Na podlagi 49.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 27/08, 76/08, 100/08, 79/09, 14/10, 51/10, 84/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) so občinski sveti Občine Lendava na podlagi 18. člena Statuta občine Lendava (Uradni list RS, št. 32/17, 5/19 in 37/19) na 12. seji dne 7. 5. 2020, Občine Dobrovnik na podlagi 16. člena Statuta Občine Dobrovnik (Uradni list RS, št. 35/07, 2/09, 66/10 in Uradne objave Občine Dobrovnik, štev. 2/16) na 12. Seji, Občine Kobilje na podlagi 13. člena Statuta Občine Kobilje (Glasilo slovenskih občin, štev. 26/16 in 40/19) na 9. seji sprejeli
o ustanovitvi Organa skupne občinske uprave občin Lendava, Dobrovnik in Kobilje
(1) S tem odlokom se ustanovi organ skupne občinske uprave (v nadaljevanju: skupna uprava), določi njegovo ime in sedež, naloge, notranja organizacija, vodenje ter zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za njegovo delo.
(2) S tem odlokom so določene pravice in obveznosti občin ustanoviteljic in njihovih organov v razmerju do skupne uprave in v medsebojnih razmerjih.
(3) V tem odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.
(področje dela skupne uprave)
Občina Lendava, Občina Dobrovnik in Občina Kobilje (v nadaljevanju: občine ustanoviteljice) ustanovijo skupno občinsko upravo z imenom »Organ skupne občinske uprave Občin Lendava, Dobrovnik in Kobilje«, za skupno opravljanje nalog občinske uprave na področju občinskega inšpekcijskega nadzora, občinskega redarstva, pravne službe, občinskega pravobranilstva, notranje revizije, proračunskega računovodstva, varstva okolja, urejanja prostora, civilne zaščite, požarnega varstva in urejanja prometa.
(sedež organa skupne uprave)
(1) Sedež skupne občinske uprave je v Občini Lendava, Glavna ulica 20, 9220 Lendava, ki je sedežna občina skupne uprave.
(2) Za opravljanje posameznih nalog skupne uprave se ustanovi izpostavo skupne uprave v Občini Dobrovnik in Občini Kobilje.
(3) Skupna občinska uprava uporablja pečat okrogle oblike z napisom »Organ skupne občinske uprave Občin Lendava, Dobrovnik in Kobilje - Lendva, Dobronak és Kobilje Községek Közös Községi Igazgatósági Szerve.«
(4) Ta pečat se uporablja v Občini Lendava in Občini Dobrovnik. V Občini Kobilje se uporablja pečat z isto vsebino le v slovenskem jeziku.
(ustanoviteljske pravice)
(1) Ustanoviteljske pravice občin, razen sprejema sprememb in dopolnitev tega odloka ter zagotavljanja proračunskih sredstev za delovanje skupne uprave v svojih proračunih, za kar so pristojni občinski sveti, izvršujejo župani občin ustanoviteljic.
(2) Župani sprejmejo kadrovski načrt, finančni načrt in letni program dela skupne uprave, nadzorujejo delo ter dajejo skupne usmeritve glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne uprave. Pri glasovanju ima vsak župan en glas.
II. NALOGE IN ORGANIZACIJA DELA
(1) Skupna uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge občinskih uprav občin ustanoviteljic ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz pristojnosti občin ustanoviteljic, ki jih občine ustanoviteljice prenesejo na skupno upravo.
(2) Svoje naloge opravlja skupna uprava v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic.
(3) Vrsta in obseg nalog ter višina potrebnih sredstev je za posamezno občino ustanoviteljico določena s kadrovskim načrtom, finančnim načrtom, letnim programom dela in sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih, odgovornostih in drugih razmerjih, ki mu je dodana priloga z delitvijo stroškov po posameznih nalogah in posameznih občinah (v nadaljevanju: sporazum).
(občinsko inšpekcijsko nadzorstvo)
(1) Občinsko inšpekcijsko nadzorstvo je prekrškovni organ občin ustanoviteljic, ki so vključene v skupno upravo za izvajanje nalog inšpekcijskega nadzorstva.
(2) Naloge inšpekcijskega nadzorstva se izvajajo na področju občinskih cest, kanalizacije, plakatiranja, vključevanju v redni odvoz in ravnanje s komunalnimi odpadki, oskrbi s pitno vodo, odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda, urejanju pokopališč, pokopališki in pogrebni dejavnosti, nad gradnjami, za katere po gradbeni zakonodaji ni predpisano gradbeno dovoljenje, ter na podlagi drugih državnih in občinskih predpisov, ki pooblaščajo občinsko inšpekcijo za inšpekcijski nadzor.
(3) Inšpekcijsko nadzorstvo izvajajo inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
(4) Inšpektorji vodijo prekrškovni postopek in odločajo o prekrških iz občinske pristojnosti, določenih z državnimi in občinskimi predpisi posamezne občine ustanoviteljice.
(5) Plačane globe za prekrške, ki jih izreče inšpektor, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen.
(6) Vrsta in obseg nalog, ki jih inšpekcijsko nadzorstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
(1) Občinsko redarstvo deluje kot medobčinsko redarstvo (v nadaljevanju: medobčinsko redarstvo) in je prekrškovni organ za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo za izvajanje nalog občinskega redarstva.
(2) Naloge redarstva določajo zakoni s področja občinskega redarstva, prekrškovne zakonodaje, zakonodaje s področja skrbi za javno varnost in javni red, zakonodaje o cestah in o pravilih cestnega prometa, zapuščenih vozil, zakonodaje o zaščiti živali ter drugih predpisov iz pristojnosti občinskega redarstva ter na podlagi teh zakonov izdani podzakonski akti in občinski predpisi.
(3) Redarji so pooblaščene uradne osebe.
(4) Plačane globe za prekrške, ki jih izrečejo redarji, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen.
(5) Vrsta in obseg nalog, ki jih redarstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
(1) Naloge pravne službe so:
– priprava in pomoč pri pripravi osnutkov predpisov in drugih najzahtevnejših gradiv,
– zbiranje, urejanje in priprava podatkov za oblikovanje zahtevnejših gradiv,
– vodenje in odločanje v zahtevnih upravnih postopkih ter vodenje najzahtevnejših upravnih postopkov,
– samostojna priprava zahtevnih analiz, razvojnih projektov, informacij, poročil in drugih zahtevnih gradiv,
– priprava gradiva in sodelovanje na sejah občinskih svetov, odborov in komisij,
– priprava in vodenje postopkov javnih naročil na vseh področij iz pristojnosti lokalne samouprave,
– priprava in vodenje postopkov podelitve koncesij na vseh področij iz pristojnosti lokalne samouprave,
– priprava in pregled različnih vrst pogodb,
– urejanje kadrovskih zadev,
– vodenje postopkov ravnanja s stvarnim premoženjem,
– varstvo osebnih podatkov,
– opravljanje nalog z delovnih področij, ki so v pristojnosti lokalne samouprave,
– druge naloge s pravnega področja v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Vrsta in obseg nalog, ki jih pravna služba izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
(občinsko pravobranilstvo)
(1) Občinsko pravobranilstvo deluje kot medobčinsko pravobranilstvo (v nadaljevanju: medobčinsko pravobranilstvo) in pred sodišči ter drugimi državnimi organi zastopa občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo za opravljanje nalog medobčinskega pravobranilstva. Po pooblastilu lahko medobčinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki jih je ustanovila občina ustanoviteljica.
(2) Medobčinsko pravobranilstvo opravlja strokovne naloge na področju varstva premoženjskih in drugih pravic in interesov občin prek pravnega zastopanja pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji ter opravlja naloge pravnega svetovanja in druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi.
(3) Naloge medobčinskega pravobranilstva so:
– vodenje vseh postopkov občine, ki tečejo pred sodnimi organi (priprava tožb, odgovorov na tožbo, pritožb, zahtev za varstvo zakonitosti, vlog, vlaganje predlogov za izvršbo, prijava terjatev v stečajni postopek, postopek prisilne poravnave, likvidacije, zapuščinski postopek itd.),
– zastopanje občine pred sodnimi organi na vseh stopnjah in v mediacijskih postopkih,
– izvajanje pravnomočno končanih sodnih in upravnih postopkov,
– zastopanje občine pred upravnimi organi,
– sodelovanje pri sporazumnem reševanju nesoglasij ter reševanju sporov vezanih na pogodbena določila,
– sodelovanje v postopkih doseganja sporazumov s strankami o odškodninah in nadomestilih,
– vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov,
– pravno svetovanje znotraj skupne uprave in po potrebi drugim organom občin ustanoviteljic,
– druge naloge s področja občinskega pravobranilstva v skladu z veljavnimi predpisi.
(4) Glede položaja in statusa medobčinskega pravobranilstva v sodnih, upravnih in drugih postopkih se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo.
(5) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko pravobranilstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
(1) Notranja revizija deluje kot skupna notranja revizijska služba za izvajanje nalog notranjega revidiranja občin, ožjih delov občin ter javnih zavodov in drugih izvajalcev javnih služb, ki so proračunski uporabniki.
(2) Skupna notranja revizijska služba deluje samostojno in neodvisno ter je neposredno podrejena županom občin, ki so pristopile k notranji reviziji.
(3) Naloge notranje revizije so:
– priprava dolgoročnega in letnega načrta dela,
– izvajanje rednih in izrednih revizij,
– svetovanje,
– izdelava letnih poročil o delovanju službe,
– sodelovanje z zunanjimi revizorji ter
– druge naloge v zvezi z notranjim revidiranjem v skladu z veljavnimi predpisi.
(4) Za vodenje notranje revizijske službe se lahko imenuje vodja.
(5) Župani občin, ki so pristopile k skupni notranji revizijski službi, izdajo pravilnik o delovanju skupne notranje revizijske službe. Predstojniki posrednih proračunskih uporabnikov notranje revidiranje poverijo skupni notranji revizijski službi na podlagi posebnega dogovora, ki ga sklenejo župan občine ustanoviteljice posameznega posrednega proračunskega uporabnika, predstojnik organa skupne uprave (direktor ali vodja skupne uprave; v nadaljevanju: direktor) in predstojnik posrednega proračunskega uporabnika. Dogovor vključuje tudi soglasje predstojnika posrednega proračunskega uporabnika k pravilniku o delovanju skupne notranje revizijske službe.
(6) Vrsta in obseg nalog, ki jih skupna notranja revizijska služba izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka in v skladu z dolgoročnim in letnim načrtom dela skupne notranje revizijske službe.
(proračunsko računovodstvo)
(1) Proračunsko računovodstvo izvaja naloge proračunskega računovodstva neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov.
(2) Naloge proračunskega računovodstva so:
– sodelovanje in svetovanje pri pripravi predloga proračuna in realizaciji proračuna ter opravljanje najzahtevnejših del in nalog s finančnega področja proračunskega uporabnika,
– izvajanje nalog v zvezi s pripravo proračuna in spremljanje porabe proračunskih sredstev ter pripravo poročil za župana in občinski svet,
– pripravljanje pisnih pojasnil povezanih z delovanjem proračunskega uporabnika upoštevaje vse ustrezne predpise,
– pripravljanje predlogov potrebnih prerazporeditev med proračunskimi postavkami in znotraj njih ter pisno utemeljevanje,
– priprave polletnih in letnih poročil ter priprava podatkov za zaključni račun proračuna ter premoženjske bilance občine,
– samostojno celovito vodenje poslovnih knjig in drugih analitičnih evidenc,
– samostojno izvajanje nalog v zvezi s pripravo in obračunom plač in drugih stroškov dela ter usklajevanje podatkov s kadrovskimi podatki,
– usklajevanje analitične in sintetične evidence,
– pripravljanje in sodelovanje pri izdelavi vseh navodil, povezanih s finančnim poslovanjem proračunskega uporabnika (za računovodstvo, finance in izvedbo inventur),
– sodelovanje z nadzornimi institucijami,
– preverjanje skladnosti dokumentov (računov, pogodb, naročilnic, sklepov, odločb, odredb, potnih nalogov) z zakonskimi določili, ki urejajo to področje,
– sodelovanje pri pripravi analiz, statističnih pregledov, informacij in drugih pregledov za odločanje,
– izdelovanje likvidnostnih načrtov in spremljanje realizacije/odstopanj realiziranega od načrtovanega in analiz ter predlogov, kadar so le-ti potrebni ter pripravo vseh gradiv, pojasnil in utemeljitev za potrebe računskega sodišča in notranje revizije,
– shranjevanje plačilnih instrumentov in vrednostnih papirjev,
– izvajanje plačilnega prometa,
– mesečna poročila skladno s področno zakonodajo,
– izstavljanje računov ter zahtevkov,
– obračun in vodenje evidenc DDV,
– obračun davkov in prispevkov,
– obračuni sejnin, pogodbena dela, avtorskih honorarjev ter prijava podatkov o obračunani in plačani dohodnini,
– druge naloge s področja proračunskega računovodstva v skladu z veljavnimi predpisi.
(3) Vrsta in obseg nalog, ki jih proračunsko računovodstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
(1) Naloge varstva okolja so:
– priprava predpisov s področja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja,
– vodenje upravnih postopkov s področja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja,
– strokovna pomoč pri izvajanju predpisov s področja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja,
– priprava in vodenje postopkov javnega naročanja s področja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja,
– priprava in vodenje postopkov podelitve koncesije s področja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja,
– priprava investicijske in druge dokumentacije, potrebne za prijavo na razpise za evropska in druga sredstva,
– priprava, vodenje, spremljanje in nadzor nad investicijami s področja varstva okolja,
– priprava, vodenje, spremljanje in nadzor drugih projektov s področja varstva okolja,
– upravne in strokovne naloge v zvezi z zagotavljanjem varstva okolja,
– zagotavlja izvajanje podrobnejšega ali posebnega monitoringa stanja okolja ter vodi informacijski sistem varstva okolja,
– pripravlja ukrepe, smernice in priporočila s področij varstva okolja,
– zagotavlja informiranje, osveščanje in izobraževanje javnosti o stanju varstva okolja in ohranjanju narave in v zvezi z zagotavljanjem javnih služb,
– zagotavlja strokovno pomoč pravnim in fizičnim osebam pri urejanju vprašanj iz področja varstva okolja,
– druge strokovno tehnične in upravne naloge iz področja varstva okolja,
– naloge varstva okolja, ki so jih na skupno upravo prenesle občine ustanoviteljice preko zveze občin z ustanovitvenim aktom zveze občin,
– druge naloge s področja varstva okolja v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Vrsta in obseg, ki se izvajajo za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
(3) Stroške izdelave vse potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice.
(1) Naloge urejanja prostora so:
– priprava in vodenje postopkov za pripravo občinskih prostorskih aktov ter njihovih sprememb in dopolnitev,
– sodelovanje pri pripravi regionalnih prostorskih planov,
– sodelovanje pri pripravi prostorskih aktov države,
– podaja mnenja glede skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z občinskimi prostorskimi akti in drugimi predpisi občine glede varovalnih pasov občinskih javnih cest in glede minimalne komunalne oskrbe, ki sodi v okvir obvezne občinske gospodarske javne službe,
– vodenje postopkov lokacijske preveritve,
– naloge občinskega urbanista,
– določanje razvojnih stopenj ter vodenje in posodabljanje evidence o nezazidanih stavbnih zemljiščih,
– izvajanje nalog, povezanih z delovanjem prostorskega informacijskega sistema,
– izvajanje prostorskih ukrepov in nalog zemljiške politike na lokalni ravni,
– priprava načrtov preskrbe in upravljanja z zemljišči,
– priprava mnenj, ki se posredujejo pripravljavcem sorodnega predpisa glede vpliva sorodnega predpisa, z uveljavitvijo katerega se bodo na določenem območju spremenile ali dopolnile določbe in vsebine tam veljavnega prostorskega izvedbenega akta ali bo sorodni predpis neposredno vplival na njegovo izvedljivost,
– izdaja soglasij za spreminjanje meje parcele na podlagi zahteve lastnika nepremičnine ali geodetskega podjetja,
– sodelovanje v postopkih legalizacije objektov,
– priprava poročila o prostorskem razvoju na območju občin,
– izvedba upravnih komasacij,
– priprava aktov o predkupni pravici,
– priprava aktov o urejanju podobe naselij in krajine,
– priprava aktov o taksi za neizkoriščena stavbna zemljišča,
– priprava manj zahtevnih strokovnih podlag za prostorske akte,
– strokovna pomoč pravnim in fizičnim osebam pri urejanju prostora,
– informacije iz uradnih evidenc,
– naloge v zvezi z usklajevanjem aktov,
– naloge v zvezi z javnim naročanjem na področju urejanja prostora,
– druge naloge s področja urejanja prostora v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Vrsta in obseg nalog, ki se v okviru urejanja prostora izvajajo za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
(3) Stroške priprave občinskih prostorskih aktov, prostorskih izvedbenih aktov, zahtevnih strokovnih podlag, programov opremljanja stavbnih zemljišč, urbanističnih delavnic in podobnega nosijo občine naročnice.
(1) Naloge civilne zaščite so:
– urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini v skladu z zakonodajo,
– zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim informacijsko komunikacijskim sistemom,
– načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov,
– izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja,
– organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite,
– organiziranje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine,
– določanje in organiziranje enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini,
– določanje in izvajanje programov usposabljanja občinskega pomena,
– usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami in državo,
– določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč v občini,
– mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonodajo,
– druge naloge s področja civilne zaščite v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Vrsta in obseg nalog, ki jih civilna zaščita izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
(3) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice.
(1) Naloge požarnega varstva so sprejemanje predpisov, raziskovanje, izobraževanje in usposabljanje, načrtovanje in izvajanje ukrepov varstva pred požarom, nadziranje in druge naloge s področja požarnega varstva v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Vrsta in obseg nalog, ki jih požarno varstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
(3) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice.
(1) Naloge urejanja prometa določajo zakoni, podzakonski predpisi ter na njihovi podlagi izdani občinski predpisi s področja javnih cest, cestnih priključkov na javne ceste ter prometne signalizacije in prometne opreme na cestah.
(2) Naloge urejanja prometa so:
– določitev uporabe ceste ali dela ceste za določene vrste vozil oziroma uporabnikov (cesta, rezervirana za motorna vozila, kolesarska pot ali steza, steza za pešce, steza za pešce in kolesarje, steza za jezdece) in mej naselij,
– določitev prednostnih smeri in sistem ter način vodenja prometa,
– določitev omejitev uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa,
– določitev omejitev hitrosti vozil,
– ureditev kolesarskega prometa in določitev lokalnih kolesarskih povezav,
– ureditev parkiranja in ustavljanja vozil,
– določitev območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in območij za pešce in prehodov za pešce,
– določitev ukrepov za umirjanje prometa za varnost otrok, pešcev in kolesarjev, zlasti v bližini vzgojno varstvenih, izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij, kjer se ti udeleženci cestnega prometa pojavljajo v večjem številu,
– določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem prometa,
– načrtovanje cestnih priključkov na občinske ceste,
– načrtovanje prometne signalizacije in prometne opreme na občinskih cestah,
– druge naloge s področja urejanja prometa v skladu z veljavnimi predpisi.
(3) Vrsta in obseg nalog, ki se v okviru urejanja prometa izvajajo za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
(4) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice.
III. NAČIN DELA, POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI
(upravne zadeve, odgovornost)
(1) Pri odločanju v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti nastopa skupna uprava kot organ tiste občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada.
(2) Skupna uprava je pristojna za odločanje na prvi stopnji v upravnih zadevah, za katere je organizirana, v skladu s svojimi pooblastili.
(3) Upravni akti, ki jih izdajajo pooblaščene osebe skupne uprave, imajo v glavi naziv skupne uprave, izdajajo pa se v imenu krajevno pristojne občine ustanoviteljice, kateri se ob sleherni izdaji vročajo v vednost.
(4) Skupna uprava mora pri izvrševanju svojih nalog ravnati po usmeritvah župana in nalogah direktorja občinske uprave občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada oziroma za katero izvršuje nalogo, glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne uprave pa po skupnih usmeritvah vseh županov občin ustanoviteljic.
(5) O izločitvi zaposlenega v skupni upravi odloča direktor občinske uprave, v katero krajevno pristojnost zadeva spada. V primeru izločitve vodje skupne uprave pa o stvari odloči direktor občinske uprave, v katero pristojnost zadeva spada.
(6) Skupna uprava je s strani občin ustanoviteljic pooblaščena za podajo vlog in zastopanje pred upravnimi in drugimi organi ter subjekti za tiste naloge, ki jih je posamezna občina ustanoviteljica prenesla na skupno upravo.
(7) Javni uslužbenec v skupni upravi je odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo protipravno povzroči delodajalcu pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti. Za škodo, ki jo na delu ali v zvezi z delom protipravno povzroči javni uslužbenec v skupni upravi tretji osebi, so nasproti tej osebi odškodninsko solidarno odgovorne občine ustanoviteljice, v imenu katerih je bilo delo opravljeno, in sicer v pripadajočem deležu, preračunanem v skladu z letnim programom dela in finančnim načrtom. Za javnega uslužbenca v skupni upravi je zavarovanje splošne civilne odgovornosti sklenjeno v sklopu sedežne občine.
(1) Skupno upravo vodi vodja, ki ga imenuje in razreši župan sedežne občine po predhodnem soglasju županov občin ustanoviteljic v skladu s tem odlokom in s predpisi, ki urejajo sistem javnih uslužbencev.
(2) Vodja skupne uprave ima status uradnika na položaju.
(3) Vodja skupne uprave mora imeti univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo s specializacijo oziroma magisterijem upravne, pravne ali druge družboslovne smeri.
(naloge vodje skupne uprave)
(1) Vodja skupne uprave zastopa skupno upravo, organizira opravljanje nalog, odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti uprave ter izvaja vse druge naloge, ki so potrebne za zagotovitev pravočasnega, strokovnega in učinkovitega dela skupne uprave.
(2) Vodja skupne uprave odgovarja v skladu s tem odlokom za izvrševanje nalog, ki spadajo v krajevno pristojnost posamezne občine ustanoviteljice, županu in direktorju občinske uprave te občine, za delo skupne uprave v celoti pa skupaj vsem županom občin ustanoviteljic.
(1) Občina v kateri ima skupna občinska uprava sedež, ima za javne uslužbence skupne občinske uprave status delodajalca. Javni uslužbenci sklenejo delovno razmerje v Občini Lendava, ki je sedežna občina skupne občinske uprave.
(2) Pravice in dolžnosti delodajalca izvršuje župan sedežne občine na podlagi pisnega pooblastila županov drugih občin ustanoviteljic.
(3) Župan sedežne občine po predhodnem soglasju županov občin ustanoviteljic izda akt o sistemizaciji delovnih mest v skupni upravi, ki je priloga akta o sistemizaciji delovnih mest sedežne občine.
(1) Skupna uprava opravlja svoje delo v prostorih sedežne občine, izpostavi v Občini Dobrovnik in izpostavi v Občini Kobilje kot na dislociranih območjih skupne uprave.
(2) Za nemoteno delo skupne uprave zagotavlja storitve na področju kadrovskih in finančnih zadev ter drugih strokovnih in tehničnih nalog občinska uprava sedežne občine.
(3) Občine ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za pokrivanje stroškov uporabe prostorov, nabave in uporabe opreme, obratovalne stroške, stroške vzdrževanja in stroške storitev občinske uprave sedežne občine na način, določen v 22. členu tega odloka v višini, določeni z letnim programom dela, sporazumom, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom.
(4) Za naročanje opreme in storitev ter sklepanje pogodb v skladu s potrjenim letnim programom dela, sporazumom, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom je zadolžen vodja skupne uprave ob soglasju direktorja sedežne občine.
(zagotavljanje sredstev za delovanje skupne uprave)
(1) Sredstva za delovanje skupne uprave zagotavljajo občine ustanoviteljice praviloma v razmerju števila prebivalcev posamezne občine do števila vseh prebivalcev občin ustanoviteljic. Kadar vsebina dela to narekuje se lahko stroški delijo tudi glede na dejanski obseg dela, ki se izvaja za posamezno občino ali glede na vrednost investicije, ki se izvaja na območju posamezne občine ali po kombinaciji teh načinov, kar mora biti opredeljeno z letnim programom dela, sporazumom, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom.
(2) Potrebna sredstva za delovanje se izračunajo vezano na naloge, posamezno delovno mesto, ter se delijo samo med tiste občine, za katere zaposleni na delovnem mestu naloge opravljajo.
(3) Način delitve potrebnih sredstev posamezne občine ustanoviteljice, se za vsako proračunsko leto posebej določijo na podlagi kadrovskega načrta in sporazuma v finančnem načrtu in letnem programu dela, ki vsebuje delitev stroškov po posameznih nalogah in posameznih občinah.
(4) Kadrovski načrt, sporazum, finančni načrt in letni program dela za posamezno proračunsko leto sprejmejo župani občin ustanoviteljic na predlog vodje skupne uprave.
(1) Skupna uprava je neposredni uporabnik proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima sedež.
(2) Finančni načrt skupne uprave, ki ga na predlog vodje skupne uprave potrdijo župani občin ustanoviteljic, je vključen v posebnem delu proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima skupna uprava sedež.
(3) Finančno poslovanje skupne uprave se vodi v okviru proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima skupna uprava sedež. Finančni načrt skupne uprave je del proračuna sedežne občine.
(4) Občine ustanoviteljice zagotavljajo svoj del sredstev za skupno upravo v svojih proračunih, ki mora biti usklajen s finančnim načrtom skupne občinske uprave.
(5) Odredbodajalec za sredstva finančnega načrta skupne uprave je njen vodja, ki je tudi skrbnik prihodkov.
(6) Vodja skupne uprave letno poroča občinam ustanoviteljicam o realizaciji programa dela in finančnega načrta.
V. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI OBČIN USTANOVITELJIC
(sprememba ustanoviteljstva)
(1) Vsaka sprememba ustanoviteljstva se izvede s spremembo ustanovitvenega akta.
(2) Predlog ustanovitvenega akta z vključenimi spremembami pripravi vodja skupne uprave.
(pristop občine k skupni upravi)
(1) Nova občina lahko pristopi k skupni upravi, če odlok (ustanovitveni akt) o tem sprejme na občinskem svetu in se s pristopom strinjajo vse občine ustanoviteljice. Šteje se, da se občine ustanoviteljice strinjajo s pristopom nove občine, ko njihovi občinski sveti o tem sprejmejo ustanovitveni akt.
(2) Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu z 22. členom tega odloka.
(3) Pred pristopom pristopna občina poravna sorazmerni del stroška nakupa skupne opreme, ki je razviden iz nabavne vrednosti iz računovodskih evidenc in se obračuna po ključu sofinanciranja iz 22. člena tega odloka.
(izstop občine iz skupne uprave)
(1) V kolikor občina izrazi interes za izstop iz skupne uprave, mora pisno najaviti izstop vodji skupne uprave in županom občin ustanoviteljic najmanj šest (6) mesecev pred iztekom proračunskega leta. Občina izstopi z enostransko izjavo, sprejeto na njenem občinskem svetu, ki jo pošlje občinam ustanoviteljicam.
(2) Direktor skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu z 22. členom tega odloka.
(3) Občina, ki izstopa iz organa, je dolžna zagotavljati sredstva za delovanje skupne uprave v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena in prevzeti delavce, ki so bili predhodno zaposleni v njeni občinski upravi.
(4) V primeru, da je število javnih uslužbencev presežno za občino, ki izstopa in za preostale občine, se ravna v skladu z delovno zakonodajo, in sicer posamezna občina zagotovi pravice za vsakega javnega uslužbenca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec.
(izključitev občine ustanoviteljice)
(1) V primeru, da katera od občin ustanoviteljic svojih obveznosti do skupne uprave ne poravna več kot zaporednih 6 mesecev, jo ostale občine ustanoviteljice z ugotovitvenim sklepom izključita.
(2) Z dnem izključitve ustanoviteljice skupna občinska uprava preneha opravljati dejavnost na njenem območju in se pristopi k spremembi odloka. Zapadle obveznosti občine ustanoviteljice se sodno izterjajo, če jih občina ne poravna.
(prenehanje skupne uprave)
(1) O prenehanju delovanja skupne uprave sprejmejo občinski sveti občin ustanoviteljic ugotovitveni sklep, nato pa odlok o prenehanju organa skupne uprave, v katerem se določijo razmerja glede kritja stroškov obveznosti, stroškov morebitnih presežnih javnih uslužbencev, delitev premoženja ter morebitna druga razmerja in določijo roki, v katerih so občine ustanoviteljice dolžne kriti stroške oziroma izvesti druga dejanja. Odlok o prenehanju organa skupne uprave morajo sprejeti vse občine ustanoviteljice v istem besedilu najkasneje v roku enega leta od sprejema zadnjega ugotovitvenega sklepa o prenehanju na občinskih svetih.
(2) V primeru prenehanja delovanja skupne uprave, vsaka občina ustanoviteljica, iz katere so bili v skupno upravo prevzeti njeni javni uslužbenci, prevzame premeščene javne uslužbence nazaj po sistemizaciji, ki je veljala v skupni upravi na dan pred prenehanjem delovanja.
(3) Zaposlenim se ne sme poslabšati položaj glede na položaj, ki so ga imeli v skupni upravi.
(4) Če nobena od občin ustanoviteljic po prenehanju delovanja skupne uprave ne prevzame javnih uslužbencev, se ravna v skladu z delovno zakonodajo.
(5) Posamezna občina zagotovi pravice za vsakega delavca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(kontinuiteta opravljanja nalog)
Naloge organa skupne uprave po tem odloku se pričnejo opravljati v roku 60 dni od veljavnosti odloka.
V času do uporabe tega odloka se uporablja Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin Lendava, Dobrovnik in Kobilje (Uradni list RS, št. 108/11 in 79/19).
(sprejem in objava odloka ter prenehanje veljave predhodnega odloka)
(1) Odlok se sprejme v enakem besedilu v vseh občinah ustanoviteljicah.
(2) Odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije v petnajstih dneh po sprejemu odloka na seji tistega občinskega sveta, ki je o njem zadnji odločal.
(3) Za objavo sprejetega odloka poskrbi sedežna občina.
(4) Z dnem pričetka uporabe tega odloka, preneha veljati Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin Lendava, Dobrovnik in Kobilje (Uradni list RS, št. 108/11 in 79/19).
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0003/2020-5
Lendava, dne 7. maja 2020
Št. 030-0002/2019-47/2020
Dobrovnik, dne 3. junija 2020
Št. 93/2020
Kobilje, dne 28. maja 2020
