Na podlagi 55. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – ZUPUDPP-popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – Skl. US: U-I-43/13-8, 76/14 – Odl.US: U-I-43/13-19, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) v povezavi z 273. členom ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17), 22. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 71/16, 01/17) in Sklepa o začetku priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta območja D 02/3 Šolski center Zlato polje (oznaka območja po OPN – Kranj Zlato polje KR Z1) (Uradni list RS, št. 69/15 z dne 25. 9. 2015) je Svet Mestne občine Kranj na 15. seji dne 13. 5. 2020 sprejel

(1) S tem odlokom se sprejme spremembe in dopolnitve Zazidalnega načrta območja D 02/3 – Šolski center Zlato polje (Uradni list RS, št. 59/12), ki po veljavnem Odloku o strateškem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 74/14) obravnava prostorske ureditve v območju enote urejanja prostora z oznako Kranj Zlato polje KR Z1. Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta (v nadaljevanju: prostorski akt) obravnavajo območje funkcionalnih celot FC P1 in del FC I, ki se nanaša na priključevanje prometne ureditve območja na Koroško cesto in notranjo zbirno cesto.

(2) Prostorski akt je izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal, pod številko projekta 04/2015 v letu 2020.

Prostorski akt določa območje obravnave, ki hkrati predstavlja predlog za določitev enote urejanja prostora, arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, podlage za parcelacijo, etapnost izvedbe prostorske ureditve, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora in dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev z usmeritvami za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti tega prostorskega akta. Kjer sprememb in dopolnitev posebej ne navaja ostajajo v veljavni določila dosedanjega odloka.

Ta prostorski akt je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela.

A. Tekstualni del

Tekstualni del vsebuje naslovnico, odlok, povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi, priloge po seznamu in izjavo odgovornega prostorskega načrtovalca. Odlok o prostorskem aktu ima sledečo vsebino:

1. Splošne določbe

2. Opis sprememb in dopolnitev prostorskih ureditev

3. Spremembe in dopolnitve umestitev načrtovanih ureditev v prostor

4. Spremembe in dopolnitve zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

5. Spremembe in dopolnitve rešitev in ukrepov za celostno ohranjanje kulturne dediščine

6. Spremembe in dopolnitve rešitev in ukrepov za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave

7. Spremembe in dopolnitve rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

8. Spremembe in dopolnitve etapnosti prostorske ureditve

9. Končne določbe

B. Grafični del

Grafični del vsebuje naslednje grafične načrte:

1. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju

2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem

3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji

4. Arhitektonsko – zazidalna situacija Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na GJI ter grajeno javno dobro – Infrastrukturno omrežje

5. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na GJI ter grajeno javno dobro – Prometno omrežje

6. Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave

7. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

8. Načrt parcelacije.

Načrtovana ureditev sledi usmeritvam dosedaj veljavnega prostorskega akta s tem, da se glede na konkretizacijo prometnih navez na Koroško cesto določa dvoje priključkov nanjo, temu primerno pa reorganizira mikrolokacije večstanovanjskih objektov. V prvi funkcionalni enoti ob glavnem vstopu v območje na jugu FC P1 se, skladno že dosedanjim možnostim v veljavnem odloku konkretizira trgovski objekt.

Spremeni in dopolni se točka 3 drugega (2) odstavka 7. člena (rešitve načrtovanih objektov in površin) odloka in sicer tako, da se za drugim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »Vanj je, ob glavnem vstopu v območje na jugu, umeščen objekt trgovskega centra.«.

(1) Spremeni in dopolni se zadnji, tretji (3) odstavek poglavja A.1 Izhodišča sklopa A. Urbanistična izhodišča, pogoji in usmeritve 8. člena (pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) odloka in sicer tako, da se za besedilom: » ….. glavni notranji zbirni« črta beseda: »Kidričevi« in nadomesti z besedilom: »ter sekundarni zbirni (vzporedna s Koroško cesto)«.

(2) V celoti se črta besedilo točke A.2.1.a podpoglavja A.2.1 Pogoji in usmeritve v funkcionalnih celotah novogradenj sklopa A. Urbanistična izhodišča, pogoji in usmeritve 8. člena odloka, ki se glasi: »V funkcionalni celoti FC P1 je določenih devet samostojnih objektov na skupni garažni kleti. Objekti so locirani tako, da s svojo postavitvijo tvorijo štiri obsežne notranje zelene atrije, odprte v smeri proti zahodu. Prečno na Koroško cesto so tako določene štiri stavbe označene od 1A do 1D tlorisnih dimenzij 60 m × 17 m in maksimalnih vertikalnih gabaritov K+P+4 (določa se možnost zgornjega in spodnjega pritličja – medetaža) ter peta z oznako 1E na skrajnem severozahodu, tlorisnih dimenzij 51 m × 17 m in enakega maksimalnega vertikalnega gabarita. Med njimi so ob notranji prometnici nanizane štiri stavbe, pri čemer sta prvi dve z oznako 1F in 1G tlorisnih dimenzij 37 m × 17 m, drugi dve 24 m × 17 m, vse štiri pa maksimalnih vertikalnih gabaritov K+P+3.

V vseh stavbah so opredeljene možnosti družbenih in poslovno-trgovskih dejavnosti v pritličjih in prvih etažah ter stanovanj v višje ležečih etažah.

Prometno napajanje funkcionalne celote se načeloma vrši v kletnih etažah, izjemoma tudi na nivoju terena.« in nadomesti z besedilom, ki se glasi:

»V funkcionalni celoti FC P1 je določenih osem samostojnih objektov, večinoma na (opcijsko skupni) garažni kleti, z izjemo najjužnejšega z oznako 1A, ki je namenjen trgovski dejavnosti z zgolj možnostjo podkletitve in izvedbe enega nadstropja. Objekti z oznakami od 1B do 1H so locirani tako, da s svojo orientacijo v prostoru tvorijo dva obsežnejša notranja zelena atrija (prvi med 1B, 1C in 1D, drugi med 1F, 1G in 1H) odprta proti zahodu. Med objektoma z oznakama 1D in 1E je umeščena prečna povezovalna cesta med Koroško cesto in sekundarno zbirno cesto. Prečno na Koroško cesto so tako določene štiri stavbe (1B, 1D, 1E in 1F) tlorisnih dimenzij 60 m × 17 m in maksimalnih vertikalnih gabaritov K + P + 4 (določa se možnost zgornjega in spodnjega pritličja – medetaža) ter peta (1H) na skrajnem severozahodu, tlorisnih dimenzij 51 m × 17 m in enakega maksimalnega vertikalnega gabarita kot prejšnje štiri. Med njimi sta v notranjih atrijih umeščeni dve stavbi tlorisnih dimenzij 24 m × 17 m in maksimalnih vertikalnih gabaritov K + P + 3. V vseh stavbah z oznakami od 1B do 1H so opredeljene možnosti družbenih in poslovno-trgovskih dejavnosti v pritličju ter stanovanj v višje ležečih etažah.

Objekt z oznako 1A je tlorisnih dimenzij 37,5 m × 69,0 m in maksimalnega vertikalnega gabarita (K) + P + (1N), z možnostjo izvedbe le pritličnega objekta, namenjen je trgovski dejavnosti (pritličje), v etaži tudi gostinskim in storitvenim dejavnostim (opcijsko parkiranju).

Prometno napajanje stavb se načeloma vrši iz sekundarne zbirne ceste območja ter prečne povezovalne ceste na nivoju terena; parkirna mesta se določajo v kletnih etažah, za trgovsko-poslovno dejavnost (opcijsko tudi stanovanjsko) tudi na nivoju terena.«.

(3) Spremeni in dopolni se besedilo prve alineje točke B.2.1.a poglavja B.2 Pogoji in usmeritve sklopa B. Izhodišča, pogoji in usmeritve za arhitektonsko oblikovanje 8. člena odloka, in sicer tako, da se za besedilom, ki se glasi: »…. in vratnih odprtin« doda besedilo: », kar ne velja za oblikovanje stavbe z oznako 1A, ki je namenjena trgovski in njej kompatibilni gostinski in storitveni dejavnosti in temu primerno tudi oblikovana«.

(4) Dopolni se tudi besedilo osme alineje poglavja C.2 Pogoji in usmeritve sklopa C. Izhodišča, pogoji in usmeritve za krajinsko in mikrourbano oblikovanje 8. člena odloka in sicer tako, da se za obstoječim besedilom alineje doda sledeče besedilo: »za objekt trgovske dejavnosti z oznako 1A se določa okvirno 90 parkirnih mest na parterju z možnostjo dodatnih parkirnih mest«.

(1) Spremeni in dopolni se drugi stavek prvega (1) odstavka 10. člena (prometno priključevanje območja) odloka in sicer tako, da se za besedilom, ki se glasi: »Prvenstveno se preko novonačrtovanega« doda besedilo: »primarnega križišča na jugu, dodatno pa tudi preko sekundarnega«.

(2) Nadalje se v celoti črta besedilo tretjega, četrtega, in petega in šestega stavka istega, prvega (1) odstavka, ki se glasi: »Pred izgradnjo končnega križišča na Koroški cesti (ki bo služilo dostopu do celotnega območja ZN) in neposredno pripadajočega notranjega krožišča ter pred morebitno potrebno preureditvijo križišča s Kidričevo cesto (pri OŠ), je možno jugozahodni del FC P5 ter južna dela FC P1 in FC P2 skladno strokovni podlagi Lineal d.o.o. (Prometna študija – priključevanje območja Zlato polje na Koroško cesto) priključiti na Koroško cesto preko rekonstruirane obstoječe prometnice pri čemer se priključek izvede v prometnem režimu desno – desno z ureditvijo prometnega otoka na državni cesti za fizično preprečitev levega zavijanja (ob realizaciji končnega križišča se navedeni deli funkcionalnih celot priključijo na sistem celostnega urejanja prometa). Za realizacijo vseh nadaljnjih gradenj na območju urejanja s tem odlokom je potrebno izdelati prometno študijo priključevanja na državno cestno omrežje, preveriti vsa tangirana križišča na Kidričevi in Koroški cesti ter konkretne rešitve obdelati v projektni dokumentaciji v kateri se konkretizira način priključevanja (tip oziroma vrsta križišč). Ustrezne rešitve glede ureditve državne ceste s križišči oziroma cestnimi priključki je treba v nadaljnjih fazah načrtovanja in projektiranja uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti pogoje ter soglasje s projektnimi rešitvami. Vse rešitve je treba uskladiti tudi z načrtovano ureditvijo državnega cestnega omrežja na tangiranem območju.« in nadomesti s sledečim besedilom: »Pri realizaciji vseh nadaljnjih gradenj na območju urejanja s tem odlokom je upoštevati priključevanje območja na Koroško cesto v skladu z izdelanim Idejnim projektom (IDP) ureditve Koroške ceste od Severne obveznice do križišča s Kidričevo cesto (km 1+200 – km 2+035), ki ga je izdelalo podjetje CE Design d.o.o., št. projekta P-382/19 v februarju 2020, usklajenim z usmeritvami upravljavca državne ceste. Mestna občina Kranj je dolžna zagotavljati monitoring nad delovanjem tangiranih križišč z državno cesto in zagotoviti ustrezne rešitve ureditve križišč in cestnega omrežja (upoštevati predpisano plansko dobo 20 let po zaključku gradnje na območju OPPN idr.). Vse rešitve je treba v nadaljnjih fazah (DGD / PZI) konkretno preveriti, obdelati in utemeljiti, prehodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti pogoje in soglasje upravljavca državne ceste.«

(3) Spremeni in dopolni se besedilo drugega (2) odstavka istega člena in sicer tako, da se besedilo, ki se glasi: »Vsi posegi so predvideni« črta in nadomesti s sledečim besedilom: »Vse posege je treba predvideti«, ter na koncu stavka spremeniti besedo »križišča« v besedo »križišč«.

(1) V celoti se črta besedilo šestega stavka točke 1. drugega (2) odstavka 11. člena (prometno urejanje območja) odloka, ki se glasi: »Primarni dovoz do podnivojskega cestnoprometnega sistema predstavlja vzhodni krak novonačrtovanega krožnega križišča na Koroški cesti.« in nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Primarni dovoz do notranjega cestnoprometnega sistema zahodnega dela območja predstavlja vzhodni krak novonačrtovanega križišča na Koroški cesti.«; prav tako se v celoti črta besedilo točke 14. in 15. tretjega (3) odstavka 11. člena, ki se glasi: »14. V nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno, skladno določilom 10. člena tega odloka izdelati prometno študijo in projektno dokumentacijo za gradnjo oziroma izvedbo načrtovane prometne ureditve, zagotoviti izjave o medsebojni skladnosti projektne dokumentacije ter utemeljiti vse posege v varovalnem pasu državne ceste. DRSC ne prevzema odgovornosti zagotavljanja ukrepov varstva pred hrupom.

15. Za vse posege v območju državne ceste in njenem varovalnem pasu je potrebno pridobiti pogoje in soglasja DRSC.«

(2) Za enajstim (11) členom odloka se doda nov, dvanajsti (12) člen (varovalni pas državne ceste), členi v nadaljevanju pa ustrezno preštevilčijo. Besedilo novega člena se glasi:

(1) Za območje OPPN, ki sega v varovalni pas državne ceste oziroma v vplivno območje državne ceste je investitor za objekte in pripadajoče ureditve sam dolžan zagotoviti morebitne potrebne ukrepe za zaščito pred hrupom državne ceste in za zaščito pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja državne ceste. Upravljavec državne ceste ne odgovarja za morebitne vplive državne ceste (vzdrževanje ceste – npr. pluženja, rekonstrukcije ceste, prometa, hrupa idr.) na tangirano območje vzdolž državne ceste.

(2) Vegetacija, zunanja ureditev objektov ipd. ne sme segati na parcelo državno cesto – v nasprotnem primeru je investitor dolžan posege ustrezno odmakniti izven parcele državne ceste.

(3) Postavitev objektov za obveščanje in oglaševanje in drugih za prometno varnost motečih dejavnikov v varovalnem pasu državne ceste ni dovoljeno.

(4) Posege v varovalnem pasu državne ceste oziroma posege, ki imajo vpliv na državno cesto je potrebno izvajati v skladu z Zakonom o javnih cestah ter pridobiti soglasje pristojnega upravljavca državne ceste. Zaradi načrtovanih posegov na tangiranem območju ne sme biti negativnih vplivov na območju državne ceste in promet (ne smejo biti ogroženi varnost prometa na državni cesti, stabilnost državne ceste in njeni interesi, ne sme biti moteno redno vzdrževanje ceste, ne sme biti ovirana bodoča ureditev ceste idr.). V nasprotnem primeru je dolžan investitor posege na lastne stroške prilagoditi potrebam ceste. V primeru ugotovitve poslabšanja prometne varnosti si Direkcija RS za infrastrukturo pridržuje pravico do uvedbe dodatnih ukrepov oziroma zahtev za izboljšanje varnosti (na stroške investitorja obravnavanih posegov). Rešitve je treba predhodno konkretno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti soglasje upravljavca državne ceste.

(5) Vse rešitve je treba v nadaljnjih fazah (DGD/PZI) konkretno preveriti, obdelati in utemeljiti, predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti pogoje in soglasje upravljavca državne ceste.

(6) Ustrezna ureditev tangiranega območja državne ceste in vseh tangiranih križišč (s pripadajočimi notranjimi povezovalnimi cestami) je pogoj za gradnjo in obratovanje objektov na obravnavanem območju.«

Skladno usmeritvam smernic Ministrstva za kulturo se v 19. členu (varovanje kulturne dediščine) odloka v celoti črta besedilo drugega (2) in tretjega (3) odstavka, obstoječi četrti (4) odstavek pa preštevilči, tako da se številka »(4)« črta in nadomesti s številko »(2)«.

Spremeni in dopolni se besedilo prvega (1) odstavka 20. člena (splošni pogoji varovanja okolja) odloka in sicer tako, da se za prvim stavkom, ki se glasi: »Skladno odločbi Ministrstva za okolje in prostor št. 35409-75/2009 JL z dne 20. 4. 2009 v postopku priprave in sprejemanja plana za območje D 02/3 – Šolski center Zlato polje ni bilo potrebno izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje.« doda nov stavek, ki se glasi: »Prav tako skladno Odločbi Ministrstva za okolje in prostor št. 35409-383/2018/16 z dne 11. 4. 2019 v postopku priprave Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta območja D 02/3 – Šolski center Zlato Polje ni bilo potrebno izvesti ne celovite presoje vplivov na okolje in ne presoje sprejemljivosti na varovana območja narave.«.

Dopolni se besedilo 25. člena (varstvo pred hrupom) odloka tako, da se za obstoječim besedilom doda nov, osmi (8) odstavek, ki se glasi: »(8) Za stanovanjski del območja FC P1 je priporočljivo, da se do pridobitve uporabnega dovoljenja izdela strateška presoja s stališča hrupa in ob tem preveri upoštevanje omilitvenih ukrepov iz OPN za tanigrano področje presoje.«

(1) Skladno usmeritvam smernic Direktorata za logistiko Ministrstva za obrambo se spremeni in dopolni tretji (3) odstavek 30. člena (rešitve in ukrepi za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom) odloka in sicer tako, da se:

(1.1.) za številčno označbo tretjega (3) odstavka, pred obstoječe besedilo, ki se ohranja vstavi nov stavek, ki se glasi: »Ker se območje urejanja nahaja v območju omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe, je treba v tem območju upoštevati omejitve iz varnostnih in tehničinih vzrokov.«, ter

(1.2.) v celoti črta tretja, zadnja alineja tretjega (3) odstavka, ki se glasi: »določba prejšnje alineje ne velja v širšem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri in antenskimi stolpi, ki se nahajajo izven naselij na vzpetinah«

V celoti se črta besedilo četrtega stavka (1) odstavka 31. člena (etapnost izvedbe) odloka, ki se glasi: »Določa se, da je pred izgradnjo križišča na Koroški cesti in neposredno pripadajočega notranjega krožišča ter pred morebitno potrebno preureditvijo križišča s Kidričevo cesto (pri OŠ) dovoljeno jugozahodni del FC P5 ter južna dela FC P1 in FC P2 prometno priključiti na Koroško cesto preko obstoječe prometnice pod pogoji iz 10. člena tega odloka.« in nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Ob tem je smiselno upoštevati zaključke Idejnega projekta (IDP) ureditve Koroške ceste od Severne obveznice do križišča s Kidričevo cesto (km 1+200 – km 2+035), ki ga je izdelalo podjetje CE Design d.o.o., št. projekta P-382/19 v februarju 2020. Konkretne rešitve glede morebitne etapnosti gradnje prometne infrastrukture je treba v nadaljnjih fazah projektiranja predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste.«.

S tem odlokom se vsebinsko spreminja in dopolnjuje določbe veljavnega odloka, ki so navedeni v določbah od 5. do 13. člena tega odloka, skladno temu tudi relevantne dele grafičnega dela prostorskega akta. Vsa ostala določila odloka ostajajo še naprej v veljavi.

Prostorski akt je na vpogled vsem zainteresiranim na Uradu za okolje in prostor Mestne občine Kranj in njihovih spletnih straneh ter na Upravni enoti Kranj, oboje na naslovu, Slovenski trg 1, Kranj.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.