19. členu tega akta. Obseg dodatnih vlaganj in obdobje podaljšanja se opredeli v aneksu k sklenjeni pogodbi.
(4) V primeru podaljšanja razmerja koncedent in koncesionar v postopku pogajanj brez predhodne objave uskladita vsebino aneksa, ki se sklene k sklenjeni pogodbi in v katerem se opredelijo čas podaljšanja, razlogi za podaljšanje in druge določbe, s katerimi se spreminja osnovno pogodbo. Pred sklenitvijo aneksa mora koncedent pripraviti investicijski dokument, s katerim potrdi upravičenost sklenitve aneksa.
VI. ENOSTRANSKA UKREPA V JAVNEM INTERESU
(enostranska ukrepa v javnem interesu)
(1) Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje.
(2) Kot enostranska ukrepa v javnem interesu koncedent uporabi nadzor nad izvajanjem pogodbe in odvzem koncesije.
(3) Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati koncesionarja. Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s pogodbo.
VII. DOLŽNOST POROČANJA IN NADZOR NAD IZVAJANJEM POGODBE
(1) Koncesionar je dolžan redno voditi vse potrebne evidence, poročila in drugo potrebno dokumentacijo in jih na zahtevo koncedenta predložiti v roku 15 dni od zahteve.
(2) Koncesionar je dolžan pripraviti letno poročilo izvajanja projekta, ki zajema: opis stanja, opravljena dela oziroma ukrepe, morebitne potrebne dodatne investicije in ukrepe, organizacijske ukrepe ter doseganje dogovorjenega nivoja kakovosti izvajanja koncesije, predvsem glede doseganja dogovorjenega znižanja stroškov, učinkovitejšo rabo energije in varstvo okolja.
(3) Koncesionar je dolžan zagotoviti ločeno računovodstvo za evidentiranje vseh prihodkov in odhodkov, ki se nanašajo na izvajanje projekta, ki je predmet tega akta.
(nadzor nad izvajanjem pogodbe)
(1) Redni nadzor nad izvajanjem pogodbe izvaja koncedent. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojni organ Mestne uprave MOL ali zunanjega izvajalca. O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in koncedenta oziroma pooblaščenec koncedenta.
(2) Koncedent lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi tudi izreden nadzor. Za izvedbo izrednega nadzora župan imenuje posebno nadzorno komisijo. O izvedenem izrednem nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in predsednik nadzorne komisije.
Če koncedent ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz tega akta ali pogodbe.
VIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA IN POGODBE
Koncesijsko razmerje redno preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti pogodbenih strank oziroma s pretekom časa, za katerega je bila pogodba sklenjena.
Koncesijsko razmerje predčasno preneha na načine in pod pogoji, kot so opredeljeni v tem aktu in pogodbi.
(sporazumna razveza pogodbe)
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta pogodbo.
(2) Koncedent in koncesionar se lahko sporazumeta za razvezo pogodbe v primeru, če ugotovita, da nadaljnje opravljanje dejavnosti iz pogodbe ni smotrno ali mogoče. V tem primeru s pisnim sporazumom določita vse medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz sporazumne razveze pogodbe ter tudi postopek prevzema sistema, ki ga je vzpostavil koncesionar.
(1) Pogodba lahko zaradi odvzema koncesije s strani koncedenta predčasno preneha:
– če koncesionar ne začne z opravljanjem nalog iz tega akta v za to s pogodbo določenem roku, zlasti če v dogovorjenem roku ne izvede dogovorjenih investicij,
– če je v javnem interesu, da se opravljanje nalog iz tega akta preneha izvajati ali se preneha izvajati v koncesijski obliki,
– če so se pogoji za koncesijo bistveno spremenili, kar terja nov postopek izbire koncesionarja,
– če je za koncesionarja v času podelitve koncesije obstajal razlog za izključitev, zaradi katerega bi moral biti izključen iz postopka izbire koncesionarja,
– če je Sodišče Evropske unije po postopku v skladu z 258. členom Pogodbe o Evropski uniji ugotovilo hujše kršitve obveznosti koncedenta, ki izhajajo iz Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije, in zato koncesija ne bi smela biti podeljena koncesionarju,
– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave ali stečaja ali drug postopek, ki ima za posledico prenehanje obstoja koncesionarja ali drugo obliko ugotovljene insolventnosti koncesionarja,
– če je bila koncesionarju izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil prevzetih obveznosti,
– če je po sklenitvi pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije.
(2) Način odvzema koncesije se podrobneje opredeli s pogodbo.
(1) Prenos koncesije je dopusten zgolj v primerih, ki so izrecno predvideni v veljavni zakonodaji.
(2) Koncesionar ne sme prenesti koncesije na tretjo osebo brez predhodnega pisnega soglasja koncedenta.
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha tudi s prenehanjem koncesionarja (npr. stečaj).
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni pogoji za prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …).
(3) V primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja se koncesijsko razmerje prenese na njegovega pravnega naslednika skladno z določili pogodbe.
(4) Če pravni naslednik koncesionarja ne želi prevzeti izvajanja koncesijskega razmerja ali ne izpolnjuje pogojev, ki jih akt določa za podelitev koncesije, ali pa za prevzem koncesije ne dobi soglasja koncedenta, ima koncedent pravico, da uporabi v danih okoliščinah najprimernejši način prenehanja koncesijskega razmerja.
(1) Za vsa razmerja in spore, ki izhajajo iz sklenjenega koncesijskega razmerja na podlagi tega akta, se uporabi izključno pravo Republike Slovenije.
(2) Za reševanje sporov, povezanih s sklenitvijo, izpolnitvijo ali prenehanjem pogodbe, ali v zvezi izvajanjem javno-zasebnega partnerstva je pristojno stvarno pristojno sodišče v Ljubljani.
(začetek veljavnosti akta)
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 371-26/2020-3
Ljubljana, dne 4. maja 2020
