Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1B)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 16. junija 2020.
Št. 003-02-5/2020-2
Ljubljana, dne 24. junija 2020
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA IN FINANCIRANJA TERORIZMA (ZPPDFT-1B)
1. člen
V Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/16 in 81/19) se v 1. členu za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (UL L št. 156 z dne 19. 6. 2018, str. 43; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2018/843/EU).«.
V 3. členu se 8. točka spremeni tako, da se glasi:
»8. »elektronski denar« ima enak pomen kot v 11. točki prvega odstavka 4. člena Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 7/18 in 9/18 – popr.; v nadaljnjem besedilu: ZPlaSSIED), pri čemer ne vključuje pojma denarne vrednosti, kot je opredeljen v 16. in 17. točki prvega odstavka 3. člena ZPlaSSIED;«.
Za 10. točko se doda nova 10.a) točka, ki se glasi:
»10.a) »fiat valuta« je denarno sredstvo (bankovci, kovanci, knjižni denar in elektronski denar), ki se v državi izdaje priznava kot sredstvo menjave;«.
22. točka se spremeni tako, da se glasi:
»22. »korespondenčni odnos« je dogovor, ki ga domača kreditna ali finančna institucija sklene z domačo ali tujo kreditno, finančno ali drugo podobno institucijo, vključno za opravljanje transakcij z vrednostnimi papirji ali prenosov sredstev;«.
Za 34. točko se dodata novi 34.a in 34.b točka, ki se glasita:
»34.a) »plačilna transakcija na daljavo« iz 22. člena tega zakona ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme;«
34.b) »ponudnik skrbniških denarnic« je fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja storitve varovanja zasebnih kriptografskih ključev v imenu svojih strank, za hranjenje, shranjevanje in prenos virtualnih valut;«.
36. točka se spremeni tako, da se glasi:
»36. »poslovno razmerje« je vsak poslovni ali drug pogodbeni odnos, ki ga stranka sklene ali vzpostavi pri zavezancu in je povezan z opravljanjem dejavnosti zavezanca ter se zanj ob vzpostavitvi stikov predvideva, da bo trajal, razen ko ta zakon določa drugače;«.
48. točka se spremeni tako, da se glasi:
»48. »virtualna valuta« je digitalna oblika vrednosti, ki je ne izda ali jamči zanjo niti centralna banka niti javni organ in ki ni nujno vezana na zakonito uvedeno valuto in je brez pravnega statusa valute ali denarnega sredstva, ampak jo fizične ali pravne osebe sprejemajo kot sredstvo menjave, ki se lahko elektronsko prenaša, shranjuje in izmenjuje;«.
V 4. členu se v prvem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. banke in njihove podružnice v državah članicah, podružnice bank tretjih držav in bank držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji;«.
V 20. točki se:
– točka d) spremeni tako, da se glasi:
»d) storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ali druge posle, ki so vključeni v te storitve, ali ponujanja skrbniških denarnic;«,
– točka l) spremeni tako, da se glasi:
»l) storitev davčnega svetovanja, neposrednega ali posrednega zagotavljanja materialne pomoči, pomoči ali svetovanja o davčnih zadevah kot glavno poslovno ali poklicno dejavnost;«,
– točka o) spremeni tako, da se glasi:
»o) trgovanja ali posredovanja v trgovini z umetniškimi deli, vključno ko to izvajajo umetniške galerije, dražbene hiše in prostocarinska območja, ter hrambe umetniških del, ko to izvajajo prostocarinska območja;«.
Za 4. členom se dodajo novi 4.a, 4.b, 4.c in 4.d člen, ki se glasijo:
(register ponudnikov storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ter ponudnikov skrbniških denarnic)
(1) Register ponudnikov storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ter ponudnikov skrbniških denarnic se vzpostavi z namenom zagotavljanja nadzora s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma nad ponudniki teh storitev. Register vzdržuje in upravlja urad.
(2) Ponudniki iz prejšnjega odstavka, ki imajo sedež ali podružnico v Republiki Sloveniji, morajo pred začetkom izvajanja storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ali ponujanja skrbniških denarnic biti vpisani v register iz prejšnjega odstavka.
(3) Ponudniki storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ter ponudniki skrbniških denarnic so zahtevi za vpis v register iz prvega odstavka tega člena, ki se vloži pri uradu, dolžni priložiti naslednje podatke in dokazila:
– o pravni osebi, samostojnem podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost: firma, naslov, sedež, matična številka in davčna številka;
– o svojem zakonitem zastopniku ali nosilcu dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost: osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, EMŠO ali datum in kraj rojstva, davčna številka, državljanstvo;
– o svoji dejavnosti: standardna klasifikacija dejavnosti (SKD, NACE ali druga primerljiva koda dejavnosti) in opis načina opravljanja storitev menjave med virtualnimi in fiat valutami ter ponujanja skrbniških denarnic;
– za zakonitega zastopnika, poslovodjo, nosilca dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali dejanskega lastnika osebe, izpis iz kazenske evidence Ministrstva za pravosodje.
(4) Spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka so ponudniki storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ter ponudniki skrbniških denarnic dolžni sporočiti uradu v osmih dneh od nastanka spremembe.
(5) Urad zahtevo za vpis v register zavrne, če je bil zakoniti zastopnik, poslovodja, nosilec dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali dejanski lastnik osebe iz prvega odstavka tega člena pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti, pranja denarja ali izdaje tajnih podatkov, dokler trajajo pravne posledice obsodbe.
(6) Podatke o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka pridobi urad od vložnika zahteve za vpis v register ali osebe, ki je neposredno odgovorna za vodenje poslov vložnika zahteve za vpis v register, lahko pa jih pridobi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc pristojnih organov.
(7) Podatki iz prve alineje tretjega odstavka tega člena so javni.
(8) Za odločanje urada o zahtevi za vpis v register se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(9) Minister, pristojen za finance, s pravilnikom podrobneje določi pravila o vzpostavitvi in vodenju registra.
(10) Ponudniki storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami v desetih dneh po vpisu v register iz prvega odstavka tega člena pisno obvestijo urad o ponudnikih, ki so vključeni v njihove storitve menjav med virtualnimi in fiat valutami. Če se sodelovanje začne po vpisu v register, morajo urad o tem obvestiti v desetih delovnih dneh po začetku sodelovanja.
(izbris iz registra ponudnikov storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ter ponudnikov skrbniških denarnic)
(1) Urad izbriše ponudnika iz registra iz prejšnjega člena, če:
1. ne izpolnjuje več pogojev za vpis v register iz prejšnjega člena;
2. ponudnik pisno obvesti urad o prenehanju opravljanja storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ter ponujanja skrbniških denarnic ali
3. je ponudnik prenehal obstajati ali se je zoper njega začel stečajni postopek ali postopek prisilnega prenehanja v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.
(2) Ponudnik storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ter ponudnik skrbniških denarnic ne sme več sklepati poslov v zvezi z izvajanjem teh dejavnosti:
1. v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka z dnem vročitve odločbe o izbrisu iz registra;
2. v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka od dne pošiljanja pisnega obvestila o prenehanju opravljanja teh storitev uradu;
3. v primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka z dnem prenehanja obstoja ali od dneva, ko je objavljen oklic o začetku stečajnega postopka ali postopka prisilne likvidacije.
(3) Za odločanje urada o izbrisu iz registra se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(zavezanci, ki poslujejo z nepremičninami)
Zavezanci iz točke r) 20. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona, ki oddajajo lastne ali najete nepremičnine ali posredujejo pri oddajanju ali najemanju nepremičnin, izvajajo ukrepe iz 12. člena tega zakona, če mesečna najemnina za posamezno nepremičnino znaša najmanj 10.000 eurov.
(zavezanci v zvezi z umetniškimi deli)
Zavezanci iz točke o) 20. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona, ki trgujejo z umetninami, izvajajo ukrepe iz 12. člena tega zakona, če vrednost transakcije ali vrste povezanih transakcij znaša najmanj 10.000 eurov.«.
V 9. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Urad s poročilom o ugotovitvah nacionalne ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma iz 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena seznani vlado ter povzetek ocene in njenih posodobitev javno objavi tako, da ta ne vsebuje zaupnih informacij.«.
V drugem odstavku se v 4. točki na koncu besedila beseda »in« nadomesti s podpičjem.
V 5. točki se pika nadomesti s podpičjem, za 5. točko pa se dodata novi 6. in 7. točka, ki se glasita:
| »6. | poročanju o institucionalni strukturi in splošnih postopkih nacionalne ureditve odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, vključno s finančno obveščevalno enoto, davčnimi organi in tožilstvi, ter o dodeljenih človeških in finančnih virih in |
7. poročanju o nacionalnih prizadevanjih ter človeških in finančnih virih, namenjenih za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma.«.
Besedilo 10. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Urad seznani Evropsko komisijo, evropske nadzorne organe in druge države članice z nazivom stalne medresorske delovne skupine iz drugega odstavka 8. člena tega zakona in s povzetkom poročila nacionalne ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma iz prvega odstavka prejšnjega člena ter z njegovimi posodobitvami.«.
V 17. členu se sedmi odstavek črta.
V 19. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavezanec ukrepa iz 1. in 2. točke prvega odstavka 16. člena tega zakona te ukrepe izjemoma izvede tudi med sklepanjem poslovnega razmerja s stranko, in sicer če je to potrebno, da se ne prekine običajni način sklepanja poslovnih razmerij pri zavezancu, in če v skladu s 13. členom tega zakona obstaja neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma. V takih primerih se ti ukrepi izvedejo kar najhitreje po prvem stiku.«.
V 22. členu se v prvem odstavku 1. in 2. točka spremenita tako, da se glasita:
»1. na plačilni instrument:
− ni mogoče znova naložiti podatkov ali
− najvišji skupni znesek mesečnih transakcij v dobro ali v breme ne presega 150 eurov, pri čemer se plačilni instrument lahko uporablja samo v Republiki Sloveniji;
2. najvišji znesek elektronskega denarja, naložen na plačilnem instrumentu ne presega 150 eurov;«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti pregled stranke iz 16. člena tega zakona opravljen pred unovčenjem gotovine ali dvigom gotovine v denarni vrednosti elektronskega denarja, kadar unovčeni znesek presega vrednost 50 eurov in kadar v primeru plačilnih transakcij na daljavo plačani znesek presega 50 eurov na transakcijo.«.
Za 22. členom se doda nov 22.a člen, ki se glasi:
(predplačniške kartice, izdane v tretjih državah)
Kreditne in finančne institucije, ki delujejo kot pridobitelji, lahko sprejmejo le tista plačila, ki so opravljena z anonimnimi predplačniškimi karticami, izdanimi v tretjih državah, kadar te kartice izpolnjujejo zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz prejšnjega člena.«.
V 26. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ne glede na določbe 23., 24. in 25. člena tega zakona lahko zavezanec ugotovi in preveri istovetnost fizične osebe tudi s sredstvi elektronske identifikacije ravni zanesljivosti visoka ali na podlagi uporabe drugih načinov elektronske identifikacije za dostop do elektronskih storitev ravni zanesljivosti visoka v skladu s predpisi, ki urejajo elektronske identifikacije in storitve zaupanja.«.
Sedmi odstavek se črta.
V 37. členu se v prvem odstavku točki b) in c) spremenita tako, da se glasita:
»b) kategorija oseb, v interesu katerih je bila ustanovitev tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava ali v interesu katerih deluje, če je treba posameznike, ki bodo prejemniki koristi tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, še določiti;
c) vsaka druga fizična oseba, ki prek neposrednega ali posrednega lastništva ali prek drugačnega nadzora izvršuje končni nadzor nad tujim skladom, tujo ustanovo ali podobnim pravnim subjektom tujega prava.«.
Naslov poglavja »3.3.2.2.2. Posebni primeri ugotavljanja dejanskega lastnika« in 38., 39. ter 40. člen se črtajo.
Besedilo 41. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Poslovni subjekti iz 35. in 36. člena tega zakona, vpisani v Poslovni register Slovenije, morajo ugotoviti podatke o svojem dejanskem lastniku ali lastnikih tako, kot je določeno v 35. in 36. členu tega zakona.
(2) Poslovni subjekti iz 37. člena tega zakona morajo v skladu s 37. členom tega zakona ugotoviti podatke o svojem dejanskem lastniku, če:
– ima skrbnik sklada ali oseba z enakovrednim položajem svoj sedež ali svoje prebivališče v Republiki Sloveniji;
– ima skrbnik sklada ali oseba z enakovrednim položajem svoj sedež ali prebivališče v tretji državi in v Republiki Sloveniji sklene poslovno razmerje ali pridobi nepremičnino v imenu poslovnega subjekta;
– ima skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem svoj sedež ali prebivališče v različnih državah članicah ali sklene poslovno razmerje ali pridobi nepremičnino v imenu poslovnega subjekta v različnih državah članicah, hkrati pa še v nobeni državi članici ni izpolnila obveznosti registracije v register dejanskih lastnikov, ki se vodi v posamezni državi članici.
(3) Če ima skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem svoj sedež ali prebivališče v različnih državah članicah, ali sklene poslovno razmerje ali pridobi nepremičnino v imenu poslovnega subjekta v različnih državah članicah, se dokazilo o registraciji ali izpis informacij o dejanskem lastništvu, shranjenih v registru, ki ga vodi ena od držav članic, lahko šteje kot dokazilo o izpolnitvi obveznosti registracije v register dejanskih lastnikov.
(4) Poslovni subjekti iz prvega in drugega odstavka tega člena vzpostavijo in upravljajo natančno evidenco podatkov o svojih dejanskih lastnikih v skladu s šestnajstim odstavkom 137. člena tega zakona in jo posodabljajo ob vsaki spremembi podatkov.
(5) Dejanski lastniki poslovnih subjektov iz prvega in drugega odstavka tega člena so dolžni tem poslovnim subjektom zagotoviti vse potrebne podatke, da lahko izpolnijo svoje obveznosti iz prvega, drugega, četrtega in šestega odstavka tega člena.
(6) Podatke o svojih dejanskih lastnikih poslovni subjekti iz prvega in drugega odstavka tega člena hranijo pet let od dneva prenehanja statusa dejanskega lastnika v skladu s tem zakonom.
(7) V primeru prenehanja poslovnega subjekta iz prvega in drugega odstavka tega člena mora sodišče ali drug organ, ki vodi postopek prenehanja ali statusno spremembo poslovnega subjekta brez znanega naslednika, pred prenehanjem poslovnega subjekta odrediti, da bo zagotovljena hramba podatkov o dejanskih lastnikih v roku iz prejšnjega odstavka.
(8) Določbe tega člena se ne uporabljajo za poslovne subjekte, ki so gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem morajo v skladu z zakonodajo Evropske unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.«.
V 42. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem, ki sklepa poslovno razmerje ali izvaja transakcijo za subjekt iz 37. člena tega zakona, je dolžan zavezancu razkriti svoj status in pravočasno zagotoviti vse podatke o svojih dejanskih lastnikih.«.
Besedilo 43. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavezanec ugotovi dejanskega lastnika stranke tako, da pridobi podatke iz 14. točke prvega odstavka 137. člena tega zakona in dokazilo o registraciji podatkov o dejanskem lastniku ali izpis iz registra. Glede na tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, ki mu je izpostavljen pri poslovanju s posamezno stranko, zavezanec pridobljene podatke preveri v taki meri, da pozna lastniško in nadzorno sestavo stranke ter je prepričan, da ve, kdo so dejanski lastniki stranke.
(2) Kadar zavezanec ugotovi dejanskega lastnika na podlagi petega odstavka 35. člena tega zakona, sprejme v skladu s svojo oceno tveganja ustrezne ukrepe za preverjanje istovetnosti tega dejanskega lastnika ter njihovo izvajanje in morebitne težave, ki so se pojavile med postopkom preverjanja, dokumentira.
(3) V primeru ugotavljanja dejanskega lastnika tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava iz točke b) prvega odstavka 37. člena tega zakona zavezanec pri sklepanju poslovnega razmerja pridobi dovolj podatkov o kategoriji oseb, v interesu katerih je ustanovitev tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, da lahko določi istovetnost prejemnikov koristi v času izplačila ali v času, ko prejemnik koristi uveljavi pridobljene pravice.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena zavezanec ne pridobi podatkov o dejanskem lastniku stranke, če je stranka fizična oseba, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti.
(5) Določbe tega člena se ne uporabljajo za poslovne subjekte, ki so gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem morajo v skladu z zakonodajo Evropske unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.
(6) Podatke iz prvega odstavka tega člena zavezanec pridobi z vpogledom v izvirnik ali overjeno kopijo dokumentacije iz poslovnega, sodnega ali drugega javnega registra, ki ne sme biti starejša od treh mesecev. Lahko jih pridobi tudi z neposrednim vpogledom v poslovni, sodni ali drug javni register ter z neposrednim vpogledom v register dejanskih lastnikov, pri čemer se ne sme izključno zanašati na podatke, vpisane v register dejanskih lastnikov.
(7) Če iz poslovnega, sodnega ali drugega javnega registra ni mogoče pridobiti vseh podatkov o dejanskem lastniku stranke, zavezanec pridobi manjkajoče podatke z vpogledom v izvirnike ali overjene kopije listin in druge poslovne dokumentacije, ki mu jih predloži zakoniti zastopnik ali pooblaščenec stranke.
(8) Če manjkajočih podatkov iz objektivnih razlogov ni mogoče dobiti tako, kot je opisano v tem členu, jih zavezanec pridobi neposredno iz pisne izjave zakonitega zastopnika ali pooblaščenca stranke, pri čemer je zavezanec dolžan uporabiti za to stranko en ukrep ali več ukrepov poglobljenega pregleda stranke v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo ukrepe poglobljenega pregleda stranke. Enako ravna zavezanec, če sicer pridobi vse podatke o dejanskem lastniku, vendar jih pridobi le v registru dejanskih lastnikov.
(9) Če zavezanec pri ugotavljanju dejanskega lastnika stranke podvomi o resničnosti prejetih podatkov ali verodostojnosti listin in druge poslovne dokumentacije, iz katerih so bili podatki pridobljeni, mora od zakonitega zastopnika ali pooblaščenca stranke pred sklenitvijo poslovnega razmerja ali izvedbo transakcije zahtevati tudi njegovo pisno izjavo, pri čemer je zavezanec dolžan uporabiti za to stranko en ukrep ali več ukrepov poglobljenega pregleda stranke v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo ukrepe poglobljenega pregleda stranke.
(10) Če zavezanec ugotovi, da so podatki o dejanskem lastniku, ki so vpisani v register, v neskladju s podatki, ki jih je pridobil sam, mora o tem pisno obvestiti urad v 30 dneh od ugotovitve neskladja.
(11) Podatke o dejanskem lastniku zavezanec posodablja v skladu z 49. členom tega zakona in kadar pride do sprememb pomembnih okoliščin stranke, če ima zavezanec zakonsko dolžnost vzpostaviti stik s stranko za namene ugotavljanja dejanskega lastnika ali če ima zavezanec to dolžnost v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.«.
Besedilo 44. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Register dejanskih lastnikov (v nadaljnjem besedilu: register), v katerem se zbirajo natančni in posodobljeni podatki o dejanskih lastnikih, se vzpostavi z namenom zagotavljanja transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in s tem onemogočanja zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma. Z vzpostavitvijo registra se zavezancem omogoči dostop do relevantnih podatkov za potrebe izvajanja ukrepa pregleda stranke ter organom odkrivanja in pregona, sodiščem in nadzornim organom iz 139. člena tega zakona za potrebe izvajanja pooblastil in nalog v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma.
(2) Register vzdržuje in upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: upravljavec registra).
(3) Poslovni subjekti iz 35., 36. in 37. člena tega zakona so dolžni v register vpisati podatke o svojem dejanskem lastniku in njihove spremembe v osmih dneh od vpisa poslovnega subjekta v Poslovni register Slovenije ali davčni register, če niso vpisani v Poslovni register Slovenije, oziroma v osmih dneh od nastanka spremembe podatkov.
(4) Skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem subjekta iz 37. člena tega zakona, ki ima sedež ali stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, je dolžan v register vpisati podatke o dejanskem lastniku subjekta iz 37. člena tega zakona ter njihove spremembe v osmih dneh od vpisa poslovnega subjekta, ki je skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem, v Poslovni register Slovenije oziroma v osmih dneh od prijave stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.
(5) Skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem subjekta iz 37. člena tega zakona, ki ima sedež ali stalno prebivališče v tretji državi, je dolžan v register vpisati podatke o dejanskem lastniku subjekta iz 37. člena tega zakona ter njihove spremembe v osmih dneh od sklenitve poslovnega razmerja ali vpisa pridobitve lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo.
(6) Kadar ima skrbnik ali oseba z enakovrednim položajem subjekta iz 37. člena tega zakona sedež ali stalno prebivališče v različnih državah članicah ali kadar sklene več poslovnih razmerij v različnih državah članicah, se šteje da je obveznost iz tega člena izpolnjena, če skrbnik predloži dokazilo o registraciji ali izpis informacij o dejanskem lastništvu iz registra, ki ga vodi ena od držav članic.
(7) Ne glede na tretji odstavek tega člena upravljavec registra samodejno opravi prvi vpis podatkov o dejanskih lastnikih, na način, da v osmih dneh od vpisa podatkov v Poslovni register Slovenije prenese v register podatke o poslovnem subjektu in davčnih številkah oseb, ki po določbah tega zakona veljajo za dejanske lastnike poslovnih subjektov, vpisanih v Poslovni register Slovenije, in sicer za naslednje poslovne subjekte:
– subjekti, ki nimajo poslovnih deležev in so določeni v pravilniku iz 45. člena tega zakona,
– samostojni podjetniki posamezniki,
– posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost,
– enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, v katerih je edini družbenik fizična oseba, ter
– neposredni in posredni proračunski uporabniki.
(8) Osebne podatke o dejanskem lastniku upravljavec registra za vpis v register v skladu s prejšnjim odstavkom pridobi na način iz šestega in sedmega odstavka 45. člena tega zakona. Kot dejanskega lastnika pri subjektih iz prve in pete alineje prejšnjega odstavka samodejno vpiše vse fizične osebe, ki zastopajo subjekt, pri subjektih iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka samodejno vpiše vse osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti, in pri subjektih iz četrte alineje prejšnjega odstavka samodejno vpiše družbenika. Upravljavec registra iz Poslovnega registra Slovenije v register samodejno prenese tudi vse nadaljnje spremembe podatkov o dejanskem lastniku poslovnih subjektov iz tega odstavka.
(9) Upravljavec registra s posebno oznako označi poslovne subjekte, pri katerih je vpis dejanskega lastnika izveden samodejno.
(10) Poslovni subjekt iz sedmega odstavka tega člena je v primeru, da njegov dejanski lastnik ni fizična oseba, ki je bila samodejno vpisana v skladu s sedmim odstavkom tega člena, ali če s samodejnim vpisom v skladu s sedmim odstavkom tega člena niso vpisani vsi njegovi dejanski lastniki, dolžan v register vpisati podatke o svojem dejanskem lastniku ali dejanskih lastnikih in njihove spremembe v petnajstih dneh od vpisa poslovnega subjekta v Poslovni register Slovenije ali davčni register, če niso vpisani v Poslovni register Slovenije, oziroma v petnajstih dneh od nastanka spremembe podatkov. Z vpisom podatkov, ki ga izvede sam poslovni subjekt, upravljavec registra v registru samodejno odstrani posebno oznako za samodejni vpis podatkov iz prejšnjega odstavka. Poslovni subjekt lahko upravljavcu registra posreduje zahtevo za ponovni samodejni prenos podatkov v skladu s sedmim odstavkom tega člena.
(11) Upravljavec registra na podlagi zahteve nadzornega organa s posebno oznako označi poslovne subjekte, pri katerih je ugotovljena neskladnost podatkov o dejanskem lastniku. Upravljavec registra odstrani posebno oznako na podlagi obvestila nadzornega organa, da je bila neskladnost podatkov o dejanskem registru odpravljena.
(12) Določbe tega člena se ne uporabljajo za poslovne subjekte, ki so gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem morajo v skladu z zakonodajo Evropske unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.
(13) Za pravilnost vpisanih podatkov so odgovorni poslovni subjekti.«.
Za 44. členom se doda nov 44.a člen, ki se glasi:
(povezovanje registra prek evropske platforme)
(1) Register se poveže prek evropske osrednje platforme, vzpostavljene s prvim odstavkom 22. člena Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL L št. 169 z dne 30. 6. 2017, str. 46), zadnjič spremenjene z Direktivo (EU) 2019/2121 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev (UL L št. 321 z dne 12. 12. 2019, str. 1), v skladu s tehničnimi specifikacijami in postopki, določenimi z izvedbenimi akti, ki jih sprejme Evropska komisija.
(2) Prek sistema povezovanja registrov upravljavec registra zagotovi, da so na voljo podatki o dejanskih lastnikih iz 45. člena tega zakona še pet let po tem, ko se poslovni ali drugi pravni subjekt izbriše iz registra.«.
45. člen se spremeni tako, da se glasi:
»45. člen
(1) V register se vpišejo naslednji podatki:
a) podatki o poslovnem subjektu:
− za poslovne subjekte, vpisane v Poslovni register Slovenije: firma, naslov, sedež, matična številka in davčna številka, datum vpisa in izbrisa poslovnega subjekta,
− za poslovne subjekte, ki niso vpisani v Poslovni register Slovenije: firma, naslov, sedež, davčna številka, datum vpisa in izbrisa iz davčnega registra;
b) podatki o dejanskem lastniku: osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum rojstva, davčna številka, državljanstvo, višina lastniškega deleža ali drug način nadzora ter datum vpisa in izbrisa dejanskega lastnika iz registra;
c) v primeru iz točke b) prvega odstavka 37. člena tega zakona podatek o kategoriji oseb, v interesu katerih je ustanovitev tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava;
č) oznaka o samodejnem vpisu dejanskega lastnika poslovnega subjekta;
d) oznaka o ugotovljeni neskladnosti podatkov o dejanskem lastniku poslovnega subjekta.
(2) Kadar gre za nerezidenta, ki mu nista dodeljeni ne matična številka ne davčna številka, se v register namesto matične in davčne številke vpiše podatek o tujem identifikatorju subjekta, o državi, ki je ta identifikator dodelila, in o registru, v katerega je subjekt v tuji državi vpisan.
(3) Upravljavec register vzdržuje in upravlja tako, da:
– se poleg zadnjega stanja podatkov o dejanskih lastnikih ohranjajo tudi vsi pretekli vpisi, spremembe podatkov in izbrisi po času nastanka in vrstah dogodkov,
– so podatki v registru dostopni še pet let po izbrisu poslovnega subjekta iz poslovnega registra oziroma iz davčnega registra in
– so ne glede na prejšnjo alinejo podatki v registru za organe odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, sodišča in nadzorne organe iz 139. člena tega zakona trajno dostopni.
(4) Vpis se izvede prek spletnega portala upravljavca registra.
(5) Podatki o poslovnih subjektih se ob vpisu v register na podlagi matične številke samodejno pridobijo iz Poslovnega registra Slovenije, podatki o poslovnih subjektih, ki niso vpisani v Poslovni register Slovenije, se pridobijo z uporabo davčne številke iz davčnega registra. Spremembe podatkov o poslovnih subjektih upravljavec registra pridobiva samodejno iz Poslovnega registra Slovenije oziroma davčnega registra. Kadar gre za nerezidenta iz drugega odstavka tega člena, se tako prvi vpis v register kot tudi vse spremembe podatkov v register vpišejo ročno.
(6) Osebni podatki o dejanskem lastniku se ob vpisu v register na podlagi davčne številke samodejno pridobijo iz Centralnega registra prebivalstva. Spremembe osebnih podatkov o fizičnih osebah upravljavec pridobiva iz Centralnega registra prebivalstva samodejno z uporabo davčne številke.
(7) Osebni podatki o dejanskem lastniku, ki je fizična oseba, ki ni vpisana v Centralni register prebivalstva, se ob vpisu v register na podlagi davčne številke samodejno pridobijo iz davčnega registra. Spremembe osebnih podatkov o fizičnih osebah, ki se vodijo v registru dejanskih lastnikov in niso vpisane v Centralni register prebivalstva, upravljavec pridobiva iz davčnega registra samodejno z uporabo davčne številke.
(8) Osebne podatke in spremembe osebnih podatkov o dejanskem lastniku, ki je fizična oseba, ki ni vpisana niti v Centralni register prebivalstva niti v davčni register, poslovni subjekt v register vnese sam.
(9) Minister, pristojen za finance, s pravilnikom podrobneje določi:
– način vpisa podatkov, ki se vpišejo v register,
– šifrant o načinu nadzora dejanskega lastnika nad poslovnim subjektom,
– šifrant poslovnih subjektov, ki nimajo poslovnih deležev,
– način posredovanja javnih podatkov v svetovni splet,
– način vzdrževanja in upravljanja ter tehnične zahteve za vzpostavitev registra,
– način izmenjave podatkov registra med državami članicami prek evropske platforme.«.
V 46. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Podatki o osebnem imenu, mesecu in letu rojstva, državi stalnega in začasnega prebivališča, državljanstvu, višini lastniškega deleža ali obliki nadzora dejanskih lastnikov, datumu vpisa in izbrisa dejanskega lastnika iz registra ter o oznaki o samodejnem vpisu dejanskega lastnika in ugotovljeni neskladnosti podatkov o dejanskem lastniku so javni in brezplačno dostopni na spletni strani upravljavca registra. Namen javnosti podatkov je zagotavljanje višje ravni pravne varnosti pri sklepanju poslovnih razmerij, varnosti pravnega prometa, integritete poslovnega okolja ter preglednosti poslovnih razmerij posameznikov s poslovnimi subjekti, ki delujejo v poslovnem okolju in pravnem prometu.«.
Za 47. členom se doda nov 47.a člen, ki se glasi:
(predložitev podatkov in informacij o dejanskih lastnikih na zaprosilo pristojnih organov države članice)
Nadzorni organi iz 139. člena tega zakona podatke, informacije in dokumentacijo o dejanskih lastnikih brezplačno in v primernem času predložijo tuji finančni obveščevalni enoti države članice in nadzornim organom države članice za potrebe izvajanja pooblastil in nalog v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma na njihovo pisno zaprosilo.«.
V 50. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) V zvezi z zapletenimi ali neobičajno visokimi transakcijami ali transakcijami, ki imajo neobičajno sestavo ali vzorec ali nimajo jasno razvidnega ekonomskega ali pravno utemeljenega namena ali niso v skladu z običajnim ali pričakovanim poslovanjem stranke ali so s takim poslovanjem stranke v nesorazmerju, zavezanec:
– preuči ozadje in namen teh transakcij, vključno z izvorom premoženja in sredstev, in sicer v takšni meri, kot je glede na okoliščine to mogoče,
– zabeleži in hrani svoje ugotovitve in
– okrepi spremljanje poslovnih aktivnosti stranke, da ugotovi, ali so te transakcije ali dejavnosti videti sumljive.«.
V 51. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Pregleda stranke, ki ga je za zavezanca opravila tretja oseba, zavezanec ne sme sprejeti za ustreznega, če je tretja oseba v okviru tega pregleda istovetnost stranke ugotovila in preverila brez njene navzočnosti, razen, če je pregled opravila s sredstvi elektronske identifikacije ravni zanesljivosti visoka ali na podlagi uporabe drugih načinov elektronske identifikacije za dostop do elektronskih storitev ravni zanesljivosti visoka, v skladu s predpisi, ki urejajo elektronske identifikacije in storitve zaupanja.«.
V 54. členu se v petem odstavku 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. če je tretja oseba, ki ji je zavezanec zaupal pregled stranke, ugotovila in preverila istovetnost stranke v nasprotju s tretjim odstavkom 51. člena tega zakona;«.
V 58. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ugotavljanje dejanskega lastnika stranke se izvaja v skladu s 33. do 37. členom tega zakona.«.
60. člen se spremeni tako, da se glasi:
»60. člen
(kontokorentna razmerja med kreditnimi in finančnimi institucijami)
(1) Zavezanec, ki je kreditna ali finančna institucija, pri sklepanju kontokorentnega razmerja s kreditno ali finančno institucijo, ki ima sedež v državi članici ali tretji državi, v okviru poglobljenega pregleda stranke z namenom, da v celoti razume naravo strankinega poslovanja ter preveri ugled stranke in kakovost njenega nadzora, izvede ukrepe iz prvega odstavka 16. člena tega zakona ter dodatno pridobi naslednje podatke, informacije in dokumentacijo:
1. datum izdaje dovoljenja za opravljanje bančnih ali finančnih storitev ter naziv in sedež pristojnega organa države članice ali tretje države, ki je izdal dovoljenje;
2. opis izvajanja internih postopkov, ki se nanašajo na odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, zlasti postopkov pregleda stranke, ugotavljanja dejanskih lastnikov, sporočanja podatkov o sumljivih transakcijah in strankah pristojnim organom, vodenja evidenc, notranje kontrole in drugih postopkov, ki jih je kreditna ali finančna institucija sprejela v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja ter financiranjem terorizma, z namenom oceniti ustreznost notranjih kontrol;
3. opis sistemske ureditve na področju odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma, ki velja v državi članici ali tretji državi, v kateri ima sedež ali je registrirana kreditna ali finančna institucija, z namenom razumeti odgovornost posameznih institucij in ali je kreditna, finančna ali druga podobna institucija subjekt ustreznega nadzora z vidika preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma;
4. pisno izjavo, da kreditna ali finančna institucija ne posluje kot navidezna banka;
5. pisno izjavo, da kreditna ali finančna institucija z navideznimi bankami nima vzpostavljenih poslovnih razmerij, jih z njimi ne sklepa ali z njimi ne izvaja transakcij;
6. pisno izjavo, da je kreditna ali finančna institucija v državi, v kateri ima sedež ali je registrirana, pod upravnim nadzorom ter je v skladu z zakonodajo te države zavezana k upoštevanju zakonskih in drugih ustreznih predpisov glede odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.
(2) Zaposleni pri zavezancu, ki sklepa kontokorentno razmerje iz prejšnjega odstavka in vodi postopek poglobljenega pregleda stranke, mora pred to sklenitvijo pridobiti pisno odobritev nadrejene odgovorne osebe, ki zaseda položaj višjega vodstva.
(3) Podatke iz prvega odstavka tega člena zavezanec dobi z vpogledom v javne ali druge dostopne evidence podatkov ali z vpogledom v listine in poslovno dokumentacijo, ki mu jo pošlje kreditna ali finančna institucija.
(4) Izvajanje ukrepov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena zavezanec dokumentira.
(5) Zavezanec ne sme skleniti ali nadaljevati kontokorentnega razmerja s kreditno ali finančno institucijo, ki ima sedež v državi članici ali tretji državi, če:
predhodno ni pridobil podatkov iz 1., 2., 4., 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena;
1. zaposleni pri zavezancu za sklenitev kontokorentnega razmerja predhodno ni pridobil pisne odobritve nadrejene odgovorne osebe;
2. kreditna ali finančna institucija s sedežem v državi članici ali tretji državi nima vzpostavljenega sistema za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ali v skladu z zakonodajo države, v kateri ima sedež ali je registrirana, ni zavezana k upoštevanju zakonskih in drugih ustreznih predpisov glede odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma;
3. kreditna ali finančna institucija s sedežem v državi članici ali tretji državi posluje kot navidezna banka ali sklepa korespondenčna ali druga poslovna razmerja in opravlja transakcije z navideznimi bankami;
4. kreditna ali finančna institucija s sedežem v državi članici ali tretji državi v primeru korespondenčnih računov, ki jih tretje osebe neposredno uporabijo za izvajanje transakcij v svojem imenu (prehodni računi), ni izvedla ukrepov za poznavanje stranke za tretje osebe, ki imajo neposreden dostop do računov korespondenčne banke, in na zahtevo korespondenčne banke ne more zagotoviti potrebnih podatkov, informacij in dokumentacije o pregledu stranke.«.
V 61. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavezanec mora vzpostaviti ustrezen sistem upravljanja s tveganji, ki vključuje tudi postopek, s katerim ugotavlja, ali je stranka, njen zakoniti zastopnik, dejanski lastnik ali pooblaščenec politično izpostavljena oseba. Ta postopek, ki temelji na oceni tveganja iz 13. člena tega zakona, določi v svojem notranjem aktu ob upoštevanju smernic pristojnega nadzornega organa iz 139. člena tega zakona.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Če je stranka, ki sklepa poslovno razmerje ali opravlja transakcijo, ali če je stranka, za katero se sklepa poslovno razmerje ali opravlja transakcija, ali njen zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali dejanski lastnik politično izpostavljena oseba, zavezanec v okviru poglobljenega pregleda stranke poleg ukrepov iz prvega odstavka 16. člena tega zakona sprejme še naslednje ukrepe:
1. pridobi v obsegu, ki je v skladu z oceno tveganja poslovnega razmerja, transakcije, produkta, storitve ali distribucijske poti, za stranko, njenega zakonitega zastopnika, pooblaščenca in dejanskega lastnika podatke o njihovem premoženjskem stanju in izvoru njihovega premoženja ter podatke o izvoru sredstev, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja oziroma transakcije, in sicer iz listin in druge dokumentacije, ki jih zavezancu predloži stranka; če teh podatkov ni mogoče dobiti na opisani način ali če je to v skladu z oceno tveganja poslovnega razmerja, transakcije, produkta, storitve ali distribucijske poti, jih zavezanec pridobi neposredno iz pisne izjave stranke;
2. zaposleni pri zavezancu, ki vodi postopek sklepanja poslovnega razmerja s stranko pred njegovo sklenitvijo obvezno pridobi pisno odobritev nadrejene odgovorne osebe, ki zaseda položaj višjega vodstva; odobritev nadaljevanja poslovnega razmerja se pridobi tudi, če se ugotovi politično izpostavljenost po sklenitvi poslovnega razmerja;
3. po sklenitvi poslovnega razmerja s posebno skrbnostjo spremlja transakcije in druge poslovne aktivnosti, ki jih pri zavezancu izvaja politično izpostavljena oseba.«.
Za 61. členom se doda nov 61.a člen, ki se glasi:
(seznam funkcij, ki štejejo kot vidni javni položaj)
(1) Seznam z natančno navedbo funkcij iz tretjega odstavka prejšnjega člena, ki se v Republiki Sloveniji štejejo kot vidni javni položaj, predpiše Vlada. Seznam se ob vsaki spremembi posodablja.
(2) Vlada zaprosi mednarodne organizacije s sedežem v Republiki Sloveniji, da objavijo in posodabljajo seznam svojih vidnih javnih funkcij ter ga posredujejo Evropski komisiji.«.
Besedilo 63. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Kadar je stranka ali transakcija povezana z visoko tvegano tretjo državo iz petega odstavka 50. člena tega zakona, zavezanec v okviru poglobljenega pregleda stranke poleg ukrepov iz prvega odstavka 16. člena tega zakona izvede najmanj še naslednje ukrepe:
1. pridobi dodatne podatke o dejavnosti stranke in pogosteje posodablja podatke o istovetnosti stranke in njenem dejanskem lastniku,
2. pridobi dodatne podatke o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja in podatke o razlogih nameravane ali izvršene transakcije,
3. pridobi podatke o izvoru sredstev in premoženja stranke ter dejanskega lastnika ter posebej o izvoru sredstev in premoženja, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja ali transakcije,
4. zaposleni pri zavezancu, ki vodi postopek sklepanja poslovnega razmerja s stranko, ki je povezana z visoko tvegano tretjo državo, pred njegovo sklenitvijo obvezno pridobi pisno odobritev nadrejene odgovorne osebe, ki zaseda položaj višjega vodstva; odobritev nadaljevanja poslovnega razmerja se pridobi tudi, če se ugotovi povezanost z visoko tvegano tretjo državo po sklenitvi poslovnega razmerja,
5. po sklenitvi poslovnega razmerja s posebno skrbnostjo spremlja transakcije in druge poslovne aktivnosti, ki jih pri zavezancu izvaja oseba, povezana z visoko tvegano tretjo državo, tako da zagotavlja pogostejše in dalj časa trajajoče spremljanje poslovanja vključno z opredeljevanjem transakcijskih vzorcev, ki jih je treba tudi naprej proučevati.
(2) Poleg ukrepov iz prejšnjega odstavka zavezanec v skladu s svojo oceno tveganja lahko:
– uporabi dodatne elemente poglobljenega pregleda stranke,
– uvede ustrezno okrepljene mehanizme za sporočanje podatkov ali sistematično sporočanje podatkov uradu,
– omeji izvajanje poslovnega razmerja ali transakcij.
(3) Zavezancu ni treba izvajati dodatnih ukrepov iz prvega odstavka tega člena, kadar je stranka podružnica ali hčerinska družba v večinski lasti družbe s sedežem v Evropski uniji, ustanovljena v visoko tvegani tretji državi, če ta podružnica ali hčerinska družba v celoti izvaja politike in postopke skupine, ki so enaki ali enakovredni določbam tega zakona. V teh primerih zavezanec obseg ukrepov prilagodi oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma iz 13. člena tega zakona.«.
Besedilo 64. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanec strankam ne sme odpirati, izdajati ali zanje voditi anonimnih računov, hranilnih knjižic na geslo ali prinesitelja, anonimnih sefov ali drugih produktov, ki bi posredno ali neposredno omogočali prikrivanje identitete stranke.«.
V 71. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Zavezanci, ki imajo podružnice in hčerinske družbe v večinski lasti s sedežem v državah članicah in tretjih državah, vzpostavijo politike in postopke skupine iz prejšnjega odstavka ter jih v njih tudi izvajajo. Pri vzpostavitvi politik in postopkov skupine zavezanec upošteva zahteve iz 13. člena tega zakona.«.
V 75. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Kadar pravo tretje države ne dopušča izvajanja politik in postopkov iz 71. člena tega zakona ter iz prvega in drugega odstavka tega člena, zavezanec zagotovi, da podružnice in hčerinske družbe v večinski lasti v tretji državi sprejmejo in izvajajo ustrezne dodatne ukrepe, s katerimi učinkovito obvladujejo tveganja za pranje denarja ali financiranja terorizma, in o tem obvestijo pristojne nadzorne organe iz 139. člena tega zakona. Pri ocenjevanju, katere tretje države ne dopuščajo izvajanja politik in postopkov iz 71. člena tega zakona, se upoštevajo morebitne pravne omejitve, ki bi lahko ovirale pravilno izvajanje teh politik in postopkov, vključno s tajnostjo in varstvom podatkov ter drugimi ovirami, ki omejujejo izmenjavo informacij, ki bi lahko bile pomembne za ta namen.«.
Besedilo 106. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Urad podatke, informacije in dokumentacijo o strankah, transakcijah, sredstvih in premoženju, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ki jih pridobi ali upravlja v skladu z določbami tega zakona in bi lahko bili pomembni za obdelavo ali analiziranje informacij v zvezi s pranjem denarja, predhodnimi kaznivimi dejanji ali financiranjem terorizma v drugi državi članici ali tretji državi, predloži tuji finančni obveščevalni enoti na njeno pisno zaprosilo ob pogoju dejanske vzajemnosti.
(2) Kadar tuja finančna obveščevalna enota zaprosi urad za podatke, informacije in dokumentacijo, ki se nanašajo na zavezanca s sedežem v Republiki Sloveniji, urad pri pridobivanju podatkov, informacij in dokumentacije uporabi vsa pooblastila, ki jih ima na voljo v skladu z določbami tega zakona. Urad na zaprosilo iz tega člena odgovori v primernem času.
(3) Urad določi kontaktno točko, prek katere sprejema zaprosila tuje finančne obveščevalne enote.
(4) Zaprosilo tuje finančne obveščevalne enote v skladu s tem členom mora vsebovati pomembna dejstva in okoliščine, iz katerih izhajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma in iz katerih je razviden namen uporabe zaprošenih podatkov. Urad lahko odgovori na zaprosilo tuje finančne obveščevalne enote, tudi če predhodno kaznivo dejanje za pranje denarja v času zaprosila ni znano.
(5) Urad lahko izjemoma zavrne izpolnitev zaprosila tuje finančne obveščevalne enote v naslednjih primerih:
1. če ne pridobi zagotovila o varstvu osebnih podatkov in namenu uporabe iz šestega odstavka 104. člena tega zakona;
2. če bi bila predložitev podatkov in informacij v nasprotju s temeljnimi načeli pravnega reda Republike Slovenije.
(6) Urad tujo finančno obveščevalno enoto o zavrnitvi zaprosila iz prejšnjega odstavka pisno obvesti ter v obvestilu navede in obrazloži razloge zavrnitve.
(7) Podatke, informacije in dokumentacijo, predložene na podlagi tega člena, smejo tuje finančne obveščevalne enote uporabiti izključno za namene, za katere so bili posredovani. Brez predhodnega soglasja urada tuja finančna obveščevalna enota prejetih podatkov, informacij in dokumentacije ne sme pošiljati ali dajati na vpogled tretji osebi ali jih uporabiti v nasprotju s pogoji in omejitvami, ki jih določi urad.
(8) Soglasje za pošiljanje podatkov tretjim osebam iz prejšnjega odstavka mora urad dati v čim krajšem času in največjem možnem obsegu. Urad lahko zavrne izdajo soglasja za odstop podatkov tretjim osebam le v naslednjih primerih:
1. če predložitev podatkov presega uporabo določil tega zakona;
2. če bi predložitev podatkov ogrozila ali utegnila ogroziti potek kazenskega postopka v Republiki Sloveniji ali bi lahko kakor koli drugače škodovala interesom tega postopka;
3. če predložitev podatkov ne bi bila v skladu s temeljnimi načeli pravnega reda Republike Slovenije;
4. če ne pridobi zagotovila o varstvu osebnih podatkov in namenu uporabe iz šestega odstavka 104. člena tega zakona.
(9) Vsaka zavrnitev izdaje soglasja iz prejšnjega odstavka mora biti ustrezno obrazložena.
10) Urad lahko določi dodatne pogoje in omejitve, ob upoštevanju katerih sme tuja finančna obveščevalna enota uporabiti podatke iz prvega odstavka tega člena.«.
107. člen se črta.
Za 121. členom se doda nov 121.a člen, ki se glasi:
(dodatni ukrepi v zvezi z visoko tveganimi državami)
Ob upoštevanju ustreznih vrednotenj, ocen ali poročil, ki jih pripravijo mednarodne organizacije in organi za določanje standardov s pristojnostmi na področju preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranja terorizma, ter kjer je to primerno, pristojni državni organi in nosilci javnih pooblastil v zvezi z visoko tvegano državo iz petega odstavka 50. člena tega zakona izvedejo enega ali več naslednjih ukrepov:
1. zavrnejo ustanovitev hčerinske družbe, podružnice ali predstavništva subjekta, ki izvaja katero od dejavnosti subjektov iz prvega odstavka 4. člena tega zakona, iz visoko tvegane države ali kako drugače upoštevajo dejstvo, da je navedeni subjekt iz države, ki nima ustreznih ureditev preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma;
2. prepovejo zavezancu, da ustanovi podružnico ali predstavništvo v visoko tvegani državi, ali kako drugače upoštevajo dejstvo, da bi podružnice ali predstavništva obstajala v državi, ki nima ustreznih ureditev preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma;
3. zahtevajo okrepljeni nadzorstveni pregled ali postavijo dodatne zahteve pri zunanji reviziji za podružnico ali hčerinsko družbo zavezanca, ki se nahaja v visoko tvegani državi;
4. postavijo dodatne zahteve pri zunanji reviziji za finančno skupino v zvezi s katero koli od njenih podružnic ali hčerinskih družb, ki se nahaja v visoko tvegani državi;
5. zahtevajo, da kreditne in finančne institucije pregledajo in spremenijo ali po potrebi prekinejo korespondenčne odnose z institucijami v visoko tvegani državi.«.
V 123. členu se v drugem odstavku besedilo »ki so ustanovljene« nadomesti z besedilom »ki imajo sedež«.
V 126. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Za posameznike, vključno z zaposlenimi pri zavezancu in njegovimi predstavniki, ne velja obveznost varovanja tajnih podatkov, poslovne skrivnosti, poklicne tajnosti ter zaupnih bančnih podatkov pri:
1. predložitvi podatkov, informacij in dokumentacije uradu v skladu z določbami tega zakona;
2. obdelavi podatkov, informacij in dokumentacije, pridobljenih v skladu s tem zakonom, zaradi preverjanja strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.«.
Besedilo 133. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Urad za namen priprave nacionalne ocene tveganja in preverjanja učinkovitosti sistema preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma na letni ravni zbira statistične podatke o:
– številu, velikosti in pomembnosti posameznih skupin zavezancev,
– številu sporočenih sumljivih transakcij, ki so mu bile poslane v skladu s tem zakonom,
– številu obvestil o sumljivih transakcijah, ki jih je urad posredoval pristojnim organom,
– številu in deležu sumljivih transakcij, na podlagi katerih so bili uvedeni ukrepi iz pristojnosti policije, tožilstva ali sodišča,
– številu prejetih, zavrnjenih in odgovorjenih zaprosil tujih finančnih obveščevalnih enot, razčlenjenih po državah,
– številu podanih zaprosil tujim finančnim obveščevalnim enotam, razčlenjenim po državah,
– številu zaposlenih v uradu in pri organih odkrivanja in pregona, na sodiščih in v nadzornih organih iz 139. člena tega zakona, ki izvajajo naloge v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma;
– številu izvedenih nadzorov pri zavezancih na kraju samem ali na daljavo, številu ugotovljenih kršitev ter številu in naravi ukrepa, ki ga je izrekel nadzorni organ.«.
V 136. členu se v četrtem odstavku 5. točka spremeni tako, da se glasi:
| »5. | evidenco o iznesenih osebnih podatkih iz države iz 47.a, 105., 106. in 108. člena tega zakona;«. |
V šestem odstavku se v 11. točki za šesto alinejo pika nadomesti z vejico in dodajo nove sedma, osma, deveta in deseta alineja, ki se glasijo:
»− podatek o pooblaščencu imetnika transakcijskega računa (ime in priimek ali firma ali naziv, davčna številka ali identifikacijska oznaka in država sedeža ali prebivališča, matična številka),
– podatek o dejanskem lastniku transakcijskega računa (ime in priimek, davčna številka ali identifikacijska oznaka in država prebivališča),
– podatek o sefu (številka ali drug identifikacijski znak sefa in trajanje najema),
– podatek o najemniku sefa (ime in priimek ali firma ali naziv, davčna številka ali identifikacijska oznaka in država sedeža ali prebivališča, matična številka).«.
V 137. členu se v prvem odstavku 10. točka spremeni tako, da se glasi:
»10. podatki o izvoru premoženja in sredstev stranke, njenega zakonitega zastopnika, pooblaščenca in dejanskega lastnika ter podatki o izvoru premoženja in sredstev, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja ali transakcije;«.
14. točka se spremeni tako, da se glasi:
»14. za dejanske lastnike iz 35., 36. in 37. člena tega zakona:
a) osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum rojstva, državljanstvo ter višina lastniškega deleža ali drug način nadzora;
b) v primeru iz točke b) prvega odstavka 37. člena tega zakona podatek o kategoriji oseb, v interesu katerih je ustanovitev in delovanje tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava;«.
Deseti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(10) V evidencah o iznesenih osebnih podatkih iz države iz 47.a, 105., 106. in 108. člena tega zakona, ki jih upravlja urad, se za namen izvajanja 87. in 113. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:
1. osebno ime, naslov stalnega in začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva, davčna številka ali EMŠO, številka, vrsta in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta ter firma, naslov, sedež, matična številka in davčna številka osebe, katere podatki se iznašajo iz države;
2. ime države in naziv organa, h kateremu se podatki iznašajo.«.
V 139. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Urad sporoči Evropski komisiji seznam pristojnih nadzornih organov iz tega člena skupaj z njihovimi kontaktnimi podatki.«.
Dosedanji četrti, peti in šesti odstavek postanejo peti, šesti in sedmi odstavek.
V 140. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Nadzorni organi podatke iz prejšnjega odstavka posodobijo najmanj vsaki dve leti in ustrezno prilagodijo načrtovanje pogostosti, obsega in intenzivnosti nadzora ter izvajanje nadzora.«.
Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
Za 151. členom se doda nov 151.a člen, ki se glasi:
(dostop do podatkov iz Registra transakcijskih računov)
Nadzorni organi iz 139. člena tega zakona za potrebe izvajanja pooblastil in nalog v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma brezplačno pridobivajo, uporabljajo in obdelujejo podatke, vključno z osebnimi podatki, iz Registra transakcijskih računov, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.«.
V 155. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Sodelovanje iz prejšnjega odstavka vključuje tudi možnost, da nadzorni organ v okviru svojih pristojnosti opravlja procesna dejanja za nadzorni organ, ki je za to zaprosil, in poznejšo izmenjavo tako pridobljenih informacij.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
V 160. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Nadzorni organi iz 139. člena tega zakona vzpostavijo učinkovit in zanesljiv sistem obveščanja, ki omogoča zaposlenim in osebam v primerljivem položaju pri zavezancih, da jim po enem ali več varnih komunikacijskih kanalih posredujejo prijave o možnih ali dejanskih kršitvah določb tega zakona. Ti kanali zagotavljajo, da je identiteta oseb, ki posredujejo informacije, znana samo nadzornim organom iz 139. člena tega zakona.«.
V drugem odstavku se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. enostaven in lahko dostopen ter varen način posredovanja prijav kršitev,«.
V 162. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Če se možnosti iz prejšnjega odstavka štejeta za nezadostni, da bi se z njima zagotovilo učinkovito varstvo zadevnih osebnih podatkov ali da stabilnost finančnih trgov ne bi bila ogrožena, nadzorni organi iz 139. člena tega zakona hkrati z izdajo odločbe, s katero izrečejo ukrepe nadzora, odločijo tudi, da se informacije v zvezi z ukrepi nadzora in sankcijami zaradi prekrškov, ki so jih izrekli zaradi kršitev tega zakona, ne objavijo.«.
V 163. členu se v devetem odstavku 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. 5.000.000 eurov ali«.
V 167. členu se v prvem odstavku:
− 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. če ne ugotovi ali če ugotovi napačne podatke o svojem dejanskem lastniku ali lastnikih, ne vzpostavi in upravlja natančne evidence podatkov o svojih dejanskih lastnikih ali če je ne posodablja ob vsaki spremembi podatkov ali če podatkov o svojih dejanskih lastnikih ne hrani pet let od dneva prenehanja statusa dejanskega lastnika (prvi, drugi, četrti in šesti odstavek 41. člena tega zakona);«,
− 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. če ne vpiše v register podatkov o svojem dejanskem lastniku ter njihove spremembe v predpisanem roku ali če vpiše napačne podatke (tretji odstavek 44. člena tega zakona).«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Z globo od 1.500 do 15.000 eurov se kaznujeta samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki storita prekršek iz prejšnjega odstavka.«.
Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Z globo od 400 do 2.000 eurov se za prekršek kaznujejo odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki storijo prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.
Za 167. členom se doda nov 167.a člen, ki se glasi:
(kršitve dejanskih lastnikov v zvezi z zagotavljanjem podatkov poslovnim subjektom)
Z globo od 400 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki je dejanski lastnik poslovnega subjekta, če poslovnemu subjektu ne zagotovi vseh potrebnih podatkov, da lahko izpolni svoje obveznosti iz prvega, drugega, četrtega in šestega odstavka 41. člena tega zakona (peti odstavek 41. člena tega zakona).«.
Za 170. členom se doda nov 170.a člen, ki se glasi:
(kršitve ponudnikov storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ter ponudnikov skrbniških denarnic)
(1) Z globo od 6.000 do 60.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.000.000 eurov, če:
1. opravi storitev menjave med virtualnimi in fiat valutami ali ponudi skrbniško denarnico pred vpisom v register ponudnikov storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ter ponudnikov skrbniških denarnic (drugi odstavek 4.a člena);
2. opravi storitev menjave med virtualnimi in fiat valutami ali ponudi skrbniško denarnico v nasprotju z drugim odstavkom 4.b člena tega zakona;
3. kot ponudnik storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami urada ne obvesti pisno ali pravočasno o ponudnikih, ki so vključeni v njegove storitve menjav med virtualnimi in fiat valutami (deseti odstavek 4.a člena).
(2) Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ali pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.000.000 eurov.
(3) Z globo od 4.000 do 40.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 800 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(izdaja podzakonskih predpisov)
(1) Vlada izda predpis iz novega 61.a člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Minister, pristojen za finance, izda pravilnik iz devetega odstavka spremenjenega 45. člena zakona v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona.
(3) Minister, pristojen za finance, izda pravilnik iz novega 4.a člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(1) Smernice, izdane na podlagi 154. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/16 in 81/19), se uskladijo z določbami tega zakona v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Zavezanci v šestih mesecih od uskladitve smernic iz prejšnjega odstavka izdelajo oceno tveganja v skladu s 13. členom zakona.
(3) Poslovni subjekti v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona ugotovijo podatke o svojem dejanskem lastniku ali lastnikih v skladu s spremenjenim 41. členom zakona.
(4) Za poslovne subjekte, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, in poslovne subjekte, ki so vpisani v davčni register, če niso vpisani v Poslovni register Slovenije, pred vzpostavitvijo informacijske rešitve iz petega odstavka tega člena, se šteje, da so v predpisanem roku izpolnili obveznost iz tretjega odstavka spremenjenega 44. člena zakona, če podatke o svojih dejanskih lastnikih vpišejo v register dejanskih lastnikov v šestih mesecih od vzpostavitve informacijske rešitve iz petega odstavka tega člena.
(5) Upravljavec registra v 12 mesecih od uveljavitve pravilnika iz devetega odstavka spremenjenega 45. člena zakona vzpostavi informacijsko rešitev za vpis in vodenje podatkov ter rešitev za dostop do podatkov, vpisanih v register.
(6) Upravljavec registra v osmih dneh od vzpostavitve informacijske rešitve iz prejšnjega odstavka samodejno prenese v register podatke o poslovnih subjektih iz sedmega odstavka spremenjenega 44. člena zakona. Za poslovne subjekte iz sedmega odstavka spremenjenega 44. člena zakona, ki so na dan vzpostavitve informacijske rešitve že vpisani v register, pa upravljavec registra opravlja nadaljnji samodejni prenos podatkov o dejanskem lastniku v skladu z osmim odstavkom spremenjenega 44. člena zakona, če mu ti poslovni subjekti posredujejo zahtevo za nadaljnji samodejni prenos.
(začetek uporabe posameznih določb zakona)
(1) Drugi odstavek novega 4.a člena zakona se začne uporabljati tri mesece po uveljavitvi podzakonskega akta iz spremenjenega tretjega odstavka 51. člena zakona.
(2) Spremenjena 44. in 45. člen zakona se začneta uporabljati, ko se vzpostavi informacijska rešitev iz petega odstavka prejšnjega člena.
(3) Do začetka uporabe določb iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe 44. in 45. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/16 in 81/19).
(4) Minister, pristojen za finance, z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije obvesti, da je vzpostavljena informacijska rešitev iz petega odstavka prejšnjega člena in da se uporabljata spremenjeni 44. in 45. člen zakona.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 480-01/20-02/12
Ljubljana, dne 16. junija 2020
EPA 1191-VIII
