Na podlagi 3., 32. in 34. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), 7. člena Statuta Občine Velike Lašče (Uradno glasilo Občine Velike Lašče, št. 2/2006 – UPB, 3/2013, 2/2019), Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Velike Lašče (Uradni list RS, št. 1/14) in Odloka o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 119/07) je Občinski svet Občine Velike Lašče na 11. seji dne 21. 5. 2020 sprejel
o koncesiji za opravljanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Velike Lašče
(predmet koncesijskega akta)
Ta odlok je koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije za obvezno lokalno gospodarsko javno službo »oskrba s pitno vodo v Občini Velike Lašče«.
Poleg pomenov, določenih v zakonu, odlokih o načinu izvajanja gospodarske javne službe ter drugih predpisih imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
– gospodarska javna služba oziroma javna služba: je lokalna gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka;
– koncedent: je Občina Velike Lašče;
– koncesija: je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka;
– koncesionar: je fizična ali pravna oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije;
– uporabniki gospodarske javne službe »oskrba s pitno vodo«: so gospodinjstva oziroma fizične osebe in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda na območju občine;
– drugi uporabniki: uporabniki zasebnih vodovodov.
(koncesija, javno podjetje)
(1) V Občini Velike Lašče (v nadaljevanju: občina) se dejavnosti iz 1. člena izvajajo s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi.
(2) Za posamezna naselja (Rašica in Podlog), za katera je občina do sprejetja tega odloka, zagotavljala javno službo v obliki javnega podjetja, se javna služba še naprej izvaja v tej obliki. Če se v navedenih in drugih naseljih vzpostavijo pogoji za priključitev na vodovodno omrežje v lasti in upravljanju koncedenta, javno službo na tem območju izvaja koncesionar v skladu s tem odlokom.
(3) V naselju Lužarji se vodooskrba še naprej zagotavlja iz vodovodnega sistema Bloke, razen v primeru pogojev iz drugega odstavka tega člena.
2. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
(vsebina gospodarske javne službe)
Gospodarska javna služba »oskrba s pitno vodo« obsega zajem, črpanje in druge oblike pridobivanja vode, njeno čiščenje in dovajanje gospodinjstvom in drugim uporabnikom preko javnega vodovodnega omrežja oziroma sistemov za javno oskrbo z vodo, organizacijo prevoza pitne vode na območja, ki niso opremljena z ustreznim vodovodnim omrežjem, dolgoročno, srednjeročno in kratkoročno načrtovanje pridobivanja vodnih virov in rekonstrukcije ter širitve vodovodnega omrežja po celotnem območju občine oziroma po uskladitvi s sosednjimi občinami tudi na širšem območju, opremljanje naselij s požarno vodo v okviru sanitarno tehničnih možnosti, z vzdrževanjem ustreznih objektov in naprav, izvajanje vzdrževalnih del v javno korist na javnem vodovodnem omrežju, vodenje katastra infrastrukturnih objektov, omrežij in naprav, namenjenih javni oskrbi s pitno vodo, ter ostale storitve, ki sodijo skladno z zakoni, odlokom, ki ureja izvajanje navedene javne službe, in drugimi predpisi, v okvir javne službe.
3. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN TER OBMOČJE IZVAJANJA
(koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine, razen na območjih, kjer je še vedno prisotna lastna vodooskrba:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka,
– izključno oziroma posebno pravico upravljanja in vzdrževanja infrastrukture javne službe, ki je predmet tega odloka,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec gospodarske javne službe na celotnem območju občine, razen za območja, navedena v 3. členu tega odloka.
(3) V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve gospodarske javne službe na območju občine.
(pogoji izvajanja gospodarske javne službe)
Pogoji izvajanja gospodarske javne službe, ki je predmet te koncesije so določeni v odloku o načinu izvajanja gospodarske javne službe in v tem odloku.
7. člen
(1) Storitve gospodarske javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
(2) Uporaba storitev gospodarske javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarske javne službe, za uporabnike obvezna.
4. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
8. člen
(pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov)
Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov v zvezi z gospodarsko javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, so določene s predpisi o načinu izvajanja gospodarske javne službe.
(dolžnosti koncesionarja)
Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
1. izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
2. zagotavljati obratovanje javnega vodovoda;
3. upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem gospodarske javne službe;
4. zagotavljati dežurno službo 24 ur na dan, vse dni v letu;
5. vzdrževati objekte in naprave, ki so predmet te koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
6. po izgradnji prenesti v last koncedenta objekte komunalne infrastrukture, če ni vnaprej skladno s predpisi drugače določeno;
7. sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;
8. skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe;
9. oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev;
10. obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
11. pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;
12. vodenje evidenc in katastrov v zvezi z gospodarsko javno infrastrukturo, usklajenih z občinskimi evidencami;
13. ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
14. pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane gospodarske javne službe, devetmesečna in letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
15. poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
16. v prvotno stanje povrniti nepremičnine na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela;
17. omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe;
18. obveščati druge pristojne organe o kršitvah;
19. izvajati strokovni nadzor nad gradnjo omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda;
20. vzdrževati priključke stavb na sekundarni vodovod;
21. vzdrževati in zamenjevati obračunske vodomere skladno s predpisi;
22. izvajati notranji nadzor skladno s predpisi o pitni vodi;
23. obveščati uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode ali o spremembah kakovosti vode v sredstvih javnega obveščanja ali neposredno;
24. izvajati javna pooblastila;
25. nadzorovati izvajalce pri gradnji gospodarske infrastrukture ter lastnike ali uporabnike zasebnih zemljišč v delu, kjer poteka javni vodovod;
26. odčitavati obračunske vodomere in obračunavati porabljeno vodo;
27. izvajalec mora na zahtevo koncedenta zagotavljati oziroma sodelovati pri organizaciji prevoza pitne vode z avtomobilskimi cisternami ali na druge ustrezne načine;
28. na javnem vodovodnem omrežju preizkušati in vzdrževati hidrante za zagotavljanje oskrbe z vodo;
29. izvajati druge obveznosti iz Odloka o oskrbi s pitno vodo Občine Velike Lašče.
(pravice in dolžnosti koncedenta)
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti:
1. da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarske javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
2. da zagotavlja takšno ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov in naprav koncesije da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
3. da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev gospodarske javne službe;
4. da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve gospodarske javne službe na področju občine;
5. obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
(2) Pravice koncedenta so:
1. potrjevati plane in programe izgradnje in vzdrževanja infrastrukture javne službe;
2. nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in finančni nadzor;
3. druge pravice, določene s predpisi, s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
(pristojnosti župana in občinske uprave)
(1) Če ni drugače določeno je »pristojni organ« po tem odloku občinska uprava ali občinski inšpektor.
(2) O pritožbah zoper ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov odloča župan.
(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
1. do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja;
2. pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
3. pravico do cen storitev, zagotovljenih skladno s pogoji določeni z državnim predpisom;
4. uporabljati storitve gospodarske javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi;
5. vpogleda v evidence – kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj.
(2) Uporabnik storitev gospodarske javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu oziroma pristojni inšpekcijski službi, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
1. upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev gospodarske javne službe;
2. omogočiti neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve gospodarske javne službe;
3. redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami;
4. prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje gospodarske javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo;
5. nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra – obveznih zbirk podatkov;
6. upoštevati določbe odloka, ki ureja način opravljanja gospodarske javne službe na območju občine Velike Lašče.
(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev gospodarske javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja gospodarske javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
(3) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev gospodarske javne službe.
5. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
(1) Koncesionar je lahko vsaka pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 15. člena tega odloka. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti ustrezen akt o skupnem izvajanju koncesije skladno z zakonom, ki ureja postopke oddaje javnih naročil, vsak posamezni prijavitelj pa mora izpolnjevati vse pogoje glede osnovne sposobnosti, sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomske in finančne sposobnosti ter tehnične in kadrovske sposobnosti, skladno z zahtevami razpisne dokumentacije.
Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti ustrezen akt o skupnem izvajanju koncesije skladno z zakonom, ki ureja postopke oddaje javnih naročil, vsak posamezni prijavitelj pa mora izpolnjevati vse pogoje glede osnovne sposobnosti, sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomske in finančne sposobnosti ter tehnične in kadrovske sposobnosti, skladno z zahtevami razpisne dokumentacije.
(2) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi.
(1) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja, niti likvidacijski postopek …).
(2) Podrobnejšo vsebino meril za izbor koncesionarja bo koncedent določil v okviru javnega razpisa.
(vodenje katastra gospodarske javne infrastrukture)
(1) S tem odlokom se podeli koncesionarju javno pooblastilo za vodenje katastra javne infrastrukture in ostalih evidenc, kot izhaja iz tega odloka.
(2) Uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječega, delno vzpostavljenega katastra in vzdrževanje katastra javne infrastrukture ureja koncesijska pogodba.
(3) Kataster javne službe z vsemi zbirkami podatkov je last občine in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema in ga je dolžan koncesionar po prenehanju koncesijskega razmerja v celoti predati koncedentu.
(4) Kataster mora biti voden ažurno, koncesionar, ki pridobi koncesijo na podlagi tega odloka, pa ga mora usklajevati skladno z veljavno zakonodajo.
(5) Vse spremembe na objektih, napravah in glede opreme se v kataster vnesejo najkasneje v 3 mesecih od zaključka del.
(druga javna pooblastila)
(1) Pri izvajanju gospodarske javne službe »oskrba s pitno vodo« ima koncesionar javno pooblastilo tudi za vodenje vseh evidenc po odloku, ki ureja izvajanje navedene javne službe, razen za tiste evidence, za katerih vodenje so z veljavnimi predpisi pooblaščeni drugi subjekti.
(2) Koncesionar ima na podlagi tega odloka javno pooblastilo, za vodenje pripravljalnih del za vse investicijske posege v javno vodovodno omrežje, ki ga ima v najemu.
(3) Kolikor to ni v nasprotju z zakonom, ima koncesionar javno pooblastilo tudi za predpisovanje projektnih pogojev, izdajanje mnenj ter morebitnih drugih soglasij, in sicer k lokacijskim načrtom oziroma drugim prostorskim aktom, k projektnim rešitvam oziroma drugim aktom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, k začasnemu priključku, za priključitev na javno vodovodno omrežje, za posege v prostor, kjer poteka javno vodovodno omrežje, za posege v obstoječe in predvidene varovalne pasove vodnih virov, ki jih uporablja, ter v drugih primerih, določenih z zakonom. Koncesionar je dolžan na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje. Koncesionar sodeluje pri tehničnih pregledih objektov in naprav javne kanalizacije, če je tako določeno s predpisi.
7. VIRI FINANCIRANJA IN DRUGA POSLOVNO-FINANČNA DOLOČILA
(1) Gospodarska javna služba »oskrba s pitno vodo« se financira s ceno vode, drugimi storitvami javne službe, predpisanimi taksami, iz proračuna ter z drugimi viri, v skladu z odločitvami občine. Proračunsko financiranje javne službe se razmeji med lokalno skupnostjo in državo na način, ki ga določa zakon. Cena vode je izražena v evrih za porabljeni m3 vode.
(2) Način pridobivanja finančnih virov se uredi s koncesijsko pogodbo.
(izhodiščne cene in njihovo spreminjanje)
(1) Izhodiščne cene in pogoji za njihovo spreminjanje se določijo s koncesijsko pogodbo.
(2) Cena storitev javne službe se usklajuje po predpisih, ki urejajo oblikovanje cen storitev izvajanja javne službe in na način kot je dogovorjen s koncesijsko pogodbo. Koncesionar mora vzpostaviti učinkovit sistem plačevanje in izterjave obračunanih storitev. Tveganje izterjave in neplačil nosi koncesionar.
(3) O spreminjanju cen odloča občinski svet na predlog koncesionarja, ki jo na osnovi obrazložitve pripravi koncesionar in je utemeljena na objektivni podlagi (spreminjanje cen na drobno, spreminjanje cen energentov …), v kolikor ni s predpisom o načinu izvajanja gospodarske javne službe določeno drugače. Cene javne službe se lahko spremenijo tudi zaradi izboljšanja tehničnih storitev, vlaganja, sprememb standardov in tehnologije.
(4) Koncesionar je dolžan pripravljeni predlog cene uskladiti z občinsko upravo, dolžan pa je tudi sodelovati pri njeni obravnavi na seji občinskega sveta. Koncesionar mora dati koncedentu na njegovo zahtevo vse podatke, ki so potrebni za določitev cene.
(1) Koncesionar plačuje koncedentu za izvajanje gospodarske javne službe koncesijsko dajatev, v kolikor je ta obveznost na podlagi javnega razpisa določena v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesijsko dajatev mora koncesionar, če ni drugače določeno v koncesijski pogodbi, plačevati periodično (mesečno s 30-dnevnim plačilnim rokom).
(zavarovanje odgovornosti)
(1) Za izvajanje gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini Velike Lašče, uporabnikom ali tretjim osebam.
(2) Koncesionar je pred veljavnostjo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem gospodarske javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Velike Lašče.
(1) Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere izpolnjuje pogoje, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje gospodarske javne službe.
(2) Koncesionar, ki izvaja tudi druge dejavnosti, mora za gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona, veljavnega za gospodarske družbe. Smiselno enako velja tudi v primeru, ko koncesionar opravlja gospodarsko javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti.
(oblika in postopek javnega razpisa)
(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere na podlagi javnega razpisa, ki se objavi na portalu javnih naročil. Javni razpis se bo izvedel po odprtem postopku.
(2) Koncedent pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.
(3) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo na portalu javnih naročil.
Koncedent določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 15. člena tega odloka ter morebitne druge pogoje v skladu z veljavno zakonodajo in tem odlokom.
(merila za izbor koncesionarja)
(1) Koncedent mora oblikovati jasna in transparentna merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila izbor ekonomska najugodnejšega kandidata.
(2) Merila za izbor koncesionarja so:
– tehnična usposobljenost,
– kadrovska usposobljenost in znanja oseb, ki so pomembne za izvajanje gospodarske javne službe (npr. stopnja izobrazbe, funkcionalna znanja),
– dosedanje pozitivne reference na področju izvajanja razpisanih del gospodarske javne službe,
– celovitost ponujenega izvajanja gospodarske javne službe v okviru iste osebe,
– pričetek izvajanja gospodarske javne službe skladno z dogovorjenim datumom v koncesijski pogodbi;
– cena storitve.
Podrobnejšo vsebino meril za izbor koncesionarja bo koncedent določil v okviru javnega razpisa.
(3) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
9. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA, ORGAN, PRISTOJEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(uspešnost javnega razpisa)
(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
(2) Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.
(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
(4) Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
(1) V postopku ocenjevanja ponudb se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
(2) Člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoje iz 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.
(3) Strokovna komisija pregleda pravočasne ponudbe in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu pripravi predlog za izbor najugodnejšega ponudnika.
(4) Direktor občinske uprave v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.
(5) O pritožbi zoper odločbo direktorja občinske uprave odloča župan.
(6) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino ponudnikov (14. člen). Izbira koncesionarjev po posameznih sklopih ni možna.
(7) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 30 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Najkasneje 15 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 15 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(4) Koncesijska pogodba začne učinkovati, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki.
(koncesionarjeva tveganja)
(1) Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Koncesionar ni upravičen do poplačila katerihkoli vlaganj v objekte in naprave koncesije od koncedenta.
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
(trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 10 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom.
(pristojni organ za izvajanje koncesije)
Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo je občinska uprava.
10. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE
(nadzor nad zakonitostjo ter strokovni in finančni nadzor)
(1) Nadzor nad zakonitostjo izvajanja gospodarske javne službe ter strokovni in finančni nadzor določajo odloki o načinu izvajanja gospodarske javne službe in koncesijski akt.
(2) Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe izvaja koncedent. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo ali drugo institucijo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster gospodarske javne infrastrukture oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti nujnost nenapovedanega nadzora.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
(letni programi izvajanja in koncesionarjeva poročila)
(1) Koncesionar je dolžan skladno z veljavno zakonodajo in predpisi redno voditi vse potrebne evidence, poročila in drugo potrebno dokumentacijo in jih na zahtevo koncedenta predložiti v roku 15 dni od zahteve.
(2) Koncesionar je dolžan pripraviti letno poročilo o izvajanju javne službe skladno z veljavnimi predpisi in določili koncesijske pogodbe ter ga posredovati koncedentu. Vsebina letnega poročila se podrobneje opredeli s koncesijsko pogodbo.
(3) Koncesionar je dolžan predložiti poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena do 31. 3. tekočega leta o izvajanju javne službe za preteklo leto.
(4) Ob prenehanju koncesijske pogodbe je koncesionar dolžan brezplačno izročiti vse evidence in vso dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije v celoti v last in posest koncedentu.
(5) Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja koncesije.
(6) Podrobnejša vsebina programov in poročil iz tega člena se lahko določi v koncesijski pogodbi.
36. člen
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
(obveščanje o kapitalskih spremembah)
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture, ki presega kontrolni deleži po zakonu, ki ureja prevzeme. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.
(1) Koncesionar brez predhodnega pisnega soglasja koncedenta ne sme prenesti koncesije na tretjo osebo.
(2) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(3) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
(4) Prenos koncesije je dopusten le v primeru univerzalnega pravnega nasledstva.
12. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe,
2. s prenehanjem koncesionarja,
3. z odvzemom koncesije,
4. s prevzemom koncesionirane gospodarske javne službe v režijo.
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
1. po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
2. z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
3. z odstopom od koncesijske pogodbe,
4. s sporazumno razvezo.
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
(razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti,
– v drugih razlogih, določenih s tem odlokom ali drugimi predpisi.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti zavrnjen ali če je drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek ustavljen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna (dokončna). Obstoj razlogov iz četrte in pete alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
(odstop od koncesijske pogodbe)
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. V takem primeru s pisnim sporazumom določita vse medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz sporazumne razveze ter tudi postopek prevzema infrastrukture.
45. člen
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnosti prenehajo izvajati kot gospodarske javne službe ali kot koncesionirane gospodarske javne službe,
– če se uveljavlja protikorupcijska klavzula iz koncesijske pogodbe.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje gospodarske javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih po predpisih o razlastitvi.
(5) V primeru odvzema koncesije ali drugega prenehanja po določbah 43.–46. člena tega odloka lahko koncedent prevzame koncesionirano gospodarsko javno službo v režijo.
13. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje gospodarske javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano gospodarsko javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile, če so načrti ukrepov predpisani, sicer pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju gospodarske javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane gospodarske javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan, poleg koncesionarja, aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
14. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
(arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
(1) S koncesijsko pogodbe se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
(2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
15. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Javni razpis za podelitev koncesije mora biti objavljen najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi tega odloka.
Do pričetka izvajanja javne službe s strani koncesionarja po tem odloku, izvaja omenjeno javno službo kot koncesionar dosedanji zakoniti izvajalec.
(začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0301-0007/2020-1
Velike Lašče, dne 25. maja 2020
