Na podlagi točke b) drugega odstavka 20.a člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20) Vlada Republike Slovenije izdaja
o metodologiji za ocenjevanje škode, pogojih in postopku dodelitve javnih sredstev iz točke b) drugega odstavka 20.a člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo
S to uredbo se določajo metodologija, po kateri se ocenjuje škoda, ki jo je podjetjem povzročila epidemija COVID-19, pogoji in postopek dodelitve sredstev proračuna Republike Slovenije na podlagi točke b) drugega odstavka 20.a člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP).
Škoda, ki je podjetjem nastala kot posledica epidemije COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: škoda), se dokazuje kot škoda, ki nastane podjetjem zaradi zmanjšanja dodane vrednosti, ali kot škoda, ki nastane zaradi dodatnih stroškov podjetja.
(metodologija določitve škode zaradi zmanjšanja dodane vrednosti)
(1) Škoda zaradi zmanjšanja dodane vrednosti se določi kot razlika med zneskom povprečnih mesečnih vrednosti ustvarjene dodane vrednosti podjetja za obdobje zadnjih dvanajstih mesecev pred epidemijo COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: epidemija) in doseženo mesečno dodano vrednostjo za obdobje iz 20. člena ZIUZEOP.
(2) Dodana vrednost se izračuna na podlagi podatkov iz izkaza poslovnega izida, katerega vsebina je opredeljena s Prilogo 2 Navodila o predložitvi letnih in zaključnih poročil ter drugih podatkov poslovnih subjektov (Uradni list RS, št. 86/16 in 76/17), po naslednji formuli:
DV = KDP – STR – DPO, pri čemer so:
DV = dodana vrednost,
KDP = kosmati donos iz poslovanja (AOP 126),
STR = stroški blaga, materiala in storitev (AOP 128),
DPO = drugi poslovni odhodki (AOP 148).
(3) Od vrednosti KDP iz prejšnjega odstavka se odštejejo prejeta javna sredstva za nadomestilo plač in oprostitev prispevkov iz 28. in 33. člena ZIUZEOP.
(4) Škoda zaradi zmanjšanja dodane vrednosti iz prvega odstavka tega člena se izračuna tako, da se na podlagi podatkov iz izkaza poslovnega izida ali drugega dokazila za obdobje zadnjih dvanajstih mesecev pred epidemijo, izračuna mesečno povprečje dodane vrednosti in nato od povprečne vrednosti odšteje znesek dosežene dodane vrednosti v posameznem mesecu, za obdobje iz prvega odstavka tega člena.
(5) Če je podjetje pred epidemijo na trgu poslovalo manj kot dvanajst mesecev, se škoda zaradi zmanjšanja dodane vrednosti iz prvega odstavka tega člena izračuna tako, da se na podlagi podatkov iz izkaza poslovnega izida ali drugega dokazila za obdobje poslovanja podjetja izračuna mesečno povprečje dodane vrednosti in nato od povprečne vrednosti odšteje znesek dosežene dodane vrednosti v posameznem mesecu, za obdobje iz prvega odstavka tega člena.
(metodologija določitve škode zaradi dodatnih stroškov)
(1) Škoda zaradi dodatnih stroškov se določi kot vsota zneska izplačanega kriznega dodatka v skladu z drugim do četrtim odstavkom 33. člena ZIUZEOP in zneska dodatnih stroškov, nastalih izključno zaradi zagotavljanja zajezitve in omejitve posledic epidemije v skladu z navodili in priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje za varno izvajanje posameznih dejavnosti. Upoštevajo se le dodatni stroški, nastali v obdobju iz 20. člena ZIUZEOP.
(2) Škodo zaradi dodatnih stroškov iz prejšnjega odstavka podjetje dokazuje na podlagi knjigovodskih listin in obračuna davčnega odtegljaja.
5. člen
(višina in pogoji dodelitve javnih sredstev)
(1) Vsota javnih sredstev, prejetih na podlagi 28. in 33. člena ZIUZEOP, drugih javnih sredstev za odpravo posledic škode iz državnega proračuna in občinskih proračunov ter zneska, ki ga je podjetje za isto škodo prejelo iz naslova zavarovanja, sodnega postopka, arbitraže ali drugega vira, ne sme presegati nastale škode zaradi epidemije.
(2) Če višina ocenjene škode, po odštetju drugih prejetih javnih sredstev za odpravo posledic škode iz državnega proračuna in občinskih proračunov ter zneska, ki ga je podjetje za isto škodo prejelo iz naslova zavarovanja, sodnega postopka, arbitraže ali drugega vira, preseže skupni znesek nadomestil plače in oprostitve prispevkov iz 28. in 33. člena ZIUZEOP, se javna sredstva dodelijo le v višini skupnega zneska nadomestil plače in oprostitve prispevkov iz 28. in 33. člena ZIUZEOP.
(3) Če je višina ocenjene škode, po odštetju drugih prejetih javnih sredstev za odpravo posledic škode iz državnega proračuna in občinskih proračunov ter zneska, ki ga je podjetje za isto škodo prejelo iz naslova zavarovanja, sodnega postopka, arbitraže ali drugega vira, manjša od skupnega zneska nadomestil plače in oprostitve prispevkov iz 28. in 33. člena ZIUZEOP, se javna sredstva dodelijo le v višini ocenjene škode.
(4) Skupni znesek javnih sredstev za nadomestila plače in oprostitev prispevkov iz 28. in 33. člena ZIUZEOP, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev, določenih z ZIUZEOP.
(postopek ugotavljanja upravičene višine dodeljenih javnih sredstev)
(1) Vlogo za ugotavljanje upravičene višine dodeljenih javnih sredstev iz 28. in 33. člena ZIUZEOP podjetje posreduje ministrstvu, pristojnemu za delo, v roku dveh mesecev po preteku obdobja iz 20. člena ZIUZEOP. Podjetje mora vlogi priložiti naslednja dokazila:
– pravilno izpolnjen Obrazec za oceno škode, ki je kot Priloga 1 sestavni del te uredbe, z ustreznimi dokazili (izkaz poslovnega izida, knjigovodske listine, obračun davčnega odtegljaja in drugo),
– izjavo, koliko javnih sredstev je prejelo za namen odprave posledic škode,
– izjavo, koliko drugih javnih sredstev je prejelo za nadomestila plače in oprostitve prispevkov za iste delavce,
– kopije zavarovalnih polic za zavarovanje izpada prihodka (dodane vrednosti) oziroma v primeru, da podjetje ni zavarovano za izpad prihodka, ožigosano in podpisano izjavo direktorja ali druge pooblaščene osebe o tem, da podjetje ni bilo zavarovano za namene izpada prihodka (dodane vrednosti) oziroma za namene, ki pokrivajo tak izpad,
– kopije dokazil sodnih postopkov, arbitraže ali drugih virov za kritje škode, oziroma ožigosano in podpisano izjavo direktorja ali druge pooblaščene osebe o tem, da podjetje ni udeleženo v navedenih postopkih.
(2) Postopek ugotavljanja upravičene višine dodeljenih javnih sredstev iz 28. in 33. člena ZIUZEOP se začne na podlagi sklepa ministrstva, pristojnega za delo. Ministrstvo, pristojno za delo, preveri pravilnosti ocenjene škode po metodologiji iz 3. ali 4. člena te uredbe ter ugotovi upravičenost prejetega zneska javnih sredstev iz 28. in 33. člena ZIUZEOP v skladu s 5. členom te uredbe.
(3) Ministrstvo, pristojno za finance, ministrstvu, pristojnemu za delo, v okviru svojih nalog svetovanja upravljavcem pomoči, v skladu z Zakonom o spremljanju državnih pomoči, poda mnenje o pravilnosti ocenjene škode in mnenje o višini upravičene državne pomoči. Za ta namen ministrstvo, pristojno za delo, ministrstvu, pristojnemu za finance, posreduje dokumente iz prvega odstavka tega člena.
(4) Če podjetje ministrstvu, pristojnemu za delo, ne posreduje vloge v roku iz prvega odstavka tega člena, se šteje, da mu škoda ni nastala.
(5) Ministrstvo, pristojno za delo, izda odločbo o upravičeni višini dodeljenih javnih sredstev.
(6) Če ministrstvo, pristojno za delo, ugotovi, da škoda ni bila pravilno ocenjena oziroma je podjetje prejelo nadomestila plač in oprostitev prispevkov iz 28. in 33. člena ZIUZEOP v nasprotju s 5. členom te uredbe, v odločbi iz prejšnjega odstavka določi rok za vračilo prekomerno prejetih javnih sredstev. Po poteku roka za plačilo do plačila se podjetju obračunavajo zakonske zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 11/07 – uradno prečiščeno besedilo).
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00712-14/2020
Ljubljana, dne 21. maja 2020
EVA 2020-1611-0062
Vlada Republike Slovenije
