Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 268. in 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15 in 5/19) in 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) na 12. redni seji dne 23. 6. 2020 sprejel

V Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Bežigrad-Bukovžlak in Vrhe (Uradni list SRS, št. 10/89, Uradni list RS, št. 31/93, 131/03, 32/09, 39/09, 80/09, 109/10, 34/12 in 81/13) se v 2. členu za devetim odstavkom doda nov deseti odstavek, ki se glasi:

»(10) Enota urejanja z oznako 37a se spremeni v novo enoto urejanja z oznako 37b, ki se razširi še z zemljiškimi parcelami št. 1249/1, 1249/4 ter deli zemljiških parcel št. 1249/7 in 1249/6 vse 1083 – k.o. Bukovžlak, vse v površini 2.880 m². Enota urejanja z oznako 39a se spremeni v novo enoto urejanja 39b, ki se razširi še z zemljiškimi parcelami št. 97/2 in 98, obe 1082 – k.o. Teharje v površini 2.810 m². Na območju zemljiških parcel št. 1249/1, 1249/4 ter delov zemljiških parcel št. 1249/7 in 1249/6 vse 1083 – k.o. Bukovžlak in na območju zemljiških parcel št. 97/2 in 98, obe 1082 – k.o. Teharje veljajo ureditve določene v projektu, ki ga je pod številko 174-2019 izdelalo projektantsko podjetje Urbanisti, d.o.o., Celje, in je kot sestavni del tega odloka na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje.«.

V prvem odstavku 3. člena se za osmo alinejo dodata novi deveta in deseta alineja, ki se glasita:

»– za gradnjo enostanovanjskih stavb v območju 37b;

– za gradnjo enostanovanjskih stavb in obrtno skladiščne stavbe v območju 39b.«.

V 6. členu odloka se za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:

»(7) Pogoji komunalnega urejanja na območju zemljiških parcel št. 1249/1, 1249/4 ter delov zemljiških parcel št. 1249/7 in 1249/6 vse 1083 – k.o. Bukovžlak in na območju zemljiških parcel št. 97/2 in 98, obe 1082 – k.o. Teharje, so naslednji:

– Prometna infrastruktura: območje napaja javna pot – ulica. Na javno omrežje je priključena na obstoječem križišču na Kidričevo ulico, kot vzhodno vpadnico v mesto Celje. Za vsako bivalno enoto je potrebno predvideti najmanj tri parkirna mesta. V varovalnem pasu javnih cest v širini 4 metre ni dovoljeno postavljati objektov niti visokih ograj, ki bi ovirale preglednost vključevanja na javno cesto in bi ovirale vzdrževanje cest.

– Energetska infrastruktura:

a) Območje 37b: Za napajanje predvidenih stanovanjskih hiš (2x) je potrebno predvideti nov distribucijski nizkonapetostni podzemni vod od obstoječe transformatorske postaje TP Bukovžlak Bloki do predvidene prostostoječe razdelilne omarice, ki se locira na območje parcele št. 1249/6, k.o. Bukovžlak. Nova prostostoječa razdelilna omarica bo služila za napajanje predvidenih stanovanjskih hiš ter tudi za vključitev obstoječih nizkonapetostnih vodov na obravnavanem območju. Za potrebe Elektra Celje d.d. je potrebno dodatno predvideti še dodatno cev φ160, ki poteka od predvidene prostostoječe razdelilne omarice preko območja predvidene gradnje.

b) Območje 39b: Za napajanje predvidenih objektov (2x stanovanjska hiša, 1x skladišče) je potrebno predvideti nov distribucijski nizkonapetostni podzemni vod od obstoječe transformatorske postaje TP Bukovžlak Bloki do predvidene prostostoječe razdelilne omarice, ki se locira na parcelo št. 1330, k.o. Bukovžlak, ob obstoječi betonski drog. Nova prostostoječa razdelilna omarica služi za napajanje predvidenih objektov ter tudi za vključitev obstoječih nizkonapetostnih vodov na obravnavanem območju.

c) V nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno upoštevati projekt Idejna rešitev elektrifikacije (Elektro Celje OVI, d.o.o., št. pr. OVI-P-47/19-E, junij 2019) ter pridobiti projektne pogoje in soglasje od Elektra Celje, d.d.

– Telekomunikacijska infrastruktura: Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja Telekom Slovenije d.d. Trase se določijo z zakoličbo. S projektom je potrebno predvideti novo telekomunikacijsko omrežje in v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d. možnost priključitve na obstoječe. Projekt telekomunikacijskega priključka na javno telekomunikacijsko omrežje se izdela v fazi izdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in mora biti usklajen s projektom preostalih komunalnih vodov.

– Fekalna kanalizacija: Obe prostorski enoti se nahajata na območju aglomeracije 20547 Bukovžlak – Slance, kjer je že zgrajena javna kanalizacija. Komunalne odpadne vode iz objektov prostorske enote 37b se speljejo v javni kanal preko revizijskega jaška št. 11 na koti najmanj 247,46 m.n.v ali višje in preko revizijskega jaška št. 12 na koti najmanj 248,08 m.n.v ali višje. Komunalne odpadne vode iz objektov prostorske enote 39b se speljejo preko revizijskega jaška št. 24 v javni kanal na koti najmanj 240,08 m.n.v ali višje, alternativno pa preko skupne kanalizacijske veje in preko revizijskega jaška št. 23 na koti najmanj 240,24 m.n.v ali višje. Novo javno kanalizacijo je potrebno vgraditi v cesto in druge povozne površine, najmanj 3 m stran od objektov, kjer bo po izgradnji omogočen nemoten dostop za vzdrževalna dela. Pred izdajo mnenja k projektnim rešitvam za prvi objekt iz območja prostorske enote 39b je potrebno izdelati načrt predvidene fekalne kanalizacije, v njem označiti do kod se predvidi javna kanalizacija in si za ta načrt pridobiti mnenje upravljavca javne kanalizacije. Novozgrajena fekalna kanalizacija mora biti predana v last občini in v upravljanje javnemu podjetju Vodovod – kanalizacija d.o.o. pred priključitvijo prvega objekta iz območja prostorske enote 39b na javno kanalizacijo.

– Meteorna kanalizacija: Čiste meteorne vode se ponikajo pod plastjo slabo prepustnih materialov (glin in zaglinjeni peski). Plast peskov in peščenih prodov, primernih za ponikanje se nahaja na globini od 3,5 do 4 m (mestoma tudi več). Za višek vod v daljših deževnih obdobjih se preko meteornega zadrževalnika vodijo v površinski odvodnik, in sicer v neimenovani potok II. reda. Glede na sestavo zemljine je ponikanje v peščeno prodnatem sloju možno s koeficientom prepustnosti k=10 -5 m/s.

– Vodovod: Predvideni objekti morajo biti oddaljeni najmanj 3 m od zunanje stene cevi obstoječega javnega vodovoda in 2 m od obstoječega vodovodnega priključka. Za oskrbo objektov v prostorskim enoti 37b z vodo se predvidi nova veja javnega vodovoda z navezavo na obstoječ javni vodovod PVC DN/OD 90 mm, pri tem je potrebno upoštevati tudi morebitne zahteve glede zagotavljanja požarne varnosti. Za oskrbo objektov v prostorski enoti 39b z vodo se predvidita nova vodovodna priključka na obstoječ javni vodovod LŽ DN/ID 100 mm. Novo vejo javnega vodovoda in vodovodne priključke je potrebno vgraditi v cesto in v druge povozne površine. Novozgrajena skupna veja vodovoda mora biti predana v last občini in v upravljanje javnemu podjetju Vodovod – kanalizacija d.o.o. pred priključitvijo prvega objekta iz območja prostorske enote 39b na javni vodovod.

– Plin: Sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Mestni občini Celje (SODO) ima na širšem območju zgrajeno plinovodno omrežje in priključne plinovode. Skladno z Energetsko zasnovo in programom plinifikacije mesta Celja je možno predvideti energetsko oskrbo predvidenih objektov na obravnavanem območju z navezavo na obstoječe plinovodno omrežje zemeljskega plina. Za priključitev načrtovanih objektov na omrežje zemeljskega plina se dogradi del javnega distribucijskega sistema. Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, standarde, tehnične predpise in smernice sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Mestni občini Celje.«.

V 7. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Pogoji za varovanje okolja na območju zemljiških parcel št. 1249/1, 1249/4 ter delov zemljiških parcel št. 1249/7 in 1249/6 vse 1083 – k.o. Bukovžlak in na območju zemljiških parcel št. 97/2 in 98, obe 1082 – k.o. Teharje, so naslednji:

– Varstvo voda:

a) Obravnavano območje se ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Onesnažene meteorne vode (olja, maščobe) se morajo odvajati v meteorno kanalizacijo preko lovilcev olj in maščob, mehansko onesnažene meteorne vode pa preko usedalnikov v površinski odvodnik. Meteorne in druge odpadne vode iz parcel, zunanjih ureditev ali objektov ne smejo biti speljane na cestni svet ali naprave za odvodnjavanje cestnega telesa. Vse meteorne vode je potrebno pred izpustom v površinski odvodnik predhodno ponikati, viške pa zadržati z zadrževalniki. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda mora biti v skladu z veljavno zakonodajo s področja o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ter o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

b) Vsi posegi v prostor (gradnja stavb, zunanje ureditve, umeščanje ograj in ostalih objektov) znotraj prostorske enote 39b morajo biti od zgornjega roba brežine neimenovanega potoka, ki je vodotok II. reda, odmaknjeni najmanj 5 metrov. Nasipavanje zemljišč ni dopustno. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru. Vsi posegi morajo biti načrtovani tako, da bo omogočeno izvajanje gospodarske javne službe urejanja voda.

c) Gradnja premostitev oziroma prepustov je dopustna samo v primeru, da gre za objekte javne infrastrukture. Nove premostitve ali širitve obstoječih prepustov morajo biti načrtovane in kasneje izvedene tako, da ne bodo imele negativnega vpliva na vodni režim in stanje voda.

d) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.

– Varstvo pred hrupom: Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju sodi območje v II. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in mejne nočne ravni 45 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.

– Varstvo zraka: Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Priporočljiva je uporaba obnovljivih virov energije ter ekološko nespornih virov. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.

– Ravnanje z odpadki: Za objekte se zagotovi zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

– Varstvo tal: Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo se ustrezno deponira ter uporabi za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.

– Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom:

a) Pri načrtovanju so upoštevani predpisi s področja požarne varnosti ter uporabljeni ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja graditve objektov in s področja požarne varnosti.

b) Po podatkih Agencije RS za okolje za območji upošteva projektni pospešek tal v (g): 0,15 (ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, 1. 2. 2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.

c) Območji s strani vodotokov nista poplavno ogroženi.

d) Pri posegih v prostor se v celoti upošteva Geološko poročilo (GeoMet d.o.o. 66-69-2/2019, februar 2019), ki je sestavni del projekta iz desetega odstavka 2. člena tega odloka.«.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.