Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS – stari, št. 12/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 – ZUDE, Uradni list RS, št. 55/92 – ZVDK, 13/93, 66/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00 – ZP-L, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP), 26. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/07 – odl. US, 56/08, 4/10, 20/11, 100/11 – odl. US, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 – ZNOrg), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18), 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09 in 3/10), 16. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 13/16 – uradno prečiščeno besedilo, 79/16 in 26/19), 6. in 14. člena Statuta Občine Kostanjevica na Krki (Uradni list RS, št. 49/14) ter 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15 – uradno prečiščeno besedilo, 17/17 in 44/18), so Občinski sveti Občine Brežice, Občine Kostanjevica na Krki, Občine Krško ter Občine Sevnica, sprejeli

(1) S tem odlokom Občina Brežice (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljica) ter Občina Kostanjevica na Krki, Občina Krško in Občina Sevnica (v nadaljnjem besedilu: soustanoviteljice) urejajo status, razmerja med ustanoviteljico, soustanoviteljicami in muzejem ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja javnega zavoda Posavski muzej Brežice (v nadaljnjem besedilu: muzej).

(2) Ustanoviteljica je Občina Brežice, soustanoviteljice pa Občina Kostanjevica na Krki, Občina Krško in Občina Sevnica. Ustanoviteljske pravice in obveznosti ustanoviteljice in soustanoviteljic izvaja Skupni organ Občine Brežice, Občine Kostanjevica na Krki, Občine Krško in Občine Sevnica za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnem zavodu Posavski muzej Brežice (v nadaljevanju: skupni organ), razen tistih, za katere je v odloku drugače določeno.

(3) Aktivnosti muzeja se izvajajo na območju občine ustanoviteljice in vseh občin soustanoviteljic.

Poslanstvo muzeja je trajno in nemoteno izvajanje muzejske dejavnosti v skladu z veljavno zakonodajo. Dejavnost izvaja za področja likovne umetnosti, arheologije, etnologije, tehnike, umetne obrti in zgodovine, izvaja pa tudi restavratorsko dejavnost. Dejavnost opravlja za vsa obdobja zgodovine od najstarejših do najnovejših časov.

(1) Ime: Posavski muzej Brežice.

(2) Sedež: Cesta prvih borcev 1, 8250 Brežice.

(3) Muzej je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostjo v pravnem prometu, kot to določata veljavni Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo in ta odlok.

(4) Muzej je pravna oseba s polno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.

(5) Muzej je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Krškem pod registrsko številko 1/142/00 z dne 23. 8. 1994.

(1) Muzej ima žig okrogle oblike s premerom 35 mm. Ime muzeja je izpisano na obodu, naslov pa na sredini žiga.

(2) Muzej ima tudi žig okrogle oblike premera 20 mm z enako vsebino kot žig iz prvega odstavka tega člena.

(3) Žig iz prvega odstavka tega člena uporablja muzej za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja ali izdaja organom, organizacijam in občanom.

(4) Žig iz drugega odstavka tega člena uporablja muzej za žigosanje finančne in knjigovodske dokumentacije.

Število posameznih žigov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja, ter delavce, ki so zanje odgovorni, določi direktor.

(1) Muzej zastopa in predstavlja direktor.

(2) Med začasno odsotnostjo nadomešča direktorja delavec muzeja, ki ga pooblasti direktor.

(1) Organizacija dela v muzeju se uredi s Pravilnikom o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest muzeja.

(2) Odpiralni čas muzeja se določi v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(1) Glede na namen, zaradi katerega je muzej ustanovljen, opravlja znotraj javne službe naslednje naloge:

– skrbi za premično dediščino v muzeju in izven njega,

– skrbi za zbirke, ki so v upravljanju muzeja izven matične hiše,

– evidentira in opravlja terenske topografije za premično dediščino,

– opravi izbor gradiva, ki bo v nadaljnjih postopkih pridobil status premične kulturne dediščine, v skladu s strokovnimi opredelitvami ali opredeljeno zbiralno politiko,

– dokumentira podatke o izbranem gradivu v akcesijsko knjigo,

– obdeluje in inventarizira predmete,

– vodi register premične dediščine,

– izvaja primerjalni študij predmetov, jih uvršča v zbirke in kategorizira,

– skrbi za zaščitno zavarovanje (konservacija), predlaga posege in dokumentira postopek,

– razvija in izvaja restavratorske in druge tehnične dejavnosti za potrebe muzeja in drugih,

– hrani gradiva v skladu z mednarodnimi normativi in in razporeja pridobljene predmete v depo,

– vodi inventarne knjige za premično dediščino, ki je v upravljanju muzeja, in evidence premične dediščine izven tega za območje občin, ki jih pokriva s svojo dejavnostjo,

– pripravlja strokovne predloge za razglasitev premične dediščine izven muzejskih zbirk,

– pripravlja letna poročila o izvajanju javne službe, ki jih posreduje pristojnemu organu,

– raziskuje predmete ali skupine predmetov v časovnem in vsebinskem okviru,

– predstavlja pridobljena gradiva javnosti,

– posreduje informacije o kulturni dediščini zainteresiranim javnostim, zagotavlja dostopnost do gradiva, popularizacijski program,

– izdela srednjeročni in dolgoročni program varovanja in prezentiranja premične dediščine,

– evidentira premično kulturno dediščino po standardih UNESCO (Object ID) v skladu s poslanstvom muzeja na spomenikih, ki so v lasti lokalnih skupnosti in niso v upravljanju drugega muzeja lokalnega pomena,

– opravlja druge storitve, ki dopolnjujejo osnovno muzejsko dejavnost.

(2) Poleg nalog iz prejšnjega odstavka opravlja muzej tudi naslednje naloge:

– sodeluje z zavodi, društvi in pravnimi osebami zasebnega in javnega prava ter posamezniki, ki v okviru svoje dejavnosti sami pripravljajo zbirke, razstave in druge oblike predstavljanja kulturne dediščine, njenega razvoja in vključevanja ter jim strokovno pomaga,

– pripravlja strokovne in znanstvene razgovore, srečanja, seminarje in podobno,

– daje posameznikom in pravnim osebam pojasnila, nasvete in drugo strokovno pomoč pri spoznavanju in varovanju kulturne dediščine,

– razvija pri ljudeh zavest o pomenu kulturne dediščine in njenega varstva,

– sodeluje pri delu zavodov s področja vzgoje in izobraževanja, izdaja in zalaga publikacije, ki izhajajo iz muzejske dejavnosti ali so tej dejavnosti namenjene,

– prodaja muzejske publikacije, razglednice, replike muzejskih predmetov, spominske in uporabne predmete ter druge izdelke,

– organizira in izvaja kulturne prireditve,

– omogoča izvajanje javnih kulturnih programov oziroma projektov drugim izvajalcem s področja kulture tako, da zagotavlja ustrezno pripravljene prostore, ki so namenjeni izvedbi programov oziroma projektov, na podlagi predhodnega dogovora in v okviru prostorskih, kadrovskih in materialnih pogojev muzeja,

– skrbi in zagotavlja tekoče vzdrževanje objekta, ki ga upravlja,

– omogoča izvajanje porok v za to namenjenih prostorih objekta,

– pripravlja dokumentacijo za prijavo na razpise in dokumentacijo za vodenje projektov ter sodeluje v projektih za lastne potrebe in zunanje naročnike,

– izvaja gostinske storitve za potrebe programov zavoda, potrebe udeležencev in obiskovalcev,

– opravlja druge naloge glede na potrebe ustanoviteljice, soustanoviteljic in drugih občin, katerih teritorij muzej s svojo dejavnostjo pokriva na podlagi posebnih dogovorov.

Naloge iz prejšnjega člena, ki jih muzej opravlja, so v Skladu z veljavno Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti razvrščene:

– 47.782	Druga trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z umetniškimi izdelki,
– 47.790	Trgovina na drobno v prodajalnah z rabljenim blagom,
– 47.890	Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom,
– 47.910	Trgovina na drobno po pošti ali po internetu,
– 47.990	Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic,
– 56.102	Okrepčevalnice in podobni obrati,
– 56.103	Slaščičarne in kavarne,
– 56.104	Začasni gostinski obrati,
– 56.290	Druga oskrba z jedmi,
– 58.110	Izdajanje knjig,
– 58.190	Drugo založništvo,
– 59.140	Kinematografska dejavnost,
– 63.990	Drugo informiranje,
– 68.200	Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin,
– 72.200	Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike,
– 74.900	Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti,
– 82.190	Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti,
– 82.300	Organiziranje razstav, sejmov, srečanj,
– 85.520	Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti,
– 85.590	Drugje razvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,
– 90.030	Umetniško ustvarjanje,
– 90.040	Obratovanje objektov za kulturne prireditve,
– 91.011	Dejavnost knjižnic,
– 91.012	Dejavnost arhivov,
– 91.020	Dejavnost muzeja,
– 91.030	Varstvo kulturne dediščine,
– 94.999	Dejavnost drugje nerazvrščenih članskih organizacij,
– 96.090	Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene.

Muzej se lahko zaradi usklajevanja strokovnih, poslovnih in razvojnih interesov povezuje v zveze ter druga strokovna in poslovna združenja.

Organa muzeja sta:

– direktor,

– svet muzeja.

(1) Direktorja imenuje na podlagi javnega razpisa občinski svet občine ustanoviteljice v soglasju s skupnim organom.

(2) Imenovanje direktorja se izvede na podlagi javnega razpisa, ki ga izvede Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Brežice (v nadaljevanju: Komisija).

(3) Razpis za imenovanje direktorja občina ustanoviteljica objavi v sredstvih javnega obveščanja v roku 6 mesecev pred iztekom mandata, razpis pa se objavi tudi na spletnih straneh občine ustanoviteljice in občin soustanoviteljic. V razpisu se določijo pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat, čas, za katerega bo imenovan, rok, do katerega se sprejemajo prijave kandidatov in rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o izbiri.

(4) Poleg javnega razpisa lahko župan Občine Brežice v imenu ustanoviteljice in soustanoviteljic muzeja povabi posamezne kandidate tudi neposredno.

(5) Komisija pred izdajo predloga za imenovanje direktorja zaprosi za mnenje svet muzeja. Mnenje sveta muzeja ni omejeno zgolj na kandidata, ki ga komisija predlaga za imenovanje direktorja. Če svet muzeja ne odgovori v roku 30 dni, se šteje, da je dano pozitivno mnenje k imenovanju predlaganega kandidata.

(6) Komisija po pridobitvi mnenja sveta zavoda pozove skupni organ, da poda predhodno soglasje k predlaganem kandidatu za direktorja. Slednji je dolžan soglasje podati v roku 40 dni od dneva, ko prejme poziv k podaji soglasja. Kolikor soglasje skupnega organa ni dano predvidenem roku, se šteje, da je soglasje dano.

(7) O izbiri kandidata za direktorja izda Komisija pisno obvestilo.

(8) Mandat direktorja traja pet let, po izteku te dobe je lahko ponovno imenovan.

(9) Na podlagi akta o imenovanju direktorja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta muzeja njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.

(1) Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki strokovno pozna področje dela muzeja, ima vodstvene sposobnosti in poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom izpolnjuje še naslednje pogoje:

– da je državljan Republike Slovenije,

– da ima najmanj univerzitetno izobrazbo ali specializacijo po visokošolskem strokovnem programu oziroma magisterij stroke (druga bolonjska stopnja) s področja splošnih izobraževalnih aktivnosti umetnosti in humanistike ali s področja družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved v skladu z opisi kategorij Klasius-P Statističnega urada Republike Slovenije,

– da ima najmanj 5 let delovne dobe,

– da ima najmanj 3 leta vodilnih oziroma vodstvenih delovnih izkušenj,

– da ima znanje slovenskega jezika na višji ravni,

– izkazuje aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika.

(2) Kandidat mora predložiti program dela muzeja za mandatno obdobje.

(1) Direktor organizira delo muzeja, ga zastopa, predstavlja in vodi poslovanje muzeja ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela muzeja.

(2) Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.

(3) Direktor opravlja naloge poslovnega in programskega vodenja. Naloge direktorja so:

– organizira delo muzeja,

– sprejema strateški načrt,

– sprejema program dela in finančni načrt,

– sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu,

– sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v muzeju,

– sprejema kadrovski načrt,

– sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,

– sprejema druge akte, ki urejajo pomembnejša vprašanja v zvezi z delovanjem muzeja,

– poroča ustanoviteljici, soustanoviteljicam in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje muzeja,

– pripravi letno poročilo,

– sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo muzej ima,

– pripravi zaključni račun,

– pripravlja finančni načrt,

– organizira in vodi strokovno delo,

– odgovarja za strokovno vodenje muzeja,

– organizira mentorstvo za pripravnike,

– skrbi za sodelovanje muzeja z okoljem,

– spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev,

– izvršuje odločitve in sklepe, ki jih sprejema svet muzeja,

– skrbi za produktivnost in ekonomičnost poslovanja muzeja,

– sprejema sklepe o hrambi in uporabi pečatov muzeja ter določi delavce, ki so odgovorni zanje,

– seznanja zaposlene o sprejetih odločitvah, sklepih in drugih zadevah, ki so povezani z delovanjem muzeja,

– pripravi pravila muzeja,

– opravlja druge naloge v skladu s tem odlokom in veljavnimi predpisi.

(4) K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme, desete in enajste alinee prejšnjega odstavka daje soglasje svet muzeja.

(1) V pravnem prometu direktor zastopa in predstavlja muzej neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru finančnega načrta (letnega izvedbenega načrta), razen:

– pogodb o investicijah, za katere je potrebno soglasje lastnika objekta,

– pogodb, ki se nanašajo na nepremičnine, ki jih ima muzej v upravljanju, h katerim je potrebno pridobiti soglasje lastnika,

– pogodb, s katerimi se oddaja del objekta v najem za dlje časa trajajoče opravljanje drugih dejavnosti, za katere je potrebno soglasje lastnika objekta,

– v primerih, ko zakon določa omejeno razpolaganje z muzejskim gradivom.

(2) Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem aktom, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi pooblastili, v skladu z aktom o organizaciji dela ter v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest.

(1) Direktor je lahko razrešen pred potekom mandata, če:

– direktor sam zahteva razrešitev,

– nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,

– direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih muzeja ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov sveta muzeja ali ravna v nasprotju z njimi,

– direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči muzeju večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti muzeja,

– porablja sredstva v nasprotju s potrjenim finančnim načrtom,

– se bistveno spremeni dejavnost, zaradi katere je muzej ustanovljen, ali se prenese ustanoviteljstvo oziroma soustanoviteljstvo, v skladu z zakonom.

(2) Direktorja razrešuje ustanoviteljica po pridobitvi predhodnega soglasja večine soustanoviteljic.

(3) Pred sprejemom sklepa o razrešitvi direktorja je potrebno pridobiti mnenje sveta muzeja ter seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih v roku 30 dni izjavi.

(4) Če svet muzeja ne odgovori v roku 30 dni, se šteje, da je bilo mnenje dano oziroma da je mnenje pozitivno.

Vršilca dolžnosti direktorja imenuje skupni organ za obdobje največ 1 leta, in sicer:

– če direktorju predčasno preneha mandat in se ne izpelje redni postopek imenovanja,

– v primeru, da je bil izpeljan javni razpis za imenovanje direktorja, pa se ni nihče prijavil oziroma nihče izmed prijavljenih kandidatov ni bil izbran,

– kolikor imenovanje direktorja ne bi bilo mogoče v roku, določenem v razpisu, pri čemer se vršilec dolžnosti direktorja imenuje za čas od dneva poteka mandata direktorju do dneva nastopa novega direktorja.

(1) Svet šteje sedem članov, ki ga sestavljajo:

– pet predstavnikov ustanoviteljice in soustanoviteljic,

– en predstavnik delavcev zavoda,

– en predstavnik uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti.

(2) Predstavnike ustanoviteljice in soustanoviteljic imenujejo izmed strokovnjakov s področja dela muzeja, financ in pravnih zadev občinski sveti ustanoviteljice in soustanoviteljic in sicer ustanoviteljica dva predstavnika, ostale soustanoviteljice pa vsaka po enega predstavnika.

(3) Predstavnika delavcev zavoda izvolijo delavci neposredno na tajnih volitvah, in sicer se imenuje en predstavnik izmed vseh delavcev zavoda. Volitve predstavnika delavcev zavoda so veljavne, če se jih udeleži več kot polovica volilnih upravičencev. Izvoljen je kandidat, ki dobi večino opredeljenih glasov. Volitve predstavnika delavcev v svet zavoda zavod uredi s pravilnikom, ki ga sprejme zbor delavcev.

(4) Predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti imenuje na podlagi javnega poziva skupni organ na predlog društev s področja kulture oziroma dejavnosti muzeja, ki delujejo v občini ustanoviteljici in občinah soustanoviteljicah.

(5) Na prvi konstitutivni seji člani sveta izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika.

(6) Svet odloča z večino opredeljenih glasov vseh članov razen, če zakon določa drugače.

(7) Svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta.

(8) Mandat članov sveta traja pet let.

(9) Člani sveta so po preteku mandata lahko ponovno imenovani.

(10) Mandat začne teči z dnem konstituiranja sveta zavoda.

(11) Direktor je dolžan obvestiti ustanoviteljico in soustanoviteljice o poteku mandatov članov sveta muzeja 90 dni pred potekom mandata članom, ki so jih imenovali ustanoviteljica, soustanoviteljice in skupni organ.

(12) Prvo konstitutivno sejo skliče direktor v roku 30 dni po imenovanju oziroma po izvolitvi vseh članov v svet.

(13) Podrobnejše delovanje uredi svet zavoda s poslovnikom.

(1) Član sveta je lahko razrešen pred iztekom mandata za katerega je imenovan ali izvoljen:

– če ne upošteva navodil organa, ki ga je imenoval,

– če sam zahteva razrešitev oziroma odstopi,

– če se neopravičeno ne udeleži 3 (treh) sej zaporedoma,

– če pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi,

– če ne opravlja svojih nalog,

– če s svojim ravnanjem škoduje delu in ugledu zavoda.

(2) V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandata imenuje oziroma izvoli nov član po istem postopku, kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član. Mandat članu sveta, ki je bil naknadno imenovan, poteče takrat, ko poteče mandat celotnemu svetu.

(3) Člana sveta razreši organ, ki je člana sveta imenoval oziroma izvolil, in sicer na pobudo organa ali na predlog sveta.

(4) Oseba, ki opravlja funkcijo direktorja oziroma pomočnika direktorja v zavodu, ne more voliti in biti izvoljena oziroma imenovana v svet.

Naloge sveta muzeja:

– nadzira zakonitost dela in poslovanja muzeja,

– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje muzeja,

– predlaga ustanoviteljici in soustanoviteljicam revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanoviteljice,

– ocenjuje delo direktorja,

– daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela in finančnemu načrtu, Pravilniku o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja, k drugim aktom, ki urejajo pomembnejša vprašanja v zvezi z delovanjem muzeja ter k zavodski kolektivni pogodbi, če jo muzej ima, ter nadzira njihovo izvajanje,

– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin,

– oblikuje mnenje ob imenovanju in razrešitvi direktorja,

– sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem,

– spremlja in ocenjuje delovanje muzeja in politiko ustanoviteljice in soustanoviteljic,

– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela muzeja in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj,

– daje druge pobude v zvezi z delovanjem muzeja,

– sprejema pravila muzeja in tiste splošne akte, za katere je tako določeno v pravilih,

– daje soglasje k posameznim pravilnikom muzeja, ki jih sprejema direktor,

– sprejema zaključni račun muzeja,

– sprejema letno poročilo,

– opravlja nadzor nad upravljanjem in poslovanjem muzeja,

– odloča o ugovorih in pritožbah delavcev muzeja kot drugostopenjski organ,

– opravlja druge naloge, ki zadevajo poslovanje in delovanje muzeja.

(1) Muzej upravlja z objektom na Cesti prvih borcev 1, Brežice, in vso opremo, v katerem oziroma s katero izvaja svojo dejavnost. Nepremično premoženje, s katerim upravlja muzej in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, je last Občine Brežice. Osnovna sredstva, potrebna za izvajanje javne službe, določene v 8. in 9. členu tega odloka, so solastnina ustanoviteljice in soustanoviteljic, in sicer v deležih, ki ga določi skupni organ, ter se opredeli v medsebojni pogodbi med ustanoviteljico in soustanoviteljicami o financiranju javnega zavoda, pripravljeni na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Muzej upravlja tudi z vsemi inventariziranimi muzejskimi zbirkami.

(2) Med nepremičnine, ki so del javne kulturne infrastrukture, s katerimi muzej upravlja in so last Občine Brežice, spadajo naslednje parcelne številke: 1254, 1256, 1257, 1258, 1259, 1260, 1261, 1262/1, 1262/2, 1263, vse k.o. Brežice.

(3) Muzej je dolžan uporabljati in upravljati premoženje iz tega člena s skrbnostjo dobrega gospodarja.

(1) Muzej pridobiva sredstva za opravljanje svoje dejavnosti iz proračuna ustanoviteljice in soustanoviteljic, v skladu s predpisi s področja uresničevanja javnega interesa za kulturo in na osnovi programa dela in letnega izvedbenega načrta po postopku, določenim v predpisih o načinu financiranja javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij na področju kulture. Ustanoviteljica lahko kadarkoli na lastno pobudo ali na pobudo vsake od soustanoviteljic izvede revizijo poslovanja muzeja. Osnova za izračun sredstev za izvajanje javne službe so:

– splošni stroški delovanja,

– stroški za plačilo dela v skladu s kadrovskim načrtom,

– programski materialni stroški,

– stroški investicijskega vzdrževanja in nakupa opreme.

(2) Sredstva za investicijsko vzdrževanje nepremičnin zagotavlja lastnica, Občina Brežice, sredstva za investicijsko vzdrževanje in nakup ostalega premoženja v upravljanju muzeja pa se lahko zagotavljajo v okviru financiranja javne službe v deležu sofinanciranja, ki ga določi skupni organ ter se opredeli v vsakoletni medsebojni pogodbi med ustanoviteljico in soustanoviteljicami o financiranju javnega zavoda, pripravljeni na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo.

(3) Poleg sredstev ustanoviteljice in soustanoviteljic muzej pridobiva sredstva tudi iz drugih javnih virov, kot npr. državnega proračuna itd.

(4) Sredstva lahko muzej pridobiva tudi iz nejavnih virov:

– z vstopninami,

– s prodajo blaga in storitev na trgu,

– s prijavami na javne natečaje in razpise,

– z donacijami, darili,

– iz drugih zakonitih virov.

(1) Muzej samostojno gospodari s prihodki, ki jih ustvari z opravljanjem svoje dejavnosti v skladu s predhodno potrjenim finančnim načrtom.

(2) Muzej ločeno izkazuje ustvarjene prihodke in odhodke iz dejavnosti javne službe in iz sredstev tržne dejavnosti.

(3) Prihodki iz nejavnih virov, ki jih muzej pridobiva pri opravljanju dejavnosti, ki štejejo v javno službo, so:

– članarine,

– vstopnine,

– kopiranje arhivskega gradiva,

– povračila stroškov uporabe javnih kulturnih dobrin za namene izvajanja javnih kulturnih programov oziroma projektov,

– prodaja katalogov, spominkov povezanih z muzejskih gradivom ipd.,

– reprodukcija in uporaba muzejskega gradiva,

– druga nadomestila in darila,

– oddaja prostorov v uporabo drugim.

(4) Med prihodke iz tržne dejavnosti, ki niso neposredno vezani na opravljanje javne službe, štejejo:

– izdelava in prodaja spominkov,

– oddaja kulturnih dobrin v uporabo drugim,

– druge storitve s področja delovanja muzeja ali storitve organizacijskih enot.

(5) Morebitni presežek prihodkov nad odhodki muzej nameni za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti ter investicijsko vzdrževanje in nakup opreme. O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča skupni organ na predlog direktorja.

(6) Del presežkov nad odhodki, ki ga muzej ustvari na trgu, lahko uporabi za povečanje dela mase plač za nagrajevanje delovne uspešnosti delavcev muzeja, v skladu s predpisi, ki urejajo enotna izhodišča za pridobitev soglasja k povečani delovni uspešnosti v javnih zavodih.

(7) O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča skupni organ na predlog direktorja, v skladu s predpisi.

(8) Če je primanjkljaj nastal zaradi preveč izplačanih plač, krije muzej primanjkljaj iz prihodkov bodočega obdobja z znižanjem plač.

(9) Če ustanoviteljica in soustanoviteljice ne krijejo primanjkljaja, se ta likvidira v breme virov sredstev, s katerim upravlja muzej.

(1) Muzej je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.

(2) Muzej odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga kot s svojo lastnino in ne more sklepati kreditnih poslov brez soglasja ustanoviteljice in soustanoviteljic.

Muzej prevzema odgovornost za dobro gospodarjenje s sredstvi, namenjenimi za svojo dejavnost, ter odgovornost dobrega gospodarja za upravljanje s sredstvi, ki so last ustanoviteljice in soustanoviteljic.

Lastnina premoženja, s katerim muzej upravlja, je določena v 21. členu tega odloka. S premičnim premoženjem – osnovnimi sredstvi za izvajanje javne službe upravlja muzej samostojno, z muzejskimi zbirkami po predhodnem soglasju ustanoviteljice in soustanoviteljic ter z nepremičninami po predhodnem soglasju lastnika – Občine Brežice.

(1) Ustanoviteljica, kjer je sedež zavoda, zagotavlja prostorske pogoje za delo zavoda.

(2) Ustanoviteljica in soustanoviteljice imajo do muzeja naslednje pravice in obveznosti:

– ugotavljajo skladnost programa dela zavoda s programi ustanoviteljice in soustanoviteljic,

– spremljajo skladnost porabe sredstev z letnimi programi dela in finančnimi načrti,

– opravljajo druge zadeve, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.

(3) Za obveznosti muzeja subsidiarno odgovarjajo skupaj ustanoviteljica in soustanoviteljice, vendar vsaka do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavljajo iz proračuna ustanoviteljice in soustanoviteljic za delovanje muzeja.

(4) Ustanoviteljica in soustanoviteljice ne odgovarjajo za obveznosti muzeja iz naslova drugih dejavnosti, ki jih muzej opravlja za morebitne druge naročnike.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Posavski muzej Brežice (Uradni list RS, št. 82/05, 68/12 in 43/14).

Odlok v enakem besedilu sprejmejo občina ustanoviteljica in ostale občine soustanoviteljice.

Občina ustanoviteljica in vsaka od občin soustanoviteljic objavi ta odlok v Uradnem listu Republike Slovenije. Odlok začne veljati in se uporabljati petnajsti dan od dneva objave občine ustanoviteljice oziroma občine soustanoviteljice, ki je zadnja objavila odlok.

Št. 014-1/2016

Kostanjevica na Krki, dne 23. oktobra 2019

Št. 007-13/2016-O703

Krško, dne 24. oktobra 2019

Št. 6100-004/2019

Sevnica, dne 18. decembra 2019

Uradni list RS, št. 93/2020 z dne 3. 7. 2020

1654. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Posavski muzej Brežice, stran 3621.