Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah Zakona o ohranjanju narave (ZON-E)
Razglašam Zakon o spremembah Zakona o ohranjanju narave (ZON-E), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. maja 2020.
Št. 003-02-4/2020-4
Ljubljana, dne 4. junija 2020
O SPREMEMBAH ZAKONA O OHRANJANJU NARAVE (ZON-E)
1. člen
V Zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18) se 10. člen spremeni tako, da se glasi:
(1) Določbe tega zakona o dolžnosti ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot se ne uporabljajo:
– pri izvajanju nujnih ukrepov in del zaščite, reševanja in pomoči v primeru naravne ali druge nesreče v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– pri izvajanju izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti v zvezi z intervencijo v primeru naravne nesreče zaradi škodljivega delovanja voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode, ki so nujna dela pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda;
– pri izvajanju nujnih ukrepov obrambe države v skladu s predpisi o obrambi.
(2) Izjema iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka velja od trenutka nastanka naravne ali druge nesreče do dneva, ko pristojni organ v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, odloči, da so zagotovljeni pogoji za prenehanje intervencije, izjema iz tretje alineje prejšnjega odstavka pa v času povečane nevarnosti napada na državo, neposredne vojne nevarnosti ter razglašenega izrednega ali vojnega stanja do dneva preklica teh stanj v skladu s predpisi o obrambi.
(3) Zavod Republike Slovenije za varstvo narave mora v 60 dneh od prenehanja okoliščin iz prejšnjega odstavka ugotoviti vpliv izvajanja nujnih del in izrednih ukrepov na cilje ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot.
(4) Pri izvajanju nujnih del in izrednih ukrepov iz prvega odstavka tega člena je treba v čim večji meri upoštevati potrebe ohranjanja narave v skladu s tem zakonom.«.
V 102. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Oblika omilitvenega ali izravnalnega ukrepa, s katerim bo nosilec posega omilil ali nadomestil posledice posega, se določi ob upoštevanju naravovarstvenih smernic oziroma mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave. Pri določitvi oblike ukrepa se upoštevajo ugotovljeni škodljivi vplivi posega in možnosti njihove omilitve ali nadomestitve.«.
V tretjem odstavku se druga in tretja alineja spremenita tako, da se glasita:
»– vzpostavitev drugega območja, pomembnega za ohranjanje biotske raznovrstnosti oziroma varstvo naravnih vrednot, razen pri planih in posegih, ki lahko pomembno vplivajo na varstvene cilje posebnega varstvenega območja ali potencialnega posebnega ohranitvenega območja,
– plačilo denarnega zneska v vrednosti povzročene okrnitve narave, ki se nameni za ohranjanje biotske raznovrstnosti oziroma varstvo naravnih vrednot, razen pri planih in posegih, ki lahko pomembno vplivajo na varstvene cilje posebnega varstvenega območja ali potencialnega posebnega ohranitvenega območja.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Pri izbiri izravnalnih ukrepov ima prednost izravnalni ukrep nadomestnega območja, ki ima enake naravovarstvene značilnosti kot tisto, ki se nadomešča. Območje, ki se kot izravnalni ukrep vzpostavi v primerih iz prve in druge alineje tretjega odstavka tega člena, mora po vzpostaviti pridobiti enak pravni status, kot ga je imelo območje, ki se nadomešča.«.
137. člen se spremeni tako, da se glasi:
(opravljanje dejavnosti v javnem interesu)
(1) Nevladne organizacije na področju ohranjanja narave opravljajo dejavnost v javnem interesu v delu, v katerem namen ustanovitve in samo delovanje organizacije presegata uresničevanje interesov njenih članov ali ustanoviteljev.
(2) Nevladna organizacija na področju ohranjanja narave lahko pridobi status nevladne organizacije v javnem interesu, če izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja status nevladne organizacije v javnem interesu, in naslednje pogoje:
1. s svojim delovanjem pomembno prispeva k ohranjanju narave s tem, da dejavno sodeluje pri ohranjanju narave, izvaja promocijo ohranjanja narave ali širi strokovno znanje na področju ohranjanja narave z izobraževanjem in vzgojo in
2. če je nevladna organizacija organizirana v statusni obliki društva mora imeti najmanj 50 aktivnih članov, pri čemer se šteje, da je član aktiven, če je tekoče in za zadnji dve pretekli koledarski leti bil udeležen na zboru članov in plačal članarino ali
3. če je nevladna organizacija organizirana v statusni obliki zavoda mora imeti v tekočem in v zadnjih dveh preteklih koledarskih letih ves čas zaposleni najmanj dve osebi s polnim delovnim časom, ki imata najmanj šesto raven izobrazbe in dve leti delovnih izkušenj s področja ohranjanja narave ali
4. če je nevladna organizacija organizirana v obliki ustanove mora imeti v tekočem in v zadnjih dveh preteklih koledarskih letih najmanj 10.000 EUR premoženja v vsakem letu.
(3) Nevladna organizacija, organizirana v statusni obliki društva, pogoje izkaže s predložitvijo dokumentacije, iz katere izhaja udeležba posameznega člana na zboru članov, evidenco plačanih članarin s priloženimi verodostojnimi knjigovodskimi listinami ali letnim poročilom, ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom, v katerih so razkriti prihodki iz članarin.
(4) Nevladna organizacija organizirana v statusni obliki zavoda pogoje izkaže s predložitvijo potrdila o vključitvi posameznika v obvezno zdravstveno in socialno zavarovanje in s predložitvijo kopije potrdila o izobrazbi za posamezno zaposleno osebo.
(5) Nevladna organizacija organizirana v obliki ustanove pogoje izkaže s predložitvijo letnih poročil oziroma vseh računovodskih izkazov s pojasnili
(6) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena lahko pridobi status nevladne organizacije v javnem interesu na področju ohranjanja narave tudi nevladna organizacija oziroma zveza nevladnih organizacij, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz druge do četrte točke tega odstavka, če:
– ima z Republiko Slovenijo sklenjeno koncesijsko pogodbo za izvajanje trajnostnega gospodarjenja ali upravljanja z naravnimi viri,
– ima z Republiko Slovenijo ali samoupravno lokalno skupnostjo sklenjeno koncesijsko pogodbo o upravljanju zavarovanih območij,
– organizira enote, službe in druge operativne sestave za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči oziroma javne službe na podlagi odločitve pristojnega organa lokalne skupnosti ali državnega organa.
Nevladna organizacija oziroma zveza nevladnih organizacij pogoj izkaže s predložitvijo sklenjene koncesijske pogodbe oziroma sklenjene koncesijske pogodbe njenih članov ali dokazil, da opravlja oziroma njeni člani opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči oziroma pogodbe o opravljanju javne službe.
(7) Nevladna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave, ima pravico zastopati interese ohranjanja narave v upravnih postopkih in upravnih sporih na način kot to določa zakon.
(8) Podrobnejše pogoje iz prve alineje drugega odstavka tega člena predpiše minister s pravilnikom.«.
PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
(1) Nevladne organizacije na področju ohranjanja narave, ki so pridobile status nevladne organizacije v javnem interesu na podlagi 137. člena ZON, morajo svojo organizacijo in dejavnost prilagoditi določbam tega zakona v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
(2) Šteje se, da nevladne organizacije iz prejšnjega odstavka izpolnjujejo pogoje iz druge točke drugega odstavka 137. člena ZON:
1. če je nevladna organizacija organizirana v statusni obliki društva mora imeti najmanj 50 aktivnih članov, pri čemer se šteje, da je član aktiven, če je tekoče in šest mesecev po uveljavitvi tega zakona bil udeležen na zboru članov in plačal članarino,
2. če je nevladna organizacija organizirana v statusni obliki zavoda mora imeti v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona zaposleni najmanj dve osebi s polnim delovnim časom, ki imata najmanj šesto raven izobrazbe in dve leti delovnih izkušenj s področja ohranjanja narave ali
3. če je nevladna organizacija organizirana v obliki ustanove mora imeti v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona najmanj 10.000 EUR premoženja.
(3) Nevladnim organizacijam iz prvega odstavka tega člena, ki v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona ne prilagodijo svoje organizacije in dejavnosti določbam tega zakona, preneha status nevladne organizacije v javnem interesu, kar ugotovi minister z odločbo.
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati tretji odstavek 17.a člena in 30.a člen Pravilnika o vrstah in obsegu nalog obveznih državnih gospodarskih javnih služb urejanja voda (Uradni list RS, št. 57/06 in 60/16).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 801-01/20-9/34
Ljubljana, dne 27. maja 2020
EPA 1001-VIII
