Na podlagi drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13 in 75/16), 21.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US in 52/20) in 112. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17 in 46/20) je Državni zbor na seji 30. maja 2020 sprejel

Državni zbor ugotavlja, da zakonodajnega referenduma o Zakonu o poroštvu Republike Slovenije v Evropskem instrumentu za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19 (ZPEIPUTB, EPA 1171-VIII) ni dopustno razpisati, ker gre za zakon iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13 in 75/16).

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor) je na 38. izredni seji 29. 5. 2020 sprejel Zakon o poroštvu Republike Slovenije v Evropskem instrumentu za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19 (ZPEIPUTB, EPA 1171-VIII; v nadaljnjem besedilu: ZPEIPUTB).

Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) je 20. 5. 2020 Državnemu zboru v skladu s prvim odstavkom 21.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US in 52/20; v nadaljnjem besedilu: ZRLI) predlagala sprejem Sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o poroštvu Republike Slovenije v Evropskem instrumentu za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19.

Prva alineja drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. V skladu z določbo prvega odstavka 21.a člena ZRLI Državni zbor na predlog Vlade sprejme sklep, s katerim ugotovi, da referenduma ni dopustno razpisati, ker gre za zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, takoj po preteku sedmih dni od sprejetja zakona. Če Državni svet Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni svet) odloči, da glede zakona ne bo zahteval, da Državni zbor pred razglasitvijo zakona o njem še enkrat odloča, Državni zbor sprejme sklep takoj po prejemu obvestila o takšni odločitvi Državnega sveta. Sklep mora vsebovati razloge, zaradi katerih referenduma ni dopustno razpisati.

ZPEIPUTB, glede katerega je Vlada v skladu z drugim odstavkom 90. člena Ustave Republike Slovenije in 21.a členom ZRLI Državnemu zboru predlagala sprejetje sklepa o ugotovitvi nedopustnosti zakonodajnega referenduma, odpravlja posledice naravne nesreče epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (v nadaljnjem besedilu: epidemija COVID-19) in predlaga omilitev njenih posledic za slovensko gospodarstvo.

Izbruh okužb zaradi nalezljive bolezni COVID-19 ob koncu leta 2019 na Kitajskem se je februarja 2020 razširil tudi na območje držav Evropske unije, že na začetku zlasti v države, na katere meji Republika Slovenija, v marcu in aprilu 2020 pa se virus razširja tudi v Republiki Sloveniji, kljub ukrepom, ki jih je Vlada sprejela za omejitev in zajezitev širjenja epidemije COVID-19. Vsi ukrepi za zajezitev COVID-19 predstavljajo omejitev javnega življenja in javnega zbiranja ljudi na območju Republike Slovenije, s čimer nastajajo posledice na področju gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva, izpolnjevanja davčnih obveznosti, šibkejših družbenih skupin oziroma na vseh ravneh družbe. Izjemnost razmer, v kateri se je znašla Republika Slovenija ob izbruhu epidemije COVID-19 in ki zahtevajo takojšen odziv države, izhaja tako iz zgodovinskih virov, ki pričajo o tem, da predvidene posledice te epidemije niso primerljive z nobenim dogodkom v zgodovini po II. svetovni vojni, gospodarske in socialne posledice pa svetovni viri primerjajo z veliko gospodarsko krizo oziroma veliko depresijo iz leta 1929, ki se je iz Združenih držav Amerike razširila na cel svet. Izjemnost razmer se kaže tudi v napovedih gospodarskih gibanj, na primer Mednarodni denarni sklad Republiki Sloveniji napoveduje padec rasti bruto družbenega proizvoda za osem odstotkov v letu 2020, prav tako druge institucije, ki se ukvarjajo z napovedovanjem navedenih gibanj, napovedujejo konkretno upočasnitev gospodarske rasti oziroma padec bruto družbenega proizvoda. Vse navedeno pa posledično, zaradi zastoja gospodarskih dejavnosti, ki so posledica odlokov Vlade, s katerimi so se določali ukrepi za zagotovitev javnega zdravja, pričakovano v najkrajšem času povzroči socialne stiske in tudi posledice na drugih področjih življenja. Na drugi strani pa je treba zagotoviti tudi, da bodo do nujnih pomoči upravičeni le tisti, za katere se bo naknadno izkazalo, da jih je epidemija COVID-19 prizadela v taki meri, da jim bo pomoč dejansko pripomogla k preživetju, tako v gospodarskem kot socialnem pomenu besede.

ZPEIPUTB predstavlja pravno podlago za ukrep poroštva Republike Slovenije v okviru Evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19 za finančno pomoč državam članicam v obliki posojil Evropske komisije, namenjenim za obvladovanje nenadnega in močnega povečanja dejanskih in načrtovanih javnofinančnih odhodkov, namenjenih ublažitvi neposrednih ekonomskih, socialnih in z zdravjem povezanih učinkov izrednih razmer, ki jih je povzročil izbruh COVID-19. Izredne razmere, nad katerimi države članice nimajo nadzora in zaradi katerih znaten del njihove delovne sile ne more opravljati svojega dela, so privedle do nenadnega in močnega povečanja javnofinančnih odhodkov držav članic za sheme skrajšanega delovnega časa za zaposlene in podobne ukrepe, zlasti za samozaposlene, pa tudi odhodkov za nekatere ukrepe, povezane z zdravjem, še posebno na delovnih mestih.

ZPEIPUTB tako predstavlja nujni ukrep, s katerim bo omogočena takojšnja in učinkovita zagotovitev odprave posledic naravne nesreče v Republiki Sloveniji in Evropski uniji tako za prebivalstvo kot tudi gospodarstvo.

Iz navedenega Državni zbor ugotavlja, da se ZPEIPUTB nanaša na vsebino, glede katere v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave razpis zakonodajnega referenduma ni dopusten, ker zadevni zakon predstavlja zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev odprave posledic naravnih nesreč v smislu prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave.