Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) ter 17. člena Statuta Občine Podčetrtek (Uradni list RS, št. 43/18 – UPB) je Občinski svet Občine Podčetrtek na 10. redni seji dne 21. 5. 2020 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za TRC Vonarsko jezero
(1) S tem Odlokom se na podlagi Sklepa o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za izgradnjo TRC Vonarsko jezero (Uradni list RS, št. 41/09) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za TRC Vonarsko jezero (v nadaljevanju OPPN), ki je skladen z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Podčetrtek (Uradni list RS, št. 63/18).
(2) OPPN je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko projekta 329/07-16.
(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, območje podrobnega načrta, umestitev načrtovane ureditve v prostor, pogoje priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, merila in pogoje za parcelacijo, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstvo pred požarom, pogoje varovanja zdravja ljudi, etapnost izvedbe prostorske ureditve in velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev in usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki obsega:
– Izrez iz Občinskega prostorskega načrta Občine Podčetrtek v merilu 1:5000,
– Situacijo obstoječega stanja z območjem OPPN v merilu 1:1000,
– Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območja v merilu 1:2000,
– Ureditveno situacijo, Geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije ter Situacijo poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo vse v merilu 1:1000.
(3) Sestavni del OPPN so obvezne priloge, ki obsegajo izvleček iz strateškega prostorskega akta občine, Prikaz stanja prostora, Strokovne podlage, Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, Obrazložitev in utemeljitev OPPN, Povzetek za javnost in Ostale priloge.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(1) Območje se nahaja vzhodno ob cesti Nimno (Rogaška Slatina)–Sodna vas (Podčetrtek). Območje v naravi predstavlja travnato površino med cesto in kmetijskimi ter zaraščenimi površinami ob reki Sotli. Na teh površinah je bilo jezero, ki je kmalu po zajezitvi ostalo brez funkcije, načrtovana pa je ponovna ojezeritev. Kota morebitne ojezeritve bo določena na osnovi ugotovitev strokovnih podlag, ki niso predmet tega odloka, vendar se načrtovane ureditve na območju OPPN na osnovi rezultatov strokovnih podlag lahko spremenijo.
(2) Območje OPPN obsega parcele št. *49/2-del, *52/2-del, *53-del, *59, *60, *61-del, *64/3-del, 612/1-del, 612/2-del, 612/3, 620-del, 621, 622-del, 625/1, 656/1-del, 656/2-del, 657/2-del, 657/3-del, 658/2-del, 659-del, 660/2-del, 667/1-del, 667/3-del, 670, 675-del, 677-del, 861/4-del, 862/1-del, vse k.o. Vonarje. Površina meri 3,6 ha.
(3) Sestavni del OPPN so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju GJI), potrebnih za komunalno opremljanje območja.
(prostorske enote in namembnost območja OPPN)
Območje urejanja OPPN vključuje enoto urejanja prostora (EUP) TU 4, ki je namenjena:
– posebno območje za površine za turizem BT, namenjene objektom za turistično ponudbo in nastanitev, površina območja meri približno 1,9 ha
– površine za oddih, rekreacijo in šport ZS, ki meri približno 1,6 ha.
(1) Na območju OPPN so skladno s pogoji določil tega odloka načrtovani naslednji posegi:
– odstranitev več obstoječih objektov in naprav ter GJI v povezavi z odstranjenimi objekti in napravami,
– prostorske ureditve na območju BT, ki obsegajo gradnjo novih objektov, gradnjo novih nezahtevnih in enostavnih objektov, gradnjo in urejanje zunanjih površin, gradnjo, obnovo, sanacijo in dograditev obstoječega omrežja GJI,
– prostorske ureditve, na območju ZS, ki obsegajo gradnjo novih objektov in naprav za rekreacijo, gradnjo, urejanje zunanjih površin, gradnjo, obnovo, sanacijo in dograditev obstoječega omrežja GJI,
– urejanje brežin v primeru ojezeritve,
– urejanje zunanjih površin in gradnjo novega omrežja GJI ter obnovo, sanacijo in dograditev obstoječega omrežja GJI izven območja TU 04 znotraj in izven meje območja OPPN.
(2) Vse ureditve na območju OPPN so načrtovane tako, da so vsi objekti od meje vodnega zemljišča, to je od kote maksimalne možne ojezeritve Vonarskega jezera, odmaknjeni 5 m. Načrtovane ureditve na območju OPPN se lahko spremenijo tako, da se zasnova prostorske ureditve prilagodi končni koti ojezeritve jezera, ki bo določena na osnovi posebnih strokovnih podlag.
(1) Dopustne dejavnosti v tem odloku so določeno skladno z veljavno standardno klasifikacijo dejavnosti (v nadaljevanju SKD) pri čemer so navedene kategorije dejavnosti z oznakami. V primerih, ko so v okviru kategorije dopustne samo posamezne podkategorije, so te navedene, ostale podkategorije pa niso dopustne. V primeru, ko so v okviru posamezne podkategorije dopustne samo posamezne dejavnosti, so te posebej navedene, ostale dejavnosti pa niso dopustne.
(2) Na območju OPPN so skladno s pogoji določil tega odloka dopustne naslednje dejavnosti:
– gostinske nastanitvene dejavnosti z oznako SKD I 55, ki vključujejo oddajanje nastanitvenih zmogljivosti potnikom, turistom in drugim gostom, za krajši čas (samo nastanitev, ali z vključeno prehrano) ter uporabo naprav za rekreacijo, prostore za razne prireditve ali druge storitve,
– dejavnost strežbe jedi in pijač z oznako SKD I 56,
– dajanje športne opreme v najem in zakup z oznako SKD N 77.2, ki vključuje dajanje v najem koles, opreme za plažo (senčnikov, ležalnikov ipd.) in druge športne opreme,
– dejavnost muzejev z oznako SKD R 91.02 in botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot z oznako SKD R 91.040, ki vključuje obratovanje muzejev vseh vrst, dejavnost narodnih parkov, naravnih rezervatov, tudi rezervatov za divjad ipd. in varstvo in urejanje kraških jam in drugih naravnih vrednot,
– obratovanje športnih objektov z oznako SKD R 93.110, ki vključuje dejavnosti odkritih in pokritih športnih objektov za najrazličnejše športe, s sedeži za gledalce ali brez (nogometnih in drugih igrišč, plavalnih bazenov, aren in stadionov za zimske športe) in organiziranje športnih dogodkov v lastnih športnih objektih,
– dejavnost športnih klubov z oznako SKD R 93.120,
– obratovanje fitnes objektov z oznako SKD R 93.130,
– druge športne dejavnosti z oznako SKD R 93.190, ki vključuje organiziranje in promocija športnih dogodkov, s športnimi objekti ali brez njih, dejavnosti samostojnih športnikov, sodnikov, časomerilcev idr., dejavnost športnih lig, zvez ipd., dejavnosti povezane s promocijo športnih dogodkov, dejavnost gorskih vodnikov, dejavnosti, povezane z rekreacijskim lovom in ribolovom, dejavnosti lovskih in ribiških društev ali klubov, ki ne upravljajo z lovskimi oziroma ribiškimi okoliši in dejavnost varnostnikov, redarjev na smučiščih,
– druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas z oznako SKD R 93.299, ki vključujejo druge dejavnosti povezane z zabavo in rekreacijo (razen razvedrilnih in tematskih parkov), ki niso razvrščene drugje, to je organiziranje predstav in prireditev razvedrilne narave, dejavnosti rekreacijskih parkov, kopališč, plaž, termalnih rivier, vključno z izposojanjem opreme, kot so kopalne kabine in omarice, ležalniki itd., obratovanje plesišč in obratovanje prostorov za piknike,
– popravila drugih osebnih ali gospodinjskih izdelkov z oznako SKD R 95.290, ki vključujejo popravilo koles, popravilo športne opreme (razen športnega strelnega orožja), popravilo drugih izdelkov za osebno rabo ter montažo in brušenje smuči.
III. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN se nahaja vzhodno od Podčetrtka na površini med lokalno cesto in bodočim jezerom.
(2) Območje OPPN je dostopno po lokalni cesti LC 356120 Rajnkovec–Nimno, ki povezuje Rogaško Slatino in Podčetrtek ter po kolesarski poti, ki poteka ob lokalni cesti. Zaradi svoje lege in dobrih cestnih povezav je območje ob bodočem (ponovnem) Vonarskem jezeru turistično in rekreacijsko pomembno območje.
(3) V času gradnje zajema vplivno območje OPPN zemljišča znotraj meje območja OPPN ter zemljišča zunaj meje območja potrebna za gradnjo GJI. Po izgradnji prostorskih ureditev vplivno območje obsega zemljišča območja OPPN.
(4) Prostorske ureditve OPPN nimajo negativnih vplivov na sosednja območja.
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN)
(1) OPPN se nanaša na določitev urbanističnih, arhitektonskih, krajinskih ter ostalih meril in pogojev za ureditev območja OPPN, namenjenemu za razvoj turizma in namenjenemu oddihu, rekreaciji in športu na prostem ter meril za zaščito in varovanje okolja.
(2) Z OPPN je predvidena odstranitev več obstoječih objektov in naprav:
– rušitev in odstranitev ostankov objektov parc. št. *59, 60 in 61 k.o. Vonarje,
– objekti gospodarske javne infrastrukture (GJI) v povezavi z odstranjenimi objekti in napravami.
(3) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo na območju OPPN na območju VJ 01/03 so:
– izgradnja gostinsko turističnega objekta,
– izgradnja gospodarskega objekta,
– izgradnja nastanitvenega naselja – štirje objekti,
– izgradnja in krajinska ureditev odprtega prostora,
– obnova, sanacija in dograditev obstoječega omrežja dovoznih cest, kolesarskih in peš povezav,
– predvideno parkirišče za vozila (osebna vozila, turistični avtobusi), avtodome s potrebno infrastrukturo,
– obnova, sanacija in dograditev objektov in naprav GJI (elektro omrežje, telekomunikacijsko omrežje, vodovodno omrežje, omrežje in objekti za zbiranje in čiščenje odpadnih vod, omrežje in objekti za ločeno zbiranje in odvoz odpadkov).
(4) Prostorske ureditve in utrditve brežin predvidene ojezeritve ter z njimi povezane ureditve se dokončno izvedejo ko bo določena sprejemljiva višina gladine stalne ojezeritve Vonarskega jezera z vidika urejanja voda in ohranjanja narave.
(nezahtevni in enostavni objektih)
(1) Na območju OPPN je dopustna gradnja nekaterih novih nezahtevnih in enostavnih objektov za dopolnitev dejavnosti, varstvo okolja in za varovanje okolja ter za varovanje pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Vrsta nezahtevnih in enostavnih objektov, dopustna velikost, način gradnje in rabe ter drugi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za pomožni objekt, je določena z veljavnimi predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost. Poleg tega morajo biti za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov upoštevani še pogoji iz veljavnega občinskega prostorskega načrta (OPN).
(3) Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora biti usklajeno z ostalimi objekti ter skladno z določili 11. in 12. člena tega odloka. Z umestitvijo in oblikovanjem mora soglašati pristojna občinska služba.
(pogoji in usmeritve glede lege objektov)
(1) Urbanistična zasnova umestitve objektov in naprav upošteva lego parcele in reliefa, oblike in lege sosednjih parcel in reliefa, lege obstoječih objektov in naprav ter dovozne ceste in ostalo GJI.
(2) Umestitev objektov in naprav je določena s:
– horizontalnimi in vertikalnimi gabariti objektov,
– točkami zakoličbe, s katerimi so novi objekti in naprave pozicionirani v prostoru.
(pogoji in usmeritve glede velikosti objektov)
(1) Velikost objektov in naprav je določena z:
– tlorisno dimenzijo in bruto tlorisno površino (v nadaljevanju BTP) brez balkonov ali lož,
– etažnostjo objektov, pri čemer pomeni oznaka K klet, oznaka P pritličje, oznaka 1, 2… etaže, oznaka Po podstrešje in oznaka IP izkoriščeno podstrešje (mansardo),
– največjo višino objekta od kote kleti do slemena ter
– višinskimi kotami izraženimi v metrih nadmorske višine (v nadaljevanju m Nmv), pri čemer je kota kleti ali pritličja (talne plošče) okvirna, prilagojena je dovozni cesti in dostopu in koti obstoječega terena in kotam obstoječih objektov.
(2) Gostinsko turistični objekt (oznaka v grafičnih prilogah 1):
– tlorisna dimenzija je 23,00 x 15,00 m, BTP znaša 345,00 m2,
– etažnost je K + P + IP, največja višina nad terenom znaša 9 m,
– kota kleti predvidenega objekta je približno 207,50 m Nmv, kota pritličja predvidenega objekta je 210,50 m Nmv, kota slemena je 219,50 m Nmv.
(3) Informacijski center (oznaka v grafičnih prilogah 2):
– tlorisna dimenzija je 10,00 x 15,00 m, BTP znaša 150,00 m2,
– etažnost je K + P + IP, največja višina nad terenom znaša 9 m,
– kota kleti predvidenega objekta je približno 207,50 m Nmv, kota pritličja predvidenega objekta je 210,50 m Nmv, kota slemena je 219,50 m Nmv.
(4) Gospodarski objekt (oznaka v grafičnih prilogah 3):
– tlorisna dimenzija objekta je 16,00 x 7,00 m, BTP kleti je znaša 112,00 m2,
– etažnost je P + IP, največja višina znaša 7,50 m,
– kota pritličja predvidenega objekta je 210,00 m Nmv, kota slemena je 217,50 m Nmv.
(5) Predvideni nastanitveni objekti (oznaka v grafičnih prilogah 4.1 do 4.4):
– tlorisna dimenzija objektov je 20,00 x 8,00 m, BTP znaša 160,00 m2,
– etažnost je K (opcija) + P + 1 + Po (ali IP), največja višina nad terenom znaša 9,00 m,
– kota pritličij predvidenih objektov se prilagodijo terenu in je približno 212,50 m Nmv, kota slemena pa približno 221,50 m Nmv.
(6) Nezahtevni in enostavni objekti so pritlični, možna je izraba podstrešja vendar kolenčni zid ne sme presegati 15 % višine pritličja. Zaradi prilagajanja reliefu je dopustna delno ali v celoti vkopana klet.
(pogoji in usmeritve za zasnovo in oblikovanje objektov)
(1) Zasnova objektov je prilagojena njihovemu namenu. Vsi objekti so grajeni klasično, z uporabo kombinacije armiranega betona in opeke (kletni in pritlični deli objektov) ter lesa, ki prevladuje (pritlični deli objektov, etaže). Strehe objektov so ravne ali enokapnice z naklonom 10 do 20°. Kritine so temne mat barve, priporočljiva je izvedba zelenih (zasajenih) streh. Fasade so kombinacija kamna, betona, klasičnega ometa in lesa. Barva fasade so v nesvetlečih (mat – obvezno!) odtenkih sive in rjave barve oziroma v naravni barvi kamna in lesa.
(2) Gostinsko turistični objekt je zasnovan kot več etažni bivalni objekt. Pritlični del je namenjen gostinskim in družabnim prostorom neposrednim izhodom na teraso, etaže pa bivalnim (spalnim) prostorom neposrednim izhodom na balkon ali ložo in prostorom za prireditve. V kleti so pomožni prostori. Objekt ima skupno do 30 ležišč (skupna ležišča in do 6 sob).
(3) Informacijski center je zasnovan kot enoetažni objekt s kletjo. V pritličju je informacijski center v kleti pa pomožni prostori.
(4) Gospodarski objekt je zasnovana kot enoetažni gospodarski objekt. V objektu so prostori za skladiščenje in servisiranje rekvizitov za šport in rekreacijo in opreme za vzdrževanja TRC. Prostori imajo neposreden dostop na prometne površine.
(5) Nastanitveni objekti so zasnovani kot večetažni bivalni objekti. V pritličju in etažah so bivalni prostori – sobe. Kapaciteta objektov v primeru dvoposteljnih sob je približno 32 do največ 48 postelj v osmih sobah v etaži. V primeru zasnove bivalnih prostorov tipa »mladinski hotel« (youth hostel) je kapaciteta ustrezno večja. V kleti objektov so pomožni prostori, možna je ureditev prostorov za druženje, za fitnes in wellnes. Kletni prostori objektov so lahko pod nivojem terena med seboj povezani.
(6) Za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo določila kot je to določeno za objekte in zunanje površine v ostalih členih tega odloka, ki se nanašajo na oblikovanje.
(pogoji in usmeritve za zasnovo in oblikovanje vodnih ureditev)
(1) Ureditveno območje TRC Vonarsko jezero se nahaja na robu območja morebitne stalne ojezeritve zadrževalnika Vonarsko jezero. Zasnova prostorske ureditve upošteva maksimalna kota ojezeritve Vonarskega jezera 209,35 mNv, kar predstavlja mejo vodnega zemljišča po Zakonu o vodah.
(2) Kota ojezeritve bo določena na osnovi ugotovitev presoje vplivov na okolje, zato se načrtovane ureditve na območju OPPN lahko spremenijo tako, da se zasnova prostorske ureditve prilagodi sprejemljivi koti ojezeritve jezera. Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(3) Zaradi varovanja vodnega režima in stanja voda gradnja stavb na območju zadrževalnika na vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustna. Vsi objekti bodo od meje vodnega zemljišča odmaknjeni najmanj 5 m. Dopustne so ureditve objektov javne infrastrukture in objekti grajenega javnega dobra, v skladu s predpisi lokalne skupnosti vendar tako, da na vodnem ali priobalnem zemljišču ni objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
(4) Posegi na vodno in priobalno zemljišče morajo biti načrtovani tako, da ne bo ogrožena stabilnost vodnega in priobalnega zemljišča ter da bo zagotovljena varnost pred škodljivim delovanjem voda, da ne bo onemogočen obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Morebitna zavarovanja površine pred erozijo, se v čim večji možni meri izvedejo z naravnimi materiali kot so kamen, les in vegetativna zavarovanja. V čim večji meri je treba ohraniti obstoječo obvodno vegetacijo.
(5) Pred nadaljnjim načrtovanjem prostorske ureditve in gradnjo mora investitor pridobiti in graditi skladno z geomehanskim poročilom ter upoštevati morebitne prepovedi in omejitve poseganja v prostor.
(splošni pogoji in usmeritve za ureditev zunanjih površin in ozelenjevanje)
(1) Osnovna usmeritev urejanja zunanjih površin in ozelenjevanja je ohranjanje obstoječih zelenih površin ter njihova sanacija. Vsi posegi se smiselno prilagajajo pozicijam obstoječih krajinskim (reliefnim) značilnostim. Nove ureditve so zasnovane sonaravno s čim večjo uporabo naravnih materialov (kamen, les). Pri ozelenjevanju se uporabljajo avtohtone rastlinske vrste, predvsem velja to za posege v bodoči obvodni prostor, ob objektih je na manjših okrasnih zelenicah dopustna tudi uporaba drugih, za širši prostor običajnih, neavtohtonih rastlin (okrasne grmovnice, trajnice in enoletnice).
(2) Gostinski vrtovi in prostori za preživljanje prostega časa na prostem ob objektih so utrjene površine – peščene, tlakovani s kamnom, betonskimi tlakovci ali lesom, sicer pa zatravljeni. Površina tlakovanega dela praviloma ne presega 30 % BTP površine poslovne ali bivalne enote, ki ji je namenjena.
(3) Pešpoti in dovozne ceste so makadamske (peščene) ali utrjene (asfaltirane ali tlakovane s kamnom ali betonskimi tlakovci). Površine prostorov namenjene igri manjših otrok, so delno utrjene (peščene) sicer pa zatravljene.
(pogoji in usmeritve za ureditev zunanjih površin in ozelenjevanje)
(1) Ob gostinsko turističnem objektu in ob informacijskem centru so zunanje površine urejene kot gostinski vrtovi, površine za bivanje (sedenje, poležavanje) na prostem ter za igro manjših otrok. Med objekti, posameznimi programskimi enotami in drugimi območji znotraj OPPN se zgradijo pešpoti. Ostale površine so ozelenjene.
(2) Na območju naselja predvidenih nastanitvenih objektov 4.1 do 4.4 določijo so urejene zunanje površine za bivanje (sedenje, poležavanje) na prostem ter za igro manjših otrok. Ostale površine so ozelenjene – zatravljene.
(3) Vsa parkovna oprema je izbrana skladno s tipologijo kraja ali posebej za obravnavano območje, vendar v enotnem slogu za vse elemente opreme. Pri tem se oprema prilagaja prostoru tako, da deluje nevtralno in nevpadljivo. Pri izbiri materialov se upošteva značaj okolja (uporaba lesa ...).
(4) Dovozna cesta je asfaltirana. Parkirišča so makadamska ali utrjena s tlakovci. Pešpoti so makadamske, tlakovane s tlakovci ali protiprašno zaščitene.
(pogoji in usmeritve za urejanje cest in poti)
(1) Na ureditvenem območju se uredi uvoz iz lokalne ceste LC 356 121 Rajnkovec–Nimno. Preko krožnega prometa je zagotovljen dovoz in dostop na parkirišče za osebna vozila in avtobuse. Dovozna cesta je asfaltirana in široka 6,00 m. Sočasno z izgradnjo dovozne ceste se preko lokalne ceste zgradi najmanj en podhod za dvoživke, ki jim bo omogočal neoviran prehod na njihovih ustaljenih selitvenih poteh.
(2) Parkirišče ima 40 parkirnih mest za osebna vozila in 2 parkirni mesti za avtobuse. Parkirna mesta za osebna vozila so velika najmanj 5,00 x 2,50 m. Del parkirnih mest je ustrezno večjih (10,00 x 5,00 m) in namenjenih parkiranju avtodomov. Najmanj dve parkirni mesti se namenita parkiranju invalidov. Parkirišče so makadamska ali utrjena s tlakovci.
(3) Pešpoti so peščene ali utrjene z betonskim tlakovci s souporabo kamna in lesa.
(4) Kolesarska povezava ob lokalni cesti LC 356 120 Rajnkovec–Nimno se preuredi tako, da poteka med načrtovanimi objekti in parkiriščem.
(pogoji za urejanje in oblikovanje urbane opreme)
(1) Urbano (parkovno) opremo sestavljajo:
– elementi za posedanje (klopi, mize),
– otroška igrala,
– elementi za opremo gostinskih vrtov,
– elementi za hojo in varovanje poti (tlaki, ograje, stopnišča ...),
– elementi za varovanje okolja (koši za odpadke, ograje),
– svetilke, drogovi za zastave, usmerjevalne in obvestilne table.
(2) Vsi elementi urbane opreme so prilagojeni značaju območja. V čim večji meri se uporablja lesene elemente, kamen in ostale sonaravne materiale.
(3) Vsa oprema je oblikovno enotna. Za celotno območje se izdela celostna podoba opreme, obvestilnih in usmerjevalnih tabel.
IV. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(cestno omrežje in parkirne površine)
(1) Prometno omrežje tvorijo obstoječa lokalna cesta LC 356 120 Rajnkovec–Nimno in obstoječa kolesarska pot, ki poteka vzporedno z lokalno cesto.
(2) Na obravnavanem območju se uredijo naslednje prometne površine:
– obnova, sanacija in dograditev (rekonstrukcija) dela ceste LC 356 120 Rajnkovec–Nimno, ki je znotraj obravnavanega območja in ureditev uvoza in izvoza iz lokalne cesta na parkirišče in obratno. Rekonstruirana lokalna cesta na območju OPPN je asfaltirana, širina ceste je 5,00 m z obojestransko urejeno utrjeno bankino širine 0,75 m;
– preuredite obstoječe kolesarske poti na območju OPPN tako, da nova kolesarska povezava poteka med načrtovanim parkiriščem in načrtovanimi objekti. Kolesarska povezava preko obravnavanega območja je asfaltira, širine je najmanj 2,40 m;
– izgradnja predvidenih dovoznih in napajalnih cest (poti), ki so makadamske ali proti prašno zaščitene, širine naj bodo najmanj 2,70 m.
(3) Parkiranje se uredi na osrednjem parkirišču ob lokalni cesti. Ob osrednji cesti, ki poteka v polkrogu je 45 obojestranskih parkirnih mest za osebna vozila in 2 vzporedni parkirni mesti za avtobuse. Parkirna mesta za osebna vozila so velika 5,00 x 2,50 m. Dovozna cesta je široka 6,00 m.
(splošni pogoji za potek in gradnjo komunalnega, energetskega in elektronsko komunikacijskega omrežja)
(1) Zaradi gradnje načrtovanih posegov se zgradijo, prestavijo, zamenjajo in zaščitijo komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske naprave in objekti – gospodarska javna infrastruktura (GJI). Načrtovanje in gradnja gospodarske javne infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, če to ni v nasprotju s tem odlokom.
(2) Pri načrtovanju in izgradnji gospodarske javne infrastrukture je treba upoštevati širitev območja poselitve, skladno z občinskim prostorskim načrtom in ostalo prostorsko dokumentacijo.
(3) Vse vode gospodarske javne infrastrukture se uredi po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma po površinah v javni rabi tako, da se omogoči vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. V primeru, ko potek po javnih površinah ni možen, lahko vodi potekajo po drugih površinah, vendar po najkrajši možni poti. Vse obstoječe in predvidene elektro in elektronsko komunikacijske vode se praviloma kablira.
(4) Trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo, upoštevajo se zadostni medsebojni odmiki in odmiki do ostalih grajenih in naravnih struktur. Gradnja objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture se izvaja usklajeno. Obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo se med gradnjo zaščiti, po gradnji pa izvede ustrezno sanacijo.
(5) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druge rešitve v zvezi z gradnjo in urejanjem gospodarske javne infrastrukture, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki drugačni rešitvi gospodarske javne infrastrukture mora investitor komunalnega voda predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca ceste in voda.
(1) Za zagotovitev nemotene oskrbe območja s pitno vodo in zagotavljanje požarne varnosti je predvidena izgradnja povezovalnega cevovoda iz Sodne vasi. Ta se priključi na obstoječi cevovod DUC DN150 mm z obratovalnim tlakom 9,5 bara.
(2) Znotraj ureditvenega območja OPPN se zgradi vodovodno in hidrantno omrežje do predvidenih objektov, ki se na povezovalni vodovod priključuje preko reducirnih ventilov za zniževanje tlaka. Pred priključitvijo objektov se vgradijo tipski vodomerni jaški z vodomerom za vsako odjemno mesto (objekt).
(pogoji priključevanja objektov na kanalizacijsko omrežje)
(1) Odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda mora biti urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(2) Za zbiranje in odvajanje komunalnih odpadnih (fekalnih) vod se zgradi mala čistilna naprava ustrezne kapacitete (100 do 200 PPE), kasneje pa se zgradi kanalizacijski sistem s priključitvijo na predvideni tlačni cevovod do javne kanalizacije v Sodni vasi.
(3) Za zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem padavinskih voda se na celotnem območju OPPN načrtujejo in izvajajo ukrepi za zmanjševanje odtoka padavinskih voda z utrjenih površin in ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda.
(4) Padavinske vode z utrjenih površin se odvajajo disperzno na teren. Padavinska voda s strehe objekta se zadrži in ponovno uporabi kot sanitarno vodo za splakovanje sanitarij, za zalivanje in podobno. Odvečne padavinske vode s strehe objekta se odvaja preko meteorne kanalizacije v površinske odvodnike.
(1) Za oskrbo novih in rekonstruiranih obstoječih objektov z električno energijo se zgradi, dogradi ali rekonstruira distribucijsko elektroenergetsko omrežje, za potrebe javne razsvetljave pa omrežje javne razsvetljave (JR). V primeru poseganja v obstoječe koridorje distribucijske elektroenergetske infrastrukture se ti ustrezno zaščitijo ali nadomestijo.
(2) Za potrebe načrtovanega objekta se preuredi obstoječa transformatorska postaja (TP) Vonarje iz 50 kVA na 160 kVA, od koder se uredi napajanje območja z novim nizkonapetostnim (NN) priključkom.
(3) Transformatorska postaja je stalno dostopna iz javne ceste, priključno merilna omarica in prižigališče JR se namesti na stalno dostopna mesta iz javnih prometnih površin (cest in poti). Prižigališče JR se izvede izven TP.
(4) Kot dodatni vir je dovoljeno nameščanje sončnih celic na vidno neizpostavljenih delih streh in fasad objektov in nekaterih elementih urbane opreme (svetilkah, obvestilnih in usmerjevalnih tablah). Njihova namestitev mora biti arhitekturno in oblikovano usklajena z objektom, na katerem so sončne celice nameščene.
Ogrevanje se uredi individualno za posamezni objekt ali skupno, za več objektov skupaj. Kot glavni energetski vir za ogrevanje se uporabi elektrika (toplotne črpalke) kot dodatni pa kurilno olje in les.
(pogoji zbiranja in odvoza in deponiranje odpadkov)
(1) Komunalni in drugi odpadki se zbirajo v vsakem objektu posebej, odlagajo pa se na za to določenih tehnično ustreznih mestih v ustreznih zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov in odvažajo, predelujejo in odlagajo na način, skladen z zakonskimi določili s področja ravnanja z odpadki. Mesta za ločeno zbiranje odpadkov se ustrezno zavaruje tako da se jih ogradi ter da se uporablja živalim nedostopne zabojnikov. Smetnjaki morajo biti zračno tesni, tako da se vonj iz njih ne more širiti.
(2) Gradbeni odpadki in inertni odpadki, ki nastanejo zaradi rušenja obstoječih objektov in infrastrukture, se odstranijo izven ureditvenega območja OPPN. Ravnanje z njimi se izvede v skladu z načrtom odstranjevalnih del ter s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Nevarni odpadki, mednje spadajo tudi zemljina, onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi, se predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira.
V. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
(1) Zaradi predvidenih posegov se določijo nove parcelne meje. Parcelacija se izvede v skladu z grafičnim načrtom 6 – geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije ter skladno s projektno dokumentacijo s katastrskim elaboratom, ki mora vsebovati predlog nove parcelacije.
(2) Na območju obstoječih počitniških hiš se določijo nove parcelne meje med objekti, pri čemer se upošteva že zaznamovane meje v prostoru, dejanska raba, obstoječi in načrtovani dovozi, dostopi ter GJI.
(2) Parcele, določene s tem OPPN, se po izvedenih posegih lahko delijo in združujejo, v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območju OPPN ni zavarovanih območij ali objektov kulturne dediščine.
(2) Na območju obravnave se predvideni posegi načrtujejo in izvajajo tako, da se ustvarjajo in ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini, ter da se varuje značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(pogoji ohranjanja narave)
(1) Na območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. So pa te prisotne v neposredni bližini:
– naravna vrednota NV Sotla 1 (ID 4429),
– ekološko pomembno območje EPO Sotla (ID 16500),
– območje Natura 2000 Sotla s pritoki (ID SI 3000303).
(2) Površine namenjene za razvoj turizma in oddihu, rekreaciji in športu na prostem se urejajo na način, ki bo zagotavljal ohranjanje lastnosti varovanih območij, habitatnih tipov.
(3) Za varovanje narave se na ureditvenem območju OPPN med gradnjo izvajajo še naslednji omilitveni ukrepi:
– na površine s travniškimi habitatnimi tipi se posega v najmanjši možni meri,
– posek drevesne vegetacije in odstranitev grmovne vegetacije se izvede v obdobju izven gnezditvene sezone ptic,
– površine s travniškimi habitatnimi tipi se ohranja v dosedanji ekstenzivni rabi brez gnojenja ter rabe pesticidov,
– prepreči se hojo izven poti,
– z nadzorom in različnimi omejitvenimi ukrepi se preprečuje vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju,
– postavijo se obvestilne table z namenom ozaveščanja obiskovalcev o odnosu do narave,
– ureditve se načrtuje in izvede na način, da nobena vodna površina ne bo delovala kot past za vodne organizme, niti v sušnih obdobjih ali pri hitrem spreminjanju višine vodne gladine zaradi lovljenja poplavnega vala,
– na in ob vodni površini se oblikujejo in vzdržujejo mirne cone, kjer razen upravljanja in vzdrževanja ni načrtovanih ter se ne izvajajo rekreativne, turistične in druge dejavnosti.
(4) V času izdelave projektov za gradnjo se obvezno izdela tudi krajinski načrt.
(varovanje kmetijskih zemljišč)
(1) Načrtovane ureditve ne posegajo na prostor z intenzivno kmetijsko pridelavo. Obstoječe in nove travniške površine, nastale ob krčitvi gozda se ohranja v dosedanji ekstenzivni kmetijski rabi brez gnojenja in uporabe fitofarmacevtskih sredstev.
(2) Med gradnjo se izvedba del in organizacija gradbišča uredi na čim manjših površinah kmetijskih zemljišč ter tako, da ne bodo poškodovana sosednja kmetijska zemljišča. Prepovedano je zasipavanje kmetijskih zemljišč in odlaganje materiala izven za ta namen določenih območij. Kmetijska zemljišča je po posegu treba vrniti v prvotno stanje.
(3) Z rodovitno zemljo se ravna v skladu z zakoni in dobro prakso. Rodovitni del prsti, ki se zaradi načrtovanih ureditev odstrani, se deponira ločeno, z namenom ponovne uporabe v okviru krajinsko-arhitekturnih ureditev.
(4) Med obratovanjem se smotrno ravna z zemljišči ter v skladu z namembnostjo posegov omogoči smotrno izrabo travnikov.
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Vse ureditve v državnem prostorskem načrtu se načrtujejo v odprti krajini, kjer se zagotavlja umik zaradi drugih nevarnosti (poplava, potres, požar) na sosednja zemljišča.
(2) Pri projektiranju posegov se ustrezne rešitve novih objektov in preoblikovanje terena (ureditev brežin z zasaditvijo) izvedejo na podlagi predhodne geomehanske presoje. Rešitve morajo zagotavljati ustrezno stopnjo stabilnosti in protierozijske zaščite v fazi gradnje in v fazi uporabe.
(3) Območje OPPN se nahaja na potresnem območju s projektnim pospeškom 0,150 [g] s povratno dobo 475 let, zato je treba vse objekte, naprave in druge posege v prostor načrtovati skladno s predpisi s področja protipotresne gradnje.
(4) Območje se nahaja na robu vodnega zemljišča in priobalnega pasu bodočega (ponovna ojezeritev) Vonarskega jezera. Vsi načrtovani posegi OPPN upoštevajo koto stalne ojezeritve 204,00 m Nmv in kota najvišjih možnih voda (stoletne vode – Q 100) na koti približno 209,35 m Nmv.
(1) Požarna varnost se zagotovi z urejenimi obstoječimi in načrtovanimi dovozi za interventna vozila, z zagotavljanjem zadostnih virov vode za gašenje ter z ostalimi preventivnimi ukrepi za zagotavljanje požarne varnosti.
(2) Zaradi požarne ogroženosti objektov in naravnega okolja se med gradnjo in obratovanjem upošteva predpise, ki urejajo varstvo pred požarom in varstvo pred požarom v naravnem okolju ter druge predpise, ki urejajo prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom.
(3) Na ureditvenem območju OPPN je omogočen dovoz intervencijskih vozil in umik ljudi na sosednja zemljišča. Med objekti se zagotovijo ustrezni odmiki in potrebne protipožarne zaščite. Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje se zagotovijo iz vodovoda preko hidrantnega omrežja, dodatni viri vode za gašenje pa se zagotovijo iz načrtovane akumulacije.
(4) Za objekte je treba v projektni dokumentaciji opredeliti dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem področju, ki bodo namenjeni poslovni in storitveni dejavnost ter možnosti širjenja požara na morebitna sosednja poselitvena območja ter požarna tveganja zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja.
(5) Ob peš poteh v naravnem okolju se postavijo opozorilne table z navodili varstva pred požarom.
(zaščita pred razlitjem nevarnih snovi)
(1) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se prepreči odtekanje vode v vodotoke, v podzemno vodo in na gozdna ter kmetijska zemljišča.
(2) Pri nezgodah med gradnjo in med obratovanjem ali ob razlitju večjih količin goriva, olja ali drugih škodljivih tekočin in materialov, se ustrezno ukrepa in prepreči izlitje nevarnih snovi v vodotoke, podzemno vodo, na gozdna in kmetijska zemljišča ter se takoj obvesti najbližji center za obveščanje. Ravna se skladno s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki, zavaruje se lokacija, uporabi se nevtralizacijsko sredstvo, onesnažena zemljina se takoj odstrani in odda pooblaščeni organizaciji za ravnanje z odpadki. Nastala škoda se sanira.
(3) Med gradnjo in obratovanjem se izvajajo vsi ukrepi za preprečitev izcejanja betonskih odplak, izcejanja goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih snovi v vodo. Vsi gradbeni odpadki in ostanki gradbenega materiala ter kakršnih koli drugi odpadki se sproti odstranijo iz ureditvenega območja in na ustrezen način reciklirajo ali deponirajo.
(4) Pranje, čiščenje in oskrba gradbene mehanizacije z naftnimi derivati se vrši v za ta namen zgrajenih pretakališčih, ki se zgradijo kot neprepustne ploščadi z lovilno posodo, ki lahko sprejme celotno morebitno izlito tekočino, iztok iz ploščadi se opremi z zaklopko, s peskolovom in lovilcem olj, ki se redno vzdržujeta. Pri pretakanju goriva se zagotovi dvakratna količina absorpcijskega sredstva za vpijanje naftnih derivatov, ki je potrebna, če bi kjerkoli nekontrolirano odtekalo gorivo ali pa olje iz polnega največjega rezervoarja na napravah oziroma mehanizaciji.
V času gradnje se na celotnem ureditvenem območju, na transportnih poteh, gradbiščih in začasnih deponijah, s posebno pozornostjo na delih, ki se bivalnim območjem najbolj približajo, izvajajo vsaj naslednji ukrepi:
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča in deponij ter transportnih sredstev, ukrep zahteva ustrezno nalaganje tovornih vozil, njihovo čiščenje pred vožnjo na javne prometne površine in prekrivanje sipkih tovorov,
– preprečevanje prašenja z odkritih delov gradbišč, prometnih in manipulativnih površin, deponij materiala, ukrep zahteva ustrezno ureditev gradbišč in začasnih skladišč sipkih materialov, vlaženje ali prekrivanje teh materialov ob suhem in vetrovnem vremenu, vlaženje prometnih in manipulativnih površin, s katerih se lahko nekontrolirano širijo prašni delci, redno čiščenje prometnih površin na gradbišču in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe gradbišča ter sprotno rekultiviranje območij posegov (deponij, nasipov, vkopov),
– upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih, ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje,
– če so prevozna sredstva in delovne naprave ustavljene za daljši čas, mora biti motor ugasnjen.
(1) Posegi v tla naj se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Zaradi racionalne rabe tal je pomembna organizacija gradbišča, ki mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal.
(2) Na območju gradnje objektov in ostalih ureditev se vse izkopane plasti tal, nastale pri pripravi terena deponirati ločeno, glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja uporabi pri končni ureditvi obravnavanega območja.
(3) Z vsem izkopnim materialom se ravna kot z zemljino kontaminirano z invazivnimi vrstami. Izkopane zemljine se ne vozi izven območja OPPN temveč se jo uporabi za oblikovanje reliefa znotraj območja.
(4) Ohranja se reliefna razgibanost in glavne reliefne značilnosti prostora, popolne izravnave se ne izvajajo. Razgaljene površine naj se po končanih zemeljskih delih čim prej zasadi z drevesnimi in grmovnimi vrstami. Zasaditev naj posnema naravne zasaditve.
(1) Na podlagi predpisov, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, sodi obravnavano območje v III. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni 50 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi.
(2) V času gradnje se uporabljajo stroji s čim manjšo možno zvočno močjo in se upošteva omejitve glede njihove uporabe, predvsem časovne omejitve (uporaba v dnevnem času med 7. in 18. uro). Gradbena dela, ki jih spremljajo dejavnosti s povečanim hrupom se izvaja v obdobju med 1. avgustom in 1. marcem (to je izven gnezditvene sezone potencialno prisotnih vrst ptic).
(3) Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišč morajo biti izbrane tako, da bo hrup zaradi gradnje objektov in transporta materiala kar najmanj obremenjeval najbolj izpostavljene turistične objekte na območju. Investitor ali izvajalec del mora pred začetkom gradbenih del o povečanem transportu tovornih vozil o tem po potrebi obvestita prebivalce pri izpostavljenih objektih.
(4) Predvideni objekt oziroma njegovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne sme presegati predpisane mejne ravni hrupa. Eventualne ventilacijske in hladilne sisteme na objektih je treba izvesti tako, da bodo s svojim hrupom kar najmanj obremenjevali bivalno okolico. Kjer taka izvedba ni mogoča, je treba izvesti protihrupno zaščito (protihrupna rešetka).
(5) Dejavnosti na prostem se ne izvajajo v večernem in nočnem času. Prireditve na prostem, ki jih spremlja povečan hrup se ne izvajajo oziroma se izvajajo občasno, skladno s soglasjem, ki ga izda pristojni občinski organ.
(1) Metoda odvajanja odpadnih vod mora biti primerna občutljivemu obvodnemu terenu.
(2) Med gradnjo in po njej se odvodnjavanje manipulativnih površin gradbišča in nadzemnih objektov izvede v skladu s predpisi, ki urejajo režim varovanja vodnih virov in emisije snovi pri odvajanju padavinskih voda.
(3) V vode ter na površine vodonosnikov se ne izliva, odmetava ali odlaga odpadkov ter snovi in predmetov, ki lahko zaradi svoje oblike ali lastnosti ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih ali obvodnih organizmov, ovirajo pretok voda ali ogrožajo vodne objekte in naprave. Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlagati ali pretovarjati odkopan ali odpadni material ter odlagati odpadke. V površinskih vodah, na vodnem in priobalnem zemljišču ter na vodonosnikih je prepovedano pranje vozil in drugih strojev ali naprav.
(4) Pri gradnji se lahko uporabljajo le materiali, ki ne vsebujejo nevarnih spojin ter tehnično brezhibna gradbena mehanizacija in izvajajo ukrepi za zaščito pred razlitjem nevarnih snovi.
(5) Če bi v času gradnje prišlo do razlitja olja ali goriva iz delovnega stroja ali druge nevarne snovi na nevodotesno utrjena tla, je kontaminirano zemljino treba takoj odstraniti. Odstranjeno zemljino mora preveriti za to pooblaščena institucija. Začasno odlagališče mora izvajalec določiti v načrtu organizacije ureditve gradbišča in tudi zagotoviti embalažo za odkopano zemljino.
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
(1) Razsvetljava objektov in zunanjih površin se izvede tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla. Načrtovanje in uporaba javne razsvetljave in drugih zunanjih svetlobnih teles mora biti skladno z določil, ki predpisujejo mejne vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Za ureditev javne razsvetljave in razsvetljave objektov se načrtuje uporaba takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice ter uporabijo svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru.
(3) V drugem delu noči (med 24.00–5.00 uro) ostane prižgano minimalno število luči. Pri osvetljevanju zunanjih površin se namestijo svetila, ki so opremljena s senzorjem za samodejni vklop/izklop.
(4) Gradbišča se ponoči ne osvetljuje. Za varovanje gradbišča in objektov v času obratovanja je dovoljena postavitev posameznih svetil, ki so opremljena s senzorjem za samodejni vklop/izklop.
(5) Prireditve na prostem, ki jih spremlja povečana svetloba se ne izvajajo oziroma se izvajajo občasno, skladno s soglasjem, ki ga izda pristojni občinski organ.
(6) Svetlobnih reklamnih napisov in sporočil na območju OPPN ni dovoljeno nameščati in uporabljati.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Prostorske ureditve, ki jih določa odlok je mogoče izvajati naenkrat ali po delih, ki predstavljajo funkcionalno zaključene celote in se lahko izvajajo ločeno. Posamezne etape ne smejo ovirati uporabe že zgrajenih etap.
(2) V primeru ojezeritve se ureditve kot so urejanje brežin, dostopi do vode in pešpoti prilagodijo glede na končno koto ojezeritve.
(3) V primeru izvedbe prostorskih ureditev v več delih, je potrebno obnovo dovoznih cest, GJI in obnovo zemljišč izvesti po vsaki zaključeni etapi posebej.
(4) Zasnova v OPPN omogoča izgradnjo in obratovanje objektov, GJI in zunanjih površin v obsegu in na površinah, ki so opredeljene v OPN Podčetrtek, to je brez ojezeritve Vonarskega jezera. Po ponovni ojezeritvi Vonarskega jezera je možno z manjšimi preureditvami zunanjih površin, predvsem s posegi v zavarovanje bodoče obale, zasnovo prilagoditi novemu stanju.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
(1) Za vsak poseg na območju OPPN mora investitor predhodno pridobiti vodno soglasje oziroma mnenje o vplivih gradnje na vodni režim in stanje voda skladno z Zakonom o vodah.
(2) Pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce GJI in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove.
(3) Infrastrukturne objekte, naprave in druge objekte med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa morebitne poškodbe sanirati.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljavnost Odloka o zaščiti kakovosti vode v Sotelskem jezeru v delu, ki se nanaša na območje tega OPPN (Uradni list RS, št. 52/94).
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(1) Dopustna so odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, okoljevarstvenega ali oblikovalskega ali vidika. Za dopustna odstopanja se šteje tudi sprememba namembnosti objektov in dejavnosti, za kar je treba pridobiti soglasje pristojne občinske službe.
(2) Odstopanja iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javno koristjo. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo.
(3) Dopustna tlorisna odstopanja načrtovanih objektov so ± 10%, dopustna višinska odstopanja načrtovanega objekta so ± 5%.
(4) Zaradi predvidene ponovne ojezeritve Vonarskega jezera so znotraj ureditvenega območja dovoljeni posegi urejanja bodočih brežin jezera, vključno z gradnjo lesenih poti, pomolov, privezov za plovila in urejanjem zelenih parkovnih površin skladno in smiselno z ostalimi določili tega odloka.
(5) Za dopustna odstopanja se štejejo tudi druga odstopanja od predvidenih rešitev, prestavitve in rekonstrukcije GJI, ki niso določena s tem odlokom, če se izkaže, da so potrebna ali bolj smotrna za izgradnjo in obratovanje načrtovanih prostorskih ureditev. K vsaki drugi ali drugačni rešitvi mora investitor predhodno pridobiti soglasje njenega upravljavca.
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Podčetrtek in Upravni enoti Šmarje pri Jelšah.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0002/2020
Podčetrtek, dne 21. maja 2020
