Uradni list

Številka 82
Uradni list RS, št. 82/2020 z dne 5. 6. 2020
Uradni list

Uradni list RS, št. 82/2020 z dne 5. 6. 2020

Kazalo

1252. Sklep o premoženju kritnih skladov pokojninskih družb za dodatno invalidsko in dodatno družinsko pokojnino ter za izplačevanje pokojninskih rent in o poročanju o naložbah teh kritnih skladov ter naložbah pokojninskih družb, ki niso financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij, stran 2909.

  
Na podlagi 6. točke prvega odstavka 331.e člena, 5. in 7. točke prvega odstavka 332.f člena ter drugega odstavka 332.g člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19, 36/20 – ZIUJP in 49/20 – ZIUZEOP) ter 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15, 9/19 in 49/20 ZIUZEOP) Agencija za zavarovalni nadzor izdaja
S K L E P 
o premoženju kritnih skladov pokojninskih družb za dodatno invalidsko in dodatno družinsko pokojnino ter za izplačevanje pokojninskih rent in o poročanju o naložbah teh kritnih skladov ter naložbah pokojninskih družb, ki niso financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij 
1. člen 
(vsebina sklepa) 
(1) Ta sklep predpisuje:
1. podrobnejše vrste in lastnosti premoženja kritnih skladov, ki jih je pokojninska družba oblikovala za dodatno invalidsko in dodatno družinsko pokojnino iz tretje alineje, ter kritnih skladov, ki jih je pokojninska družba oblikovala za izplačevanje pokojninskih rent iz četrte alineje petega odstavka 332.č člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19, 36/20 – ZIUJP in 49/20 – ZIUZEOP, v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2), in njihovo vrednotenje;
2. druge vrste naložb, ki so glede na varnost, donosnost in tržnost primerne za kritne sklade iz prejšnje točke (v nadaljnjem besedilu: kritni sklad) in omejitve za te naložbe;
3. podrobnejšo vsebino poročil o vrstah, razpršenosti, usklajenosti in lokalizaciji naložb kritnih skladov ter o vrednosti in vrstah naložb pokojninskih družb, ki niso financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij, in način ter roke poročanja.
(2) Določbe tega sklepa se nanašajo tudi na naložbe premoženja Prvega pokojninskega sklada v skladu s 606. členom Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15 in 9/19, v nadaljnjem besedilu: ZZavar-1).
2. člen 
(vrste in lastnosti premoženja kritnih skladov) 
(1) Premoženje kritnega sklada, ob omejitvah iz 332.i člena ZPIZ-2, lahko predstavljajo samo naslednje naložbe:
1. naložbe iz 1. do 18. točke prvega odstavka 332.h člena ZPIZ-2,
2. kratkoročne terjatve iz naslova obresti, dividend, najemnin in drugih podobnih donosov od naložb iz 1. do 5., investicijskih družb iz 6., 12. ter 17. točke prvega odstavka 332.h člena ZPIZ-2,
3. terjatve do zavarovalnic in pozavarovalnic za pozavarovalne premije z dospelostjo do treh mesecev,
4. terjatve iz naslova prodaje vrednostnih papirjev in drugih naložb, nastale zaradi zamika pri poravnavi.
(2) Za druge dolžniške vrednostne papirje iz 2. in 3. točke prvega odstavka 332.h člena ZPIZ-2 štejejo tudi sestavljeni vrednostni papirji, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– glavnica oziroma osnova sestavljenega vrednostnega papirja je dolžniški vrednostni papir;
– donos sestavljenega vrednostnega papirja je lahko vezan na obrestne mere, cene lastniških vrednostnih papirjev, indekse, vrednosti točk skladov, valutne tečaje ipd;
– izdajatelj sestavljenega vrednostnega papirja je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru oziroma državi članici OECD oziroma se z vrednostnim papirjem trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru oziroma državi članici OECD;
– sestavljeni vrednostni papir oziroma izdajatelj sestavljenega vrednostnega papirja ima primerno bonitetno oceno oziroma za sestavljeni vrednostni papir jamči tretja oseba, ki je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru oziroma državi članici OECD s primerno bonitetno oceno;
– zagotovljeno je najmanj 100-odstotno vračilo glavnice vrednostnega papirja ob zapadlosti.
(3) Premoženje kritnega sklada lahko predstavljajo tudi finančni instrumenti, ki jih izda ali za katere jamči Evropska investicijska banka v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe ter enote evropskih dolgoročnih investicijskih skladov, evropskih skladov za socialno podjetništvo in evropskih skladov tveganega kapitala, pri čemer skupni znesek teh naložb ne sme presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij.
(4) Za zavarovanje terjatev iz naslova posojil iz 9. točke prvega odstavka 332.h člena ZPIZ-2 se lahko upoštevajo le likvidni vrednostni papirji iz 1. in 2. točke prvega odstavka 332.h člena ZPIZ-2, ocenjeni s primerno bonitetno oceno, ter likvidni vrednostni papirji iz 4. točke prvega odstavka 332.h člena ZPIZ-2.
(5) Posojila iz 10. točke prvega odstavka 332.h člena ZPIZ-2 so ustrezno zavarovana, kadar vrednost zavarovanja presega vrednost odobrenega posojila, skupaj z obračunanimi obrestmi, morebitnimi sodnimi stroški in zamudnimi obrestmi, kot tudi z morebitnimi stroški izvedbe odprodaje zastavljenega ali pridržanega premoženja.
(6) Primerna bonitetna ocena iz drugega in četrtega odstavka tega člena je ocena, ki ni nižja od ocene BBB- pri Standard & Poor's oziroma Fitch-IBCA oziroma Baa3 pri Moody's oziroma primerljiva ocena, ki so jo izdale druge bonitetne agencije, ki so registrirane ali certificirane v skladu z Uredbo 1060/2009/ES o bonitetnih agencijah, oziroma centralne banke, ki izdajajo bonitetne ocene in so izvzete iz navedene uredbe.
(7) Upravljavec kritnega sklada se ne sme opirati izključno na bonitetne ocene, ki jih izdajo bonitetne agencije, pač pa mora redno ocenjevati primernost zunanjih bonitetnih ocen z uporabo dodatnih ocen (analiz), kadar je to praktično izvedljivo.
3. člen 
(naložbe kritnega sklada, povezane z vrednostjo enote premoženja investicijskega sklada oziroma vrednostjo enote premoženja kritnega sklada) 
Naložbe kritnega sklada, kjer so upravičenja, ki gredo zavarovalcu na podlagi pogodbe pokojninskih zavarovanj neposredno povezana z vrednostjo enote premoženja tega kritnega sklada, lahko obsegajo samo likvidne vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranih trgih, in enote premoženja kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, katerih poslovanje je usklajeno z zakonom, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, oziroma katerih poslovanje je usklajeno s predpisi držav članic Evropske unije ali države podpisnice Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. 1. 1994; v nadaljnjem besedilu: država članica), sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2009/65 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 302 z dne 17. 11. 2009 s spremembami).
4. člen 
(vrednotenje naložb) 
(1) Naložbe iz 2. člena tega sklepa se vrednotijo v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (Uredba 1606/2002/ES in Uredba 1725/2003/ES s spremembami, v nadaljnjem besedilu: MSRP) ter tem sklepom.
(2) Vrednost vseh posojil in terjatev, ki se lahko vključijo med naložbe premoženja kritnega sklada, je potrebno vrednotiti preudarno, ter pri tem upoštevati tveganje zneskov, ki niso unovčljivi. Premoženje kritnega sklada se vrednoti brez obveznosti, ki so nastale za njihovo pridobitev. Terjatve kritnega sklada do tretjih oseb se upoštevajo kot naložbe premoženja kritnega sklada le v znesku, zmanjšanem za pripoznane obveznosti kritnega sklada do teh istih tretjih oseb.
(3) Pri odločanju o tem, ali je trg za nek finančni instrument likviden, se poleg meril in sodil, navedenih v MSRP, uporablja tudi opredelitev likvidnega trga iz zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov. Če se na podlagi navedenih meril in sodil ugotovi, da trg za finančni instrument ni likviden, pokojninska družba določi pošteno vrednost z uporabo ustrezne tehnike ocenjevanja vrednosti (modela vrednotenja), ki je skladna z MSRP.
(4) Pokojninska družba lahko za merjenje poštene vrednosti finančnega sredstva, za katerega ne obstaja likviden trg, če to finančno sredstvo predstavlja za pokojninsko družbo pomembno naložbo, uporabi interni/lastni model vrednotenja, če ga predhodno pregleda pooblaščeni revizor, ki revidira njeno letno poročilo, in ga pokojninska družba v roku osmih dni po prejemu skupaj z modelom vrednotenja predloži Agenciji za zavarovalni nadzor ter če pokojninska družba v letnem poročilu razkrije vsa pojasnila v zvezi z uporabljenim modelom vrednotenja, kot jih zahtevajo MSRP.
(5) Če ni mogoče z zanesljivostjo izmeriti poštene vrednosti finančnih naložb v kapitalske instrumente:
– ki kotirajo na organiziranem trgu, vendar ta trg za kapitalske instrumente ni likviden, ali
– ki ne kotirajo na organiziranem trgu,
njihova knjigovodska vrednost praviloma ne sme presegati knjigovodske vrednosti sorazmernega deleža v kapitalu izdajateljice teh instrumentov.
(6) Pokojninska družba, ki upravlja pokojninski sklad, ki je neposredno izpostavljen do naložb v nepremičnine, vzpostavi, vzdržuje in izvaja zanesljiv, pregleden, celovit in ustrezno dokumentiran proces upravljanja s temi nepremičninami ter ustrezno dokumentirane politike in postopke vrednotenja teh nepremičnin na način, da zagotovi ustrezno upravljanje tveganj, ki izhajajo iz teh naložb.
5. člen 
(način in roki poročanja) 
(1) Pokojninska družba Agenciji za zavarovalni nadzor posreduje poročilo o vrstah, lastnostih, vrednostih in lokalizaciji naložb premoženja kritnega sklada ter o vrednosti in vrsti naložb pokojninske družbe, ki niso financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij, po stanju na zadnji dan vsakega trimesečja, v roku enega meseca po izteku posameznega obdobja, v obliki, predpisani z Navodilom o načinu elektronskega poročanja o naložbah, ki je priloga in sestavni del tega sklepa (v nadaljnjem besedilu: Navodilo).
(2) Ne glede na določbo drugega odstavka 1. člena tega sklepa zavarovalnica, ki upravlja Prvi pokojninski sklad iz prvega odstavka 606. člena ZZavar-1, poroča o vrednosti rezervacij za nedoseganje zajamčene vrednosti sredstev kritnega sklada.
(3) V primeru nakupa sestavljenega vrednostnega papirja iz drugega odstavka 2. člena tega sklepa pokojninska družba pošlje Agenciji za zavarovalni nadzor obvestilo s kratkim opisom tega sestavljenega vrednostnega papirja v petnajstih delovnih dneh od nakupa. Če bonitetna ocena izdajatelja oziroma sestavljenega vrednostnega papirja iz drugega odstavka 2. člena tega sklepa pade pod naložbeni razred, pokojninska družba o tem nemudoma obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor.
6. člen 
(prvo poročanje) 
Zavezanci za poročanje po tem sklepu prvič poročajo po stanju na dan 30. september 2020.
7. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z datum uveljavitve tega sklepa, preneha veljati Sklep o premoženju kritnih skladov pokojninskih družb za dodatno invalidsko in dodatno družinsko pokojnino ter za izplačevanje pokojninskih rent in o poročanju o naložbah teh kritnih skladov ter naložbah pokojninskih družb, ki niso financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij (Uradni list RS, št. 18/16 in 4/18).
8. člen 
(uveljavitev) 
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00701-4/2020-13
Ljubljana, dne 27. maja 2020
EVA 2020-1611-0056
Predsednik strokovnega sveta 
Agencije za zavarovalni nadzor 
mag. Gorazd Čibej 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti