Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV)
Razglašam Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 9. julija 2020.
Št. 003-02-6/2020-2
Ljubljana, dne 10. julija 2020
O INTERVENTNIH UKREPIH ZA PRIPRAVO NA DRUGI VAL COVID-19 (ZIUPDV)
(1) S tem zakonom se določajo začasni ukrepi za pripravo na drugi val COVID-19 na področju dela in delovnih razmerij, štipendij, zdravstva in socialno varstvenih zavodov.
(2) S tem zakonom se zaradi omilitve in odprave posledic epidemije za gospodarstvo in javne finance odstopa od določb:
– Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20),
– Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C, 8/16, 61/17 – ZUPŠ in 31/18),
– Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19 in 11/20 – odl. US) in
– Zakona o subvencioniranju študentske prehrane (Uradni list RS, št. 86/14 – uradno prečiščeno besedilo in 61/17 – ZUPŠ).
1. Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo
(namen podpore in upravičenci)
(1) Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki jim začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen:
– neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,
– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020,
– tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
(2) Do ukrepa iz prejšnjega odstavka so upravičeni tudi tisti delodajalci, ki ne izpolnjujejo in ne dosežejo pogoja iz tretjega odstavka tega člena in imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah (Uradni list RS, št. 98/03 in 61/06 – ZDru-1) ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah (Uradni list RS, št. 108/02 in 61/06 – ZDru-1).
(3) Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.
(4) Prihodki iz prejšnjega odstavka so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
(1) Delodajalec iz prejšnjega člena lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. julija 2020.
(2) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) lahko ukrep iz prejšnjega člena s sklepom največ dvakrat podaljša za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. septembra 2020.
(pravice in obveznosti delavcev)
(1) Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom.
(2) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
(3) Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.
(4) Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
(5) Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.
(višina nadomestila plače)
(1) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
(2) Nadomestilo plače, določeno v skladu s prejšnjim odstavkom, ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.
(3) Ne glede na zakon, ki ureja delovna razmerja, za čas trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona velja za vse delavce, ki delajo pri delodajalcih iz 2. člena tega zakona, višina nadomestila plače, določena s prvim in drugim odstavkom tega člena, če ta zakon ne določa drugače.
(delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj)
(1) Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo upravičen do odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega čakanja na delo pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali druge upravičene odsotnosti ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času ne izplačuje.
(2) Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med trajanjem začasnega čakanja na delo upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po teh predpisih, kot da bi delal.
(višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače)
(1) Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz 5. člena tega zakona s strani Republike Slovenije znaša 80 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela. V 80 % nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja.
(2) Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz 5. člena tega zakona s strani Republike Slovenije ne sme presegati 80 % vrednosti izplačanega nadomestila plače.
(3) Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 %, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.
(postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila plače)
(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. julija 2020 oziroma v primeru podaljšanja iz drugega odstavka 3. člena tega zakona do 31. avgusta 2020 oziroma do 30. septembra 2020.
(2) Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz prejšnjega odstavka ne more uveljavljati delodajalec:
– ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
– če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem postopku.
(3) Vlogi iz prvega odstavka tega člena za delavca na začasnem čakanju na delo delodajalec priloži oceno upada prihodkov, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
(4) Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih programov in lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, v vlogi navede delež financiranja iz proračuna Republike Slovenije v letu 2019.
(5) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve vloge s sklepom.
(6) Sklep o povračilu izplačanih nadomestil plače mora zlasti vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev sklepa ter nadzor nad njegovim izvajanjem.
(7) Delno povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.
(8) Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.
(9) Če je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na delo že pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1. julija 2020 dalje, lahko vloži vlogo iz prvega odstavka tega člena v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, če izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.
(izvajanje nadzora nad dodelitvijo in izplačevanjem nadomestil plače ter izvajanjem sklepa)
(1) Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plač, mora Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. V primeru nadzora na kraju samem mora Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.
(2) Za potrebe izplačevanja povračil nadomestil plače in izvajanja nadzora ima Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih na začasnem čakanju na delo iz zbirk podatkov od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, upravljalca Centralnega registra prebivalstva ter Finančne uprave Republike Slovenije, in sicer:
– osebno ime,
– EMŠO,
– zavarovalno podlago ter
– podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih za socialno varnost.
(3) Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem sklepa ima Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico tudi neposredno od delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden način uveljavljanja pravic po tem zakonu, na katerih mora delodajalec prekriti oziroma iz katerih mora izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za ugotovitev razloga prenehanja zaposlitve in za vročitev takšne listine.
(4) Podatki, ki jih pridobi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje na podlagi tega zakona, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po njihovi pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.
(5) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki blokirajo in obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.
(6) Po blokiranju v skladu s prejšnjim odstavkom se podatki iz drugega odstavka tega člena hranijo 30 let.
(1) V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače v skladu s 7. členom tega zakona mora delodajalec delavcem izplačevati nadomestila plače.
(2) V obdobju iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.
(3) Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, o tem predhodno obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
(4) Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena, mora prejeta sredstva vrniti v celoti.
(5) Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu s tem zakonom, mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:
– prejemanja sredstev in
– po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.
(6) V obdobju prejemanja nadomestila plače iz naslova začasnega čakanja na delo delodajalec ne sme iz poslovnega razloga odpustiti delavca, za katerega je uveljavljal povračilo nadomestila za začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUOOPE) ali Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP) (kršitev prepovedi odpuščanja).
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 2. do 11. člena tega zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.
(pogoji dodelitve državne pomoči za ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo)
(1) Ukrep iz tega poglavja se izvaja v skladu s točko 3.10 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1 in sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1).
(2) Skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev, določenih s tem zakonom.
(3) Subvencija se lahko kombinira tudi z drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest, če kombinirana podpora ne povzroči prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca.
2. Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene
(upravičenci do nadomestil)
(1) Delavci, ki zaradi odrejene karantene v skladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni, ne morejo opravljati dela, so upravičeni do nadomestila plače.
(2) Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja delodajalec v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, če izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena.
Če je delavcu odrejena karantena, prejema nadomestilo plače iz tega razloga za obdobje, za katero je bila odrejena karantena.
(pravice in obveznosti delavcev)
(1) Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali rumenem seznamu, in mu je ob prehodu meje v Republiki Sloveniji odrejena karantena, in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
(2) Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
(3) Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in mu je bila zaradi tega odrejena karantena, zaradi česar ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal.
(4) Javni uslužbenec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi izvajanja nalog delodajalca v tujini ali mu je bila odrejena karantena zaradi napotitve ali premestitve javnega uslužbenca na delo v tujino, zaradi česar ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal.
(5) Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v primeru odhoda zaradi naslednjih osebnih okoliščin:
– smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
– smrti staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj),
– rojstva otroka.
Delavec je v tem primeru upravičen do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile. Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin.
(6) Razlog za odreditev karantene mora biti razviden iz odločbe o odreditvi karantene.
(7) Delavec, ki mu je bila odrejena karantena, mora najpozneje v treh delovnih dneh od odreditve karantene obvestiti delodajalca, da mu je bila odrejena karantena, in o razlogih, iz katerih mu je bila odrejena karantena.
(8) Delavec, ki mu je bila odrejena karantena, mora najpozneje v treh delovnih dneh od prejema odločbe o odreditvi karantene to posredovati delodajalcu.
(delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj)
(1) Če je delavec ob odrejeni karanteni upravičen do odsotnosti z dela ali med odrejeno karanteno pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ali druge upravičene odsotnosti, ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času ne izplačuje.
(2) Če je delavec ob odrejeni karanteni ali med trajanjem odrejene karantene uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po navedenih predpisih, kot da bi delal.
(uveljavljanje pravice delodajalca do povračila nadomestil plače)
(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v 30 dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene.
(2) Vlogi iz prejšnjega odstavka za delavca, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, delodajalec priloži kopijo odločbe o odreditvi karantene ministra, pristojnega za zdravje, ali od njega pooblaščene osebe, in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu, v primeru odreditve karantene iz petega odstavka 15. člena tega zakona pa tudi izjavo delavca o obstoju osebnih okoliščin.
(3) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(4) Na podlagi odločbe o priznanju pravice do povračila izplačanih nadomestil plače, sklene Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje z delodajalcem pogodbo o povračilu izplačanih nadomestil plače, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti.
(5) Pogodba o povračilu izplačanih nadomestil plače mora zlasti vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev pogodbe ter nadzor nad njenim izvajanjem.
(višina in izplačilo povračila izplačanih nadomestil plače)
(1) Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti.
(2) Povračilo nadomestila plače zaradi odrejene karantene, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.
(3) Delodajalcu pripada nadomestilo zaradi odrejene karantene za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom.
(4) Zavod delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plače, če jih ta ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni.
(1) V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače, v skladu s prejšnjim členom, mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja.
(2) Če delodajalec ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, mora prejeta sredstva v celoti vrniti.
(časovno uveljavljanje delnega povračila nadomestil plače delavcem)
Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene traja najdlje do 30. septembra 2020.
(zagotavljanje sredstev iz proračuna Republike Slovenije)
Sredstva za povračilo nadomestil plače se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
(izvajanje nadzora nad dodelitvijo in izplačevanjem nadomestil plače ter izvajanjem pogodbe)
(1) Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plače, mora Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. V primeru nadzora na kraju samem, mora Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.
(2) Za potrebe izplačevanja povračil nadomestil plače in izvajanja nadzora, ima Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih, ki jim je odrejena karantena, iz zbirk podatkov od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, upravljavca Centralnega registra prebivalstva ter Finančne uprave Republike Slovenije, in sicer:
– osebno ime,
– EMŠO,
– zavarovalno podlago ter
– podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih.
(3) Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti delodajalca ima Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico tudi neposredno od delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden način uveljavljanja pravic po tem zakonu, na katerih mora delodajalec prekriti oziroma iz katerih mora izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za ugotovitev razloga prenehanja zaposlitve in za vročitev takšne listine.
(4) Podatki, ki jih pridobi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje na podlagi tega zakona, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.
(5) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki blokirajo in nadalje obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.
(6) Po blokiranju po prejšnjem odstavku se podatki iz četrtega odstavka tega člena hranijo 30 let.
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega podpoglavja opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.
3. Obdelava osebnih podatkov
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, se lahko vročitev odločbe o karanteni, ki je odrejena na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo in 49/20 – ZlUZEOP; v nadaljnjem besedilu: ZNB) opravi osebno ali na elektronski naslov, ki ga je navedla oseba, ki ji je bila odreja karantena. Vročitev velja za opravljeno, ko je oseba prejela odločbo osebno ali na elektronski naslov.
(2) Ministrstvo za zdravje vodi evidenco izdanih odločb o karanteni. Evidenca vsebuje naslednje podatke:
– osebno ime,
– datum rojstva,
– stalno in začasno bivališče,
– čas trajanja odreditve karantene,
– kraj prestajanja karantene in
– podatke o pravnomočnosti odločbe o karanteni.
(3) Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije in Policija lahko dostopata do evidence izdanih odločb o karanteni.
4. Mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2 in osebami, ki jim je bila odrejena karantena
Zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19 se vzpostavi in zagotavlja delovanje mobilne aplikacije za obveščanje oseb o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2 in osebami, ki jim je bila odrejena karantena (v nadaljnjem besedilu: mobilna aplikacija).
Namen vzpostavitve in delovanja mobilne aplikacije je:
– varovanje zdravja in življenja ljudi;
– obveščanje uporabnikov mobilne aplikacije, da obstaja nevarnost, da bi se okužili z virusom SARS-CoV-2 zaradi dejstva, da so bili v bližini drugega uporabnika te mobilne aplikacije, ki je bil pozitiven na virus SARS-CoV-2 oziroma mu je bila odrejena karantena oziroma samoizolacija;
– ozaveščanje uporabnikov mobilne aplikacije o simptomih virusa SARS-CoV-2 (povišana telesna temperatura, kašelj, težko dihanje) in ukrepih za boj proti širjenju nalezljive bolezni COVID-19;
– priporočanje uporabnikom mobilne aplikacije, da v primeru očitnih simptomov, značilnih za okužbo z virusom SARS-CoV-2, takoj vzpostavijo telefonski stik z izbranim osebnim zdravnikom ali službo nujne medicinske pomoči.
(1) Za vzpostavitev in delovanje mobilne aplikacije je odgovorno ministrstvo, pristojno za javno upravo.
(2) Minister, pristojen za javno upravo, v Uradnem listu Republike Slovenije objavi datum vzpostavitve delovanja mobilne aplikacije.
(prostovoljnost in brezplačnost)
(1) Mobilno aplikacijo uporabniki namestijo in uporabljajo prostovoljno in brezplačno.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora oseba, ki je uporabnik primernega pametnega telefona in ji je bila odrejena karantena ali je potrjeno pozitivna na virus SARS-CoV-2, mobilno aplikacijo namestiti tako, da je vanjo mogoče vnesti naključno kodo iz 30. člena tega zakona.
(zasnova mobilne aplikacije)
(1) Mobilna aplikacija je zasnovana tako, da za namen iz 26. člena tega zakona omogoča anonimno beleženje podatkov o stikih med uporabniki mobilne aplikacije, kot so določeni v skladu z 31. členom tega zakona, in obveščanje uporabnikov o stikih z drugimi uporabniki mobilne aplikacije, ki so pozitivni na virus SARS-CoV-2 oziroma jim je bila odrejena karantena, ne sme pa omogočati identifikacije uporabnika, zbiranja podatkov o njegovi lokaciji in njegovih drugih osebnih podatkov.
(2) Z namenom zagotavljanja anonimnosti uporabnika mobilna aplikacija uporabniku ob njeni namestitvi dodeli naključno identifikacijsko kodo.
(1) Uporabnik mobilne aplikacije, ki je pozitiven na virus SARS-CoV-2, v mobilni aplikaciji označi, da je pozitiven na virus SARS-CoV-2, za kar potrebuje naključno kodo za enkratno uporabo, ki jo prejme skupaj z rezultati testa, iz katerih izhaja, da je pozitiven na virus SARS-CoV-2.
(2) Uporabnik mobilne aplikacije, ki mu je bila odrejena karantena, v mobilni aplikaciji označi, da mu je bila odrejena karantena, za kar potrebuje naključno kodo za enkratno uporabo, ki jo prejme skupaj z odločbo o odreditvi karantene.
(3) Ko uporabnik v skladu s prvim odstavkom tega člena v mobilni aplikaciji označi, da je pozitiven na virus SARS-CoV-2, mu mobilna aplikacija omogoči tudi vnos datuma začetka simptomov.
Minister, pristojen za zdravje, na podlagi strokovnih izhodišč Nacionalnega inštituta za javno zdravje, predpiše oddaljenost in trajanje stikov med uporabniki, ki sta potrebna, da mobilna aplikacija zabeleži stik z drugim uporabnikom mobilne aplikacije, ter obdobje, za katero se obvešča o stikih z okuženo osebo oziroma osebo, ki ji je bila odrejena karantena.
Podatki o stikih med uporabniki mobilne aplikacije, kot so določeni v skladu s prejšnjim členom, se po 15 dneh od njihovega zabeleženja samodejno izbrišejo.
Ukrep iz tega poglavja velja do prenehanja razlogov zanj, kar ugotovi Vlada s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
5. Zagotavljanje spoštovanja tranzita oseb čez Republiko Slovenijo
(evidenca oseb, ki potujejo v tranzitu čez Republiko Slovenijo)
(1) Osebam, ki se jim vstop v Republiko Slovenijo sicer ne bi dovolil, se vstop dovoli za potovanje z namenom tranzita, vendar le osebam za katere se upravičeno domneva, da bodo lahko kljub ukrepom sosednjih držav zapustile ozemlje Republike Slovenije oziroma nadaljevale pot v sosednje države.
(2) Oseba, ki vstopa v Republiko Slovenijo z namenom tranzita čez ozemlje Republike Slovenije, mora iz Republike Slovenije izstopiti na za izstop določenem mejnem prehodu na zunanji meji ali kontrolni točki na notranji meji z Republiko Slovenijo najpozneje v 12 urah po vstopu v Republiko Slovenijo.
(3) Policija z namenom preprečitve ponovnih izbruhov in širjenja nalezljive bolezni COVID-19 vzpostavi evidenco oseb, ki se jim v skladu z ukrepom na podlagi 39. člena ZNB dovoli potovanje v tranzitu čez Republiko Slovenijo.
(4) V evidenci se zbirajo podatki, ki se pridobijo s preverjanjem dokumentov za prestop meje, in sicer:
– osebno ime (ime in priimek),
– rojstni podatki (dan, mesec in leto rojstva),
– spol,
– državljanstvo,
– vrsta in številka dokumenta, s katerim oseba prehaja državno mejo,
– datum in ura vstopa v Republiko Slovenijo in
– naziv vstopnega mejnega prehoda ali kontrolne točke.
(5) Podatki se v evidenci hranijo največ 14 dni od vpisa in se po preteku tega roka avtomatsko izbrišejo.
(6) Vse pravice oseb, katerih podatki se nahajajo v evidenci in niso urejene s tem zakonom, se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(7) Ukrep iz tega poglavja velja do prenehanja razlogov zanj, kar ugotovi Vlada s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(dokazovanje izjem za določitev karantene)
(1) Oseba, ki vstopa v Republiko Slovenijo in zanjo veljajo omejitve izrečene na podlagi 39. člena ZNB oziroma na tej podlagi izdanih predpisov in na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije navaja katero izmed izjem iz teh predpisov, da se zanj ne odredi 14 dnevna karantena, mora predložiti dokaze za obstoj te izjeme.
(2) Ob vstopu v Republiko Slovenijo iz sosednje države, ki je na seznamu epidemiološko varnih držav, mora oseba iz prejšnjega odstavka predložiti tudi dokaz, da ne prihaja iz države, kjer obstaja epidemiološko visoko tveganje za okužbo z nalezljivo boleznijo COVID-19. Če ta oseba tega ne more dokazati, se šteje, da prihaja iz države z epidemiološko visokim tveganjem za okužbo z nalezljivo boleznijo COVID-19.
6. Financiranje dodatnih kadrov
(financiranje dodatnih kadrov)
(1) Iz proračuna Republike Slovenije se za obdobje dveh let od izdaje uredbe Vlade, s katero se podrobneje predpiše metodologija ocenjevanja potreb, pogoje in postopek dodelitve javnih sredstev, zagotavljajo sredstva za financiranje dodatnih kadrov v socialno varstvenih zavodih v javni mreži, ki v skladu s 50., 51., 52. in 54. členom Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19) izvajajo socialnovarstvene storitve.
(2) Iz proračuna Republike Slovenije se za obdobje dveh let od izdaje uredbe Vlade, s katero se podrobneje predpiše metodologija ocenjevanja potreb, pogoje in postopek dodelitve javnih sredstev, zagotavljajo sredstva za financiranje dodatnih kadrov na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.
(3) Uredbi iz prvega in drugega odstavka tega člena izda Vlada v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
ODSTOP OD DOLOČB DOLOČENIH ZAKONOV
(odstop od ZIUOOPE glede pisne odredbe)
Ne glede na določbe četrtega odstavka 14. člena ZlUOOPE mora delodajalec pisno odredbo o delu s skrajšanim delovnim časom poslati Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih delovnih dneh od dneva odreditve.
(Odstop od ZIUOOPE glede roka za vlaganje vlog)
(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZlUOOPE mora delodajalec vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje do 10. decembra 2020.
(2) Ne glede na določbo 78. člena ZIUOOPE upravičenci zahtevke za izplačilo sredstev za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah po 11. točki 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18) in dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije po 71. členu ZIUZEOP vložijo najpozneje do 31. avgusta 2020.
(odstop od ZlUOOPE glede predhodnega obvestila)
Ne glede na določbe 18. člena ZlUOOPE mora delodajalec, če delavca pozove, da opravlja delo s polnim delovnim časom, o tem predhodno obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
(odstop ZlUOOPE glede pridobivanja osebnih podatkov)
Ne glede na določbe 19. člena ZlUOOPE ima Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih, za katere delodajalec prejme subvencijo, tudi iz zbirk osebnih podatkov upravljalca Centralnega registra prebivalstva. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ima pravico o delavcih, za katere delodajalec prejme subvencijo, brezplačno pridobivati tudi davčno številko.
(odstop od ZlUOOPE glede poslovnih subjektov)
Ne glede na določbe šestega odstavka 35. člena ZlUOOPE je ponudnik na področju turizma, pri katerem se bon vnovči, za potrebe tega člena poslovni subjekt, ki je v letu 2020:
– vpisan v Poslovni register Slovenije in
– vpisan v register nastanitvenih obratov, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javno pravne evidence in storitve, kot izvajalec dejavnosti nastanitvenega obrata in
– opravlja dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) po Prilogi I: Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2008 in Priloga II: Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008:
– 55.100 – Dejavnost hotelov in drugih podobnih nastanitvenih obratov,
– 55.201 – Počitniški domovi in letovišča,
– 55.202 – Turistične kmetije s sobami,
– 55.203 – Oddajanje zasebnih sob gostom,
– 55.204 – Planinski domovi in mladinska prenočišča,
– 55.209 – Druge nastanitve za krajši čas,
– 55.300 – Dejavnost avtokampov, taborov.
(odstop od ZlUOOPE glede kazenskih določb)
Ne glede na določbe 79. člena ZlUOOPE se z globo, v višini, kot je določeno v ZIUOOPE, kaznuje delodajalec, ki prejme subvencijo, odgovorna oseba delodajalca, prejemnika subvencije, in delodajalec posameznik, prejemnik subvencije, tudi za:
– kršitev prepovedi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom v času teka odpovednega roka (tretji odstavek 12. člena ZIUOOPE),
– kršitev obveznosti posvetovanja pred sprejemom odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom s sindikatom oziroma svetom delavcev oziroma obveščanja delavcev na običajen način (četrti odstavek 12. člena ZIUOOPE),
– kršitev obveznosti posvetovanja v primeru spremenjenih okoliščin odreditve dela s skrajšanim delovnim časom (peti odstavek 12. člena ZIUOOPE),
– kršitev obveznosti posredovanja pisne odreditve Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih delovnih dneh (četrti odstavek 14. člena ZIUOOPE),
– kršitev obveznosti izročitve delavcu pisne odredbe s skrajšanim delovnim časom (četrti odstavek 14. člena ZIUOOPE),
– kršitev obveznosti izplačevanja plače in nadomestila plače delavcem (prvi odstavek 18. člena ZIUOOPE),
– kršitev obveznosti vodenja evidence o izrabi delovnega časa (tretji odstavek 18. člena ZIUOOPE),
– kršitev obveznosti predhodnega obvestila Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, če delodajalec delavca pozove, da opravlja delo s polnim delovnim časom (peti odstavek 18. člena ZIUOOPE).
(odstop od Zakona o štipendiranju in Zakona o subvencioniranju študentske prehrane)
(1) Ne glede na določbo prvega odstavka 77. člena Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C, 8/16, 61/17 – ZUPŠ in 31/18) delodajalec ni dolžan vrniti prejetega zneska sofinanciranja kadrovske štipendije za štipendista, s katerim v dveh mesecih po zaključku izobraževanja ni sklenil pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, če izjavi, da pogodbe o zaposlitvi ni mogel skleniti zaradi posledic izjemne okoliščine epidemije COVID-19. Delodajalec mora v enem letu po preteku dvomesečnega roka iz navedenega člena štipendistu ponuditi pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto v trajanju najmanj enega leta. Štipendist lahko ponujeno pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto zavrne s pisno izjavo, če je zaposlen pri drugem delodajalcu ali nadaljuje izobraževanje. Delodajalec, ki ravna v nasprotju s to obveznostjo, mora vrniti celoten znesek prejetega sofinanciranja kadrovske štipendije za tega štipendista.
(2) Ne glede na določbo tretjega odstavka 7. člena Zakona o subvencioniranju študentske prehrane (Uradni list RS, št. 86/14 – uradno prečiščeno besedilo in 61/17 – ZUPŠ) imajo upravičenci do subvencionirane študentske prehrane v letu 2020 pravico do subvencioniranega obroka od 15. julija do vključno 31. julija.
(odstop od Zakona o urejanju trga dela)
Ne glede na določbe Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19 in 11/20 – odl. US) se za vse brezposelne osebe, ki se jim rok iz prvega odstavka 8.a člena navedenega zakona izteče v letu 2021, ta rok izteče 31. decembra 2021.
(kazenske določbe na področju delnega povračila nadomestila za začasno čakanje na delo)
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki:
– ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora (prvi odstavek 9. člena),
– izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom (prvi odstavek 10. člena),
– v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem odredi nadurno delo ali ne obvesti Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, če delavca pozove, da se vrne na delo (drugi in tretji odstavek 10. člena),
– odpusti delavca v času prejemanja nadomestila plače (šesti odstavek 10. člena).
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(kazenske določbe na področju nadomestil zaradi odrejene karantene)
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki:
– izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom (prvi odstavek 19. člena),
– ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (22. člen).
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Za prekršek iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
(kazenska določba na področju uporabe mobilne aplikacije)
Z globo od 100 do 600 eurov se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom 28. člena tega zakona.
(kazenska določba na področju tranzita oseb čez Republiko Slovenijo)
Z globo 2.000 eurov se kaznuje posameznik, ki ne zapusti Republike Slovenije na za izstop določenem mejnem prehodu ali ne zapusti Republike Slovenije najpozneje v 12 urah po vstopu v Republiko Slovenijo (drugi odstavek 34. člena).
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(rok za izdajo podzakonskega predpisa)
Predpis iz 31. člena tega zakona minister, pristojen za zdravje, izda v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
Določbe 2. do 12. člena tega zakona se uporabljajo od 1. julija 2020.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 411-01/20-62/53
Ljubljana, dne 9. julija 2020
EPA 1249-VIII
