Na podlagi drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13 in 75/16), 21.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US in 52/20) in 112. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17 in 46/20) je Državni zbor na seji 30. maja 2020 sprejel

Državni zbor ugotavlja, da zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE, EPA 1173-VIII) ni dopustno razpisati, ker gre za zakon iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13 in 75/16).

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor) je na 38. izredni seji 29. 5. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE, EPA 1173-VIII; v nadaljnjem besedilu: ZIUOOPE).

Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) je 21. 5. 2020 Državnemu zboru v skladu s prvim odstavkom 21.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US in 52/20; v nadaljnjem besedilu: ZRLI) predlagala sprejem Sklepa o ugotovitvi nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19.

Prva alineja drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. V skladu z določbo prvega odstavka 21.a člena ZRLI Državni zbor na predlog Vlade sprejme sklep, s katerim ugotovi, da referenduma ni dopustno razpisati, ker gre za zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, takoj po preteku sedmih dni od sprejetja zakona. Če Državni svet Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni svet) odloči, da glede zakona ne bo zahteval, da Državni zbor pred razglasitvijo zakona o njem še enkrat odloča, Državni zbor sprejme sklep takoj po prejemu obvestila o takšni odločitvi Državnega sveta. Sklep mora vsebovati razloge, zaradi katerih referenduma ni dopustno razpisati.

ZIUOOPE, glede katerega je Vlada v skladu z drugim odstavkom 90. člena Ustave Republike Slovenije in 21.a členom ZRLI Državnemu zboru predlagala sprejetje sklepa o ugotovitvi nedopustnosti zakonodajnega referenduma, blaži in odpravlja posledice naravne nesreče epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (v nadaljnjem besedilu: epidemija COVID-19) za gospodarstvo, javne finance in državljane. V skladu z 8. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10 in 21/18 – ZNOrg) se za naravno nesrečo šteje tudi množičen pojav nalezljive bolezni.

Izbruh okužb zaradi nalezljive bolezni COVID-19 ob koncu leta 2019 na Kitajskem se je februarja 2020 razširil tudi na območje držav Evropske unije, že na začetku zlasti v države, na katere meji Republika Slovenija, v marcu in aprilu 2020 pa se je virus razširil tudi v Republiki Sloveniji, kljub ukrepom, ki jih je Vlada sprejela za omejitev in zajezitev širjenja epidemije COVID-19. Vsi sprejeti ukrepi za zajezitev epidemije COVID-19 so predstavljali omejitev javnega življenja in javnega zbiranja ljudi na območju Republike Slovenije in nekateri izmed njih še vedno veljajo, s čimer so nastale in še nadalje nastajajo posledice na področju gospodarstva – še posebej na področju posameznih panog, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, storitvene dejavnosti (turizem, gostinstvo ...), visokega šolstva, socialnega varstva in šibkejših družbenih skupin oziroma na vseh ravneh družbe. Izjemnost razmer, v kateri se je znašla Republika Slovenija ob izbruhu epidemije COVID-19 in ki so zahtevale takojšen odziv države, izhaja tako iz zgodovinskih virov, ki pričajo o tem, da predvidene posledice te epidemije niso primerljive z nobenim dogodkom v zgodovini po II. svetovni vojni, gospodarske in socialne posledice pa svetovni viri primerjajo z veliko gospodarsko krizo oziroma veliko depresijo iz leta 1929, ki se je iz Združenih držav Amerike razširila na cel svet. Izjemnost razmer se kaže tudi v napovedih gospodarskih gibanj, na primer Mednarodni denarni sklad Republiki Sloveniji napoveduje padec rasti bruto družbenega proizvoda za osem odstotkov v letu 2020, prav tako druge institucije, ki se ukvarjajo z napovedovanjem navedenih gibanj, napovedujejo konkretno upočasnitev gospodarske rasti oziroma padec bruto družbenega proizvoda. Vse navedeno pa je posledično, zaradi zastoja gospodarskih dejavnosti, kot posledice odlokov Vlade, s katerimi so se določali ukrepi za zagotovitev javnega zdravja, pričakovano, v najkrajšem času povzročilo socialne stiske in tudi posledice na drugih področjih življenja. Zato je potrebno zagotoviti, da bodo do nujnih pomoči upravičeni le tisti, za katere se kaže, da jih je epidemija COVID-19 prizadela v taki meri, da jim bo pomoč dejansko pripomogla k preživetju, tako v gospodarskem kot socialnem pomenu besede.

ZIUOOPE predstavlja pravno podlago za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 z ukrepi, s katerimi se v nabor ukrepov dodaja določene nove upravičence, ki so bili v Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP) izpuščeni, oziroma se določene ukrepe prilagaja na način, da se čim prej z jasnimi nameni in posledicami zagotovi omilitev in odprava posledic epidemije najširšemu možnemu krogu upravičencev z ukrepi, ki so bili v postopku priprave predloga ZIUOOPE zaznani kot nujni. Specifični cilji predlaganih ukrepov so ohranjanje delovnih mest in delovanja podjetij, izboljšanje socialnega položaja ljudi, še posebej najbolj ogroženih zaradi epidemije COVID-19, delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa, delno povračilo nadomestila plače na začasnem čakanju na delo za delodajalce s področja turizma in gostinstva, finančne spodbude za zagotovitev tekočega poslovanja in likvidnosti podjetij, pomoč upravljavcem žičniških naprav, pomoč izvajalcev javnih prevozov, podaljšanje dovoljenja za sezonsko delo v kmetijstvu, poenostavitev postopkov za kmetijsko predelavo, pomoč izvajalcem socialno varstvenih storitev, pomoč izvajalcem zdravstvene dejavnosti, zvišanje subvencij plače za invalide, ureditev položaja in pravic študentov in dela prostovoljcev pri zaščiti in reševanju ter pripadnikov Civilne zaščite. Ukrepi so po svoji naravi začasni, saj urejajo vsebino, povezano z epidemijo COVID-19 in sledijo načelu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom. V luči negotovosti v zvezi s posledicami epidemije COVID-19, ki se kažejo širom sveta, zakonodajalec nima le pravice, temveč tudi dolžnost, da zakonodajo prilagaja danim družbenim razmeram in jo tudi spreminja, če to narekujejo spremenjena družbena razmerja. Nujni ukrepi, ki jih Republika Slovenija sprejema za omilitev in odpravo negativnih posledic epidemije COVID-19 na prebivalstvo in gospodarstvo, morajo biti čim bolj učinkoviti, njihova izvedba pa mora biti hitra.

ZIUOOPE tako predstavlja nujni ukrep, s katerim bo omogočena takojšnja in učinkovita zagotovitev omilitve in odprave posledic naravne nesreče v Republiki Sloveniji tako za prebivalstvo kot tudi gospodarstvo.

Iz navedenega Državni zbor ugotavlja, da se ZIUOOPE nanaša na vsebino, glede katere v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije razpis zakonodajnega referenduma ni dopusten, ker zadevni zakon predstavlja zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev odprave posledic naravnih nesreč v smislu prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije.