Vsebina Uradnega lista

PREAMBULA:

Mestna občina Slovenj Gradec je zelena in trajnostno naravnana občina. Mesto Slovenj Gradec je po sklepu Organizacije združenih narodov z dne 19. septembra 1989 Mesto glasnik miru.

Na podlagi 17. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 87/15 – UPB2 in 31/20) je Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec na 14. redni seji dne 3. 6. 2020 sprejel uradno prečiščeno besedilo UPB-3 Statuta Mestne občine Slovenj Gradec, ki obsega:

– Statut Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 29/99)

– Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 24/03)

– Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 106/05)

– Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 23/07)

– Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 36/08)

– Statut Mestne občine Slovenj Gradec (Uradno prečiščeno besedilo); (Statut MOSG-UPB-1); (Uradni list RS, št. 43/08)

– Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 53/10)

– Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 66/15)

– Statut Mestne občine Slovenj Gradec (Uradno prečiščeno besedilo), (Statut MOSG-UPB-2); (Uradni list RS, št. 87/15)

– Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 31/20)

Mestna občina Slovenj Gradec je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Brda, Gmajna, Golavabuka, Gradišče, Graška Gora, Legen, Mislinjska Dobrava, Pameče, Podgorje, Raduše, Sele, Slovenj Gradec, Spodnji Razbor, Stari trg, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Šmiklavž, Tomaška vas, Troblje, Turiška vas, Vodriž, Vrhe in Zgornji Razbor.

Sedež občine je v Slovenj Gradcu, na naslovu Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec.

Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.

Občino predstavlja in zastopa župan.

Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.

Mestna občina Slovenj Gradec ima svoj grb, zastavo, praznik in lento, ki jo uporablja župan, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.

Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Mestna občina Slovenj Gradec, v notranjem krogu pa naziv organa občine – Mestni svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna komisija. V sredini žiga je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s svojim aktom.

Zastava občine in mesta Slovenj Gradec je v sredini bele barve. Na vsaki strani podolžne stranice je omejena z ožjima modrima pasovoma. Sredi belega polja je postavljen grb občine in mesta Slovenj Gradec.

Praznik občine je 19. septembra.

Občina lahko ima tudi svojo himno. Njen izbor, vsebina in uporaba se določi s posebnim aktom.

Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom.

Mestna občina Slovenj Gradec (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so nanjo prenesene z zakonom. Država lahko z zakonom prenese na občino opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če za to zagotovi tudi potrebna sredstva.

V statutu uporabljeni izrazi zapisani za osebe v moški spolni slovnični obliki so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.

Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.

Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.

Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče in druge osebe, ki so lastniki zemljišč ali drugih nepremičnin na območju občine, če tako določa zakon.

Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.

Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode, javna podjetja.

Občine se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v združenja.

Na območju Mestne občine Slovenj Gradec so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov Mestne občine Slovenj Gradec so določeni s tem statutom in odlokom občine.

Imena in območja ožjih delov občine so: Mestna četrt Polje, Mestna četrt Center, Mestna četrt Legen mesto, Mestna četrt Štibuh, Mestna četrt Stari trg mesto, Vaška skupnost Stari trg, Vaška skupnost Pameče - Troblje, Vaška skupnost Sele - Vrhe, Vaška skupnost Gradišče, Vaška skupnost Podgorje, Vaška skupnost Šmiklavž, Vaška skupnost Turiška vas, Vaška skupnost Razbor, Vaška skupnost Šmartno, Vaška skupnost Legen.

Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:

1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:

– sprejema statut in druge splošne akte občine,

– sprejema proračun in zaključni račun občine,

– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,

– sprejema programe razvoja občine.

2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:

– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,

– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,

– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,

– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.

3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:

– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,

– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,

– pospešuje gospodarski razvoj,

– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,

– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov in kmetijstva.

4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:

– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,

– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,

– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,

– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,

– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj.

5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:

– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,

– sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,

– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,

– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,

– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo,

– odloča o koncesijah.

6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:

– ustanovi vzgojno izobraževalni, zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,

– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,

– sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,

– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,

– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev,

– določa in zagotavlja mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni (osnovna zdravstvena dejavnost in lekarniška dejavnost).

7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:

– spremlja stanje na tem področju,

– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,

– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami,

– lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.

8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:

– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,

– zagotavlja splošno-izobraževalno knjižnično dejavnost,

– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine,

– omogoča splošno dostopnost do športnih programov in skrbi za osnovno delovanje športnih organizacij v občini in vzdrževanje javne infrastrukture na področju športa.

9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:

– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,

– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,

– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,

– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,

– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.

10. Upravlja, gradi in vzdržuje:

– občinske ceste, ulice in javne poti,

– površine za pešce in kolesarje,

– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,

– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter

– ureja promet v občini.

11. Skrbi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, tako da v skladu z merili in normativi:

– organizira reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah,

– organizira obveščanje in alarmiranje prebivalstva ob naravnih in drugih nesrečah,

– zagotavlja sredstva za: opremljanje, izobraževanje in usposabljanje za izvajanje požarne varnosti ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– zagotavlja sredstva za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč v skladu z možnostmi,

– sodeluje s poveljstvom občinskih gasilskih enot, ter štabom in poveljnikom civilne zaščite in spremlja njihovo delo,

– opravlja druge naloge v skladu z zakoni, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

12. Ureja javni red v občini tako, da:

– sprejema programe varnosti,

– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,

– organizira občinsko redarstvo,

– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,

– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,

– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti,

13. Ureja zadeve s področja civilne obrambe v skladu z zakonom.

V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:

– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve za potrebe občine,

– določanje namembnosti urbanega prostora,

– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,

– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,

– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,

– mrliško ogledno službo in

– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

Občina lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.

Občina na podlagi in v skladu z zakoni, ki urejajo posamezna področja, kot svoje naloge opravlja še z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest, zlasti pa:

– ureja mestni promet in javni primestni promet,

– skrbi za mestne prometne naprave in mestne javne zgradbe,

– določa namembnost mestnega prostora in usklajuje rabo prostora z mejnimi občinami,

– zagotavlja delovanje informacijsko-dokumentacijskih, kulturnih, znanstvenih, socialnih, varstvenih in zdravstvenih ustanov, ki imajo pomen za širšo lokalno skupnost ali za državo na podlagi medsebojnih pogodb,

– zagotavlja varstvo naravnih in kulturnih spomenikov na območju mesta, ki so lokalnega pomena,

– v skladu z zakonom določa posebne davke v skladu z zakonom za opravljanje funkcij mesta,

– ustanavlja službe za širše območje na področju vzgoje, izobraževanja, poklicnega usposabljanja, socialnega skrbstva in otroškega varstva ter druge službe javnega pomena,

– ureja obratovalni čas gostinskih lokalov na svojem območju,

– izvaja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov na svojem območju,

– izvaja naloge na področju geodetske službe,

– zagotavlja javno mrežo gimnazij, srednjih, poklicnih, višjih in visokih šol na svojem območju,

– zagotavlja javno zdravstveno službo na sekundarni ravni na svojem območju,

– skrbi za smotrn razvoj mesta kot celote.

Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.

Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom.

Organi občine so:

– mestni svet,

– župan in

– nadzorni odbor občine.

Mestna občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.

Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.

Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.

Člani mestnega sveta, župan in podžupani so občinski funkcionarji.

Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.

Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote. Občinsko upravo ustanovi mestni svet na predlog župana s splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo.

Če ni v zakonu ali tem statutu določeno drugače, lahko organi občine, ki delajo na sejah, odločitve sprejemajo le, če je na seji navzoča večina članov organa občine.

Delo organov občine je javno.

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine v Uradnem listu Republike Slovenije, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.

Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.

Vsakomur je v skladu z zakonom omogočen dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi občina razpolaga.

Mestni svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

Mestni svet šteje 25 članov.

Člani mestnega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov mestnega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov mestnega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega mestnega sveta.

Mestni svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov mestnega sveta. Prvo sejo mestnega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi.

Ko članom mestnega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih. V organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina, v katere so bili imenovani kot predstavniki mestnega sveta, jim preneha mandat, če tako določa zakon ali akt o ustanovitvi.

Volitve članov mestnega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.

Mestni svet se voli po proporcionalnem sistemu.

O oblikovanju volilnih enot za volitve mestnega sveta v skladu z zakonom odloči mestni svet z odlokom.

Mestni svet sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte, poslovnik občinskega sveta ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine. V okviru svojih pristojnosti mestni svet predvsem:

– sprejema prostorske načrte in druge načrte razvoja občine,

– sprejema občinski proračun in zaključni račun,

– ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje,

– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,

– nadzoruje delo župana, podžupanov in občinske uprave glede izvajanja odločitev mestnega sveta,

– potrjuje mandate članov mestnega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,

– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,

– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov mestnega sveta,

– sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine nad vrednostjo, določeno z odlokom o proračunu občine,

– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,

– razpisuje referendum,

– s svojim aktom določi merila za izplačilo sejnin za člane mestnega sveta, člane delovnih teles mestnega sveta in člane drugih občinskih organov. Mestni svet s svojim aktom lahko določi tudi merila za izplačilo sejnin članom ožjih delov občine, v skladu z zakonom,

– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,

– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,

– imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona,

– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,

– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,

– določi organizacijo mestnega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,

– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut.

Člani mestnega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

Nezdružljivost funkcije člana mestnega sveta z drugimi funkcijami v občini in z delom v občinski upravi ureja zakon.

Član mestnega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana mestnega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana mestnega sveta.

Funkcija člana mestnega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih javni uslužbenci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.

Župan predstavlja mestni svet, ga sklicuje in vodi seje.

Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član mestnega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član mestnega sveta.

Župan sklicuje seje mestnega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.

Strokovno in administrativno delo za potrebe mestnega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej mestnega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.

Mestni svet dela in odloča na sejah.

Dnevni red seje mestnega sveta predlaga župan.

Vsak član mestnega sveta lahko predlaga mestnemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog župana.

Župan mora predloge komisij in odborov mestnega sveta ter predloge članov mestnega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.

O sprejemu dnevnega reda odloča mestni svet na začetku vsake seje.

Na vsaki seji mestnega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.

Za vsako sejo mestnega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanom, članom mestnega sveta in direktorju občinske uprave.

Predsedniku nadzornega odbora se pošlje vabilo samo, kadar so na dnevnem redu seje točke, ki so v pristojnosti nadzornega odbora.

O sklicu seje mestnega sveta se obvesti javna občila.

Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov mestnega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje mestnega sveta in odgovarjati na vprašanja članov mestnega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.

Mestni svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov in sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.

Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja v zvezi z delovanjem mestnega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.

Odločitve mestnega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.

Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev mestnega sveta poročata mestnemu svetu najmanj enkrat letno.

Predčasno prenehanje mandata člana mestnega sveta ureja zakon.

Članu mestnega sveta preneha mandat z dnem, ko mestni svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata, določeni z zakonom.

Če član mestnega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu. Župan mora mestni svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana mestnega sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave.

Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana mestnega sveta določa zakon.

Mestni svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov določi mestni svet tudi njegove naloge.

Stalna delovna telesa mestnega sveta so naslednji odbori in komisije:

– odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti,

– odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe,

– odbor za urejanje in gospodarjenje s prostorom,

– odbor za razvoj podeželja, kmetijstvo in gozdarstvo,

– odbor za razvoj turizma, gostinstvo in trgovino,

– odbor za mladinska vprašanja in

– statutarno-pravna komisija.

Odbori in komisije štejejo od 3 do 9 članov. Število članov posameznega delovnega telesa mestnega sveta in delovno področje se določi s poslovnikom občinskega sveta.

Mestni svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sestavlja 7 članov, ki jih mestni svet imenuje izmed svojih članov.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:

– mestnemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa mestnega sveta in druge organe, ki jih imenuje mestni svet,

– mestnemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,

– pripravlja predloge odločitev mestnega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve mestnega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,

– obravnava in odloča o drugih vprašanjih, ki jih določi mestni svet ali zakon.

Člane odborov in komisij imenuje mestni svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Delo delovnega telesa mestnega sveta vodi član mestnega sveta kot predsednik.

Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.

Komisije in odbori mestnega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti mestnega sveta in dajejo mestnemu svetu mnenja in predloge.

Komisije in odbori mestnega sveta lahko predlagajo mestnemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog župana.

Mestni svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa mestnega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov mestnega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles mestnega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje mestnega sveta.

Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah.

Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.

Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko mu ga na svoji prvi seji potrdi mestni svet.

Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.

Župan predstavlja in zastopa občino.

Poleg tega župan predvsem:

– predlaga mestnemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti mestnega sveta,

– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,

– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev mestnega sveta,

– sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine pod vrednostjo, določeno z odlokom o proračunu občine,

– odloča o pridobivanju in razpolaganju s premičnim premoženjem občine ter sprejme letni načrt pridobivanja premičnega premoženja občine in letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem občine nad vrednostjo, določeno z odlokom o proračunu občine,

– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,

– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, predstojnike organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, vodje organov občinske uprave oziroma notranjih organizacijskih enot in predstojnika organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic in organov skupne občinske uprave,

– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,

– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut,

– sklicuje in vodi seje sveta, v kolikor s pooblastilom ne določi drugače,

– imenuje in razrešuje podžupane.

Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga mestnemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.

Če mestni svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.

Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:

– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,

– imenuje poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,

– sprejme načrt zaščite in reševanja ter oceno ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– vodi zaščito, reševanje in pomoč,

– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,

– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,

– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se mestni svet ne more sestati,

– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,

– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost,

– sprejme obrambni načrt na podlagi predpisov o obrambnem načrtovanju.

V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se mestni svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev mestnemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina lahko do tri podžupane. Podžupane imenuje izmed članov mestnega sveta župan, ki jih lahko tudi razreši ter o tem obvesti mestni svet.

Podžupani pomagajo županu pri njegovem delu ter opravljajo posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere jih župan pooblasti.

V soglasju z županom se lahko tudi podžupani odločijo, da bodo funkcijo opravljali poklicno.

Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi noben izmed podžupanov ne more opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član mestnega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član mestnega sveta.

V času nadomeščanja opravlja član mestnega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.

Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.

Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.

Predčasno prenehanje mandata župana ureja zakon.

Županu preneha mandat z dnem, ko mestni svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. Ugotovitveni sklep posreduje mestni svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.

Če župan poda odstopno izjavo, mu preneha mandat, ko o svojem odstopu pisno obvesti mestni svet in občinsko volilno komisijo.

Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana mestnega sveta.

Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana mestnega sveta.

Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.

Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:

– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,

– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine (mestnih četrti in vaških skupnosti), javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.

Nadzorni odbor ima 5 članov. Člane nadzornega odbora imenuje mestni svet izmed občanov. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga mestnemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.

Predsednika nadzornega odbora izmed sebe izvolijo člani nadzornega odbora.

Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.

Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.

Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni program nadzora in predlog finančnega načrta. Z letnim programom nadzora in njegovimi dopolnitvami in spremembami nadzorni odbor seznani mestni svet in župana. Predlog finančnega načrta pa predloži nadzorni odbor županu v postopku priprave predloga občinskega proračuna. Nadzorni odbor lahko začne nadzor le, če je le-ta določen v letnem programu nadzora. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v program nadzora, mora le-tega najprej dopolniti.

Poleg zadev iz letnega programa dela nadzornega odbora, nadzorni odbor lahko obravnava tudi zadeve-pobude, ki jih predlagajo župan, mestni svet in druga zainteresirana javnost. O tem, da se predlagana zadeva vključi v letni program dela oziroma nadzora, odloči nadzorni odbor.

Nadzorni odbor se sestane najmanj štirikrat letno, o svojih ugotovitvah pa najmanj dvakrat letno pisno poroča mestnemu svetu.

Ugotovitve, ocene in mnenja ter osnutke poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami).

V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati. Nadzorni odbor opravlja nadzor na sedežu nadzorovanih subjektov.

Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora osnutek poročila (obvezne sestavine poročila nadzornega odbora določi minister, pristojen za lokalno samoupravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance), v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Osnutek poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema osnutka poročila vložiti pri nadzornem odboru odzivno poročilo. Nadzorni odbor mora o odzivnem poročilu odločiti v petnajstih dneh. Poročilo s priporočili in predlogi kot dokončni akt nadzornega odbora pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, mestnemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.

Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.

V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.

Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Mestni svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.

Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti.

Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.

O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.

Vsak član nadzornega odbora je dolžan vseskozi skrbeti za to, da ne pride v nasprotje interesov, v kolikor pa pride do teh primerov, mora predsednika in člane nadzornega odbora o tem takoj obvestiti.

Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.

Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih subjektov, ki so tako opredeljeni z zakonom, drugim predpisom ali z akti mestnega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.

Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom.

Občinsko upravo ustanovi mestni svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo.

Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.

Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa vodi direktor, ki ga imenuje in razrešuje župan. Direktor občinske uprave je uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev.

Mestni svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.

Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi (z odlokom), ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.

Z odlokom o ustanovitvi organa skupne občinske uprave se določijo ime in sedež organa, razmerja do občin soustanoviteljic in druge zadeve, pomembne za delovanje organa skupne občinske uprave.

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.

Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.

O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.

Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja direktor občinske uprave, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.

Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.

Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom.

O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z veljavno zakonodajo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka.

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor, v skladu z zakonom.

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.

O izločitvi zaposlenih v občinski upravi odloča direktor občinske uprave.

O izločitvi direktorja občinske uprave odloča župan. O izločitvi župana pa odloča mestni svet.

Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi mestni svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.

Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.

Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene mestne četrti in vaške skupnosti.

Mestne četrti in vaške skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.

Pobudo za ustanovitev nove mestne četrti ali vaške skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom.

Mestne četrti in vaške skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje mestni svet s spremembami in dopolnitvami statuta občine in po poprej ugotovljenem interesu prebivalcev o imenu in območju občine, kjer naj bido spremembe ožjega dela prišlo. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov ali referendumu, ki jih izvede župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila mestna četrt ali vaška skupnost.

Naloge ožjih delov občine se nanašajo na:

– urejanje prostora,

– zagotavljanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja,

– gradnjo in vzdrževanje cest in drugih javnih površin,

– upravljanje s premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva ter

– pospeševanje kulturnih, športnih in drugih društvenih dejavnosti.

Svet mestne četrti in vaške skupnosti sodeluje pri pripravi odločitev občinskih organov z dajanjem predlogov in mnenj o predlogih prostorskih aktov občine, proračuna in razvojnih načrtih ter drugih aktov občine, ki se nanašajo na njihovo območje.

Svet mestne četrti in vaške skupnosti v okviru zakona in občinskega predpisa, opravlja tudi samostojne naloge.

Z odlokom se podrobneje določijo naloge in način izvajanja nalog, ki se prenesejo v izvajanje svetu mestne četrti in vaške skupnosti.

Organ ožjega dela občine je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju mestne četrti in vaške skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.

Volitve v svet mestne četrti in vaške skupnosti razpiše župan.

Število članov sveta določi mestni svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet mestne četrti in vaške skupnosti.

Mandat članov sveta mestne četrti in vaške skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov mestnega sveta.

Nezdružljivost članstva v svetu mestne četrti in vaške skupnosti s funkcijami občinskih funkcionarjev in z delom v občinski upravi ureja zakon. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu mestnega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine.

Prvo sejo sveta mestne četrti in vaške skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta mestne četrti in vaške skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet ožjega dela občine ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.

Predsednik sveta mestne četrti in vaške skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet mestne in vaške skupnosti.

Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.

Svet mestne četrti in vaške skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.

Župan in svetniki iz volilnega območja v katerega spada mestna četrt in vaška skupnost imajo pravico biti navzoči na seji sveta mestne četrti in vaške skupnosti in razpravljati, vendar pa nimajo pravice glasovati.

Predsednik sveta skliče svet mestne četrti in vaške skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet mestne četrti in vaške skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.

Za delovanje sveta mestne četrti in vaške skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.

Financiranje mestnih četrti in vaških skupnosti ureja zakon.

Za opravljanje nalog mestnih četrti in vaških skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine.

Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za delovanje sveti mestnih četrti in vaških skupnosti, zagotovi in z njimi upravlja občina.

Mestni svet lahko s svojim aktom določi merila za izplačilo sejnin članom svetov ožjih delov občine.

Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov mestnih četrti in vaških skupnosti kot svoj posvetovalni organ.

Strokovne, organizacijske in administrativne naloge za svete mestnih četrti in vaških skupnosti opravlja občinska uprava.

Mestni svet lahko s spremembo statuta tudi ukine mestno četrt in vaško skupnost, če ugotovi, da svet mestne četrti in vaške skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog mestne četrti in vaške skupnosti v skladu s tem statutom.

Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

Občani na zboru občanov:

– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,

– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,

– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,

– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,

– opravljajo naloge zborov občanov v skladu z zakonom,

– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,

– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,

– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene mestni svet ali župan.

Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

Zbor občanov se lahko skliče za celotno občino, za eno ali več mestnih četrti in vaških skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek.

Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo mestnega sveta ali sveta mestne četrti in vaške skupnosti.

Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v mestni četrti in vaški skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti.

Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.

Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način.

Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.

Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.

Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani mestni svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.

Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, iz vsebine splošnih aktov občine, ki jih sprejema mestni svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.

Mestni svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana mestnega sveta.

Mestni svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.

Predlog za razpis referenduma lahko vloži član mestnega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.

Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba mestni svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.

Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.

Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.

Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.

Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.

Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje mestni svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.

Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma in obrazložitev.

Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.

Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani mestni svet in pobudo predloži županu.

Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in mestni svet.

Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.

Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem in preko enotnega državnega portala e-uprava z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.

Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.

Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.

Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.

Mestni svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali mestnega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.

Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.

Z aktom o razpisu referenduma določi mestni svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.

Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.

Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane mestnega sveta. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.

Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.

Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija mestnemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.

Mestni svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše posvetovalni referendum.

Posvetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.

Posvetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.

Odločitev volivcev na posvetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.

Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.

Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.

Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina volilnih upravičencev v občini oziroma na določenem območju, pod pogojem, da se je referenduma udeležila večina vseh upravičencev.

Izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali drugih odločitev iz pristojnosti mestnega sveta oziroma drugih občinskih organov lahko zahteva najmanj pet odstotkov vseh volivcev v občini.

Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.

Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev mestnega sveta, mora mestni svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dneva pravilno vložene zahteve.

Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.

Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.

Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.

Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:

– neposredno v okviru občinske uprave,

– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,

– z dajanjem koncesij,

– na drug način, določen v skladu z zakonom.

Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:

– osnovnošolsko izobraževanje,

– predšolska vzgoja in varstvo otrok,

– osnovno zdravstvo in lekarna,

– osebna pomoč družini in

– knjižničarstvo.

Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.

Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z drugimi občinami.

Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za:

– oskrbo s pitno vodo,

– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,

– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,

– javno snago in čiščenje javnih površin,

– urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,

– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,

– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,

– vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon.

Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.

Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom.

Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami.

Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.

V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.

Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.

Premoženje občine sestavljajo premične in nepremične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.

Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

Mestni svet sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine nad vrednostjo, določeno z odlokom o proračunu občine, pod to vrednostjo pa je za sprejem letnega načrta pristojen župan. Župan odloča tudi o pridobivanju in razpolaganju s premičnim premoženjem občine ter sprejme letni načrt pridobivanja premičnega premoženja občine, in letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem občine nad vrednostjo, določeno z odlokom o proračunu občine.

Upravljanje in razpolaganje s premoženjem občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za upravljanje in razpolaganje z državnim premoženjem.

Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje mestnega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine.

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

Prihodki in odhodki ter drugi prejemki in izdatki so zajeti v proračunu občine.

Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.

Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov.

Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja.

Za pripravo proračuna je odgovoren župan. Župan mora predložiti mestnemu svetu predlog proračuna v roku, ki ga določa zakon. Župan mora predložiti mestnemu svetu:

– predlog proračuna z obrazložitvami;

– program prodaje občinskega stvarnega in finančnega premoženja z obrazložitvami;

– predlog kadrovskega načrta z obrazložitvami;

– načrt nabav z obrazložitvami.

Proračun občine se sprejme z odlokom občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki za eno leto, po postopku, ki ga določa poslovnik mestnega sveta. Proračun občine se lahko sprejme tudi za dve leti.

V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter drugi elementi, ki jih določa zakon. Določijo se tudi posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.

Sredstva proračuna se smejo uporabiti le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.

Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, ki je tudi odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana.

Če se med izvajanjem ukrepov za izvajanje proračuna, le-ta ne more uravnovesiti, mora župan mestnemu svetu predlagati rebalans proračuna.

Rebalans proračuna občine sprejme mestni svet z odlokom in po postopku, ki ga določa poslovnik občinskega sveta.

Župan v juliju poroča mestnemu svetu o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta. Poročilo vsebuje podatke, opredeljene v zakonu o javnih financah.

Proračun občine mora biti sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša. Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto.

V obdobju začasnega financiranja se smejo porabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.

Odločitev o začasnem financiranju občine sprejme župan in o tem obvesti mestni svet in nadzorni odbor. Odločitev o začasnem financiranju se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Obdobje začasnega financiranja lahko traja največ tri mesece. Če proračun ni sprejet v tem roku, se začasno financiranje občinskega proračuna lahko podaljša na predlog župana s sklepom mestnega sveta.

O začasnem financiranju lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske uporabnike župan s sklepom.

Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali prerazporedi proračunska sredstva v skladu z določili odloka o proračunu.

O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti mestni svet.

V proračunu se v skladu z zakonom zagotovijo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč.

O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok o proračunu, odloča župan, v drugih primerih pa mestni svet s sklepom ali odlokom.

Občina oblikuje proračunsko rezervo, v katero izloči del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini do 0,5 odstotka prihodkov.

Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso bila zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. O uporabi rezervacije odloča župan.

Po preteku leta župan pripravi predlog zaključnega računa za preteklo leto in ga predloži mestnemu svetu v sprejem.

V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja. Navede se tudi poraba sredstev proračunske rezerve ter splošne proračunske rezervacije.

Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna mestnemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta.

O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance, najkasneje v 30 dneh po sprejemu.

Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme mestni svet, v skladu s pogoji, ki jih določa zakon.

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le ob soglasju občine. O soglasju odloča župan. Župan odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon.

Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. V splošnih aktih uporabljeni izrazi zapisani v moški spolni slovnični obliki za osebe, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

Mestni svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.

Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme mestni svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.

Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov mestnega sveta.

Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.

S poslovnikom, ki ga sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela mestnega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov mestnega sveta.

Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.

Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi mestni svet.

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.

O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.

O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

Mestna občina lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države pri Ustavnem sodišču, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice lokalne skupnosti.

Mestna občina lahko v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor.

Statut Mestne občine Slovenj Gradec (uradno prečiščeno besedilo) Statut MOSG-UPB-2 (Uradni list RS, št. 87/15), vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Statut Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 29/99) vsebuje prehodni in končni določbi:

Volilne enote za volitve članov svetov ožjih delov občine do uskladitve določb ZLV z ZLS določi svet ožjega dela občine s svojim aktom.

Volilne enote iz prejšnjega odstavka lahko določi občinski svet z odlokom, če svet ožjega dela občine s tem soglaša.

Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati Statut Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 41/95 in 1/96).

Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 66/15) začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 31/20), vsebujejo naslednjo končno določbo:

Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Slovenj Gradec začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 91/2020 z dne 26. 6. 2020

1609. Statut Mestne občine Slovenj Gradec (uradno prečiščeno besedilo) (Statut MOSG-UPB-3), stran 3544.