Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/14 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 13. seji dne 15. 6. 2020 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 192 Podutik ob športnem parku
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt 192 Podutik ob športnem parku (v nadaljnjem besedilu: OPPN). Ta odlok določa:
– območje OPPN;
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora;
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev;
– načrt parcelacije;
– etapnost izvedbe prostorske ureditve;
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave;
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev;
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN)
(1) S tem odlokom se načrtujejo gradnja stanovanjskega naselja enostanovanjskih vrstnih hiš in večstanovanjske stavbe s spremljajočim programom ter pripadajoče ureditve.
(2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, ureditev utrjenih in zelenih površin ter gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:
1. | Načrt namenske rabe prostora | |
1.1 | Izsek iz občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (v nadaljnjem besedilu: OPN MOL ID) z mejo območja OPPN | M 1:2000 |
2. | Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | |
2.1 | Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | M 1:2000 |
3. | Načrt območja z načrtom parcelacije | |
3.1 | Katastrski načrt s prikazom območja OPPN | M 1:1000 |
3.2 | Geodetski načrt s prikazom območja OPPN | M 1:500 |
3.3 | Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in prikaz javnega dobra na katastrskem načrtu | M 1:1000 |
3.4 | Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč, zakoličbe objektov in prikaz javnega dobra na geodetskem načrtu | M 1:500 |
4. | Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev | |
4.1 | Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe | M 1:500 |
4.2 | Arhitekturna zazidalna situacija – nivo 1 | M 1:500 |
4.3 | Značilni prerezi in pogledi | M 1:500 |
4.4 | Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija | M 1:500 |
4.5 | Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav | M 1:500 |
4.6 | Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami | M 1:500 |
Priloge OPPN so:
1. izvleček iz OPN MOL ID;
2. prikaz stanja prostora;
3. strokovne podlage;
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN;
6. povzetek za javnost.
OPPN je izdelalo podjetje Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec, s.p., Ljubljana, pod številko projekta UP 10-021 v januarju 2020.
(1) Območje OPPN zajema enoto urejanja prostora DR-465 in del enote urejanja prostora DR-494 do Podutiške ceste. Površina območja OPPN znaša 21.168 m2.
(2) Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami 1053/7, 1054, 1055, 1056, 1057, 1058, 1061/1 in 1061/2 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 121/9, 1048/1, 1049, 1050, 1053/6, 1061/5, 1061/7, 1063/1, 1437/19, 1484/3, 1484/6, 1484/7, vse v katastrski občini 1755 Glince.
(3) Območje OPPN je razdeljeno na tri prostorske enote:
– PE1 – površine, namenjene gradnji večstanovanjske stavbe s poslovnim programom;
– PE2 – površine, namenjene gradnji enostanovanjskih stavb v nizih;
– PE3 – površine, namenjene gradnji javnih prometnih površin.
(4) Območje OPPN in prostorske enote so določeni v grafičnih načrtih št. 3.1 »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN«, št. 3.2 »Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«, št. 3.3 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in prikaz javnega dobra na katastrskem načrtu« ter št. 3.4 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč, zakoličbe objektov in prikaz javnega dobra na geodetskem načrtu«.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1) Območje se na severnem delu prometno navezuje na Podutiško cesto. Za Podutiško cesto je določen rezervat za načrtovano rekonstrukcijo in širitev s kolesarskimi stezami in hodniki za pešce. Tik ob območju OPPN je ob Podutiški cesti tudi najbližje postajališče mestnega linijskega prevoza potnikov. Dostop za pešce je po pločniku ob Podutiški cesti. Območje je s sistemom pešpoti povezano z gozdom na južni strani in Kropovo ulico na jugovzhodni strani. Preko območja OPPN je zagotovljen javni peš dostop do gozdnih površin in do Kropove ulice. Preko prometnih površin in utrjene poti je zagotovljen dostop z mehanizacijo za vzdrževanje gozdnih površin na južni strani.
(2) Po Podutiški cesti na severni strani območja OPPN potekata obstoječa komunalna in energetska infrastruktura, na katero je treba priključiti načrtovane stavbe. Za izvedbo nameravane prostorske ureditve je treba zgraditi in dograditi nekatere komunalne vode zunaj območja OPPN. Zunaj območja OPPN so načrtovane gradnja nove elektrokabelske in TK kanalizacije, trase javne razsvetljave ter gradnja javnega kanalizacijskega omrežja. Načrtovani so ukrepi za odvajanje in zadrževanje padavinskih zalednih voda z gozdnih površin na južnem robu območja.
(3) Gabariti načrtovanih stavb in izraba zemljišča so prilagojeni obstoječi in načrtovani okoliški pozidavi ter reliefnim značilnostim terena. Pri umestitvi stavb so upoštevane kvalitetne vedute v smeri proti severovzhodu.
(4) V poznih popoldanskih oziroma večernih urah načrtovane stavbe v okviru dopustnih normativov vplivajo na osončenje obstoječih stanovanjskih stavb na vzhodni strani območja.
(5) Padavinske vode z območja OPPN se stekajo v Potok iz kamnoloma in Krupovnik, ki zaradi neustreznih zacevitev na posameznih odsekih ne prevajata visokih vod Q100. V območju OPPN so načrtovani ukrepi za zadrževanje padavinskih voda, da se odtočne razmere na vodotokih ne bodo poslabšale.
(6) Severno od območja OPPN je na mestu obstoječega kamnoloma načrtovana gradnja stanovanjske soseske, kjer so predvidene tudi poslovne, trgovske, storitvene in družbene dejavnosti. Južno od območja OPPN so gozdne površine v sosednji enoti urejanja prostora. Na zahodni strani je načrtovana ureditev športnega parka za prebivalce naselja Podutik.
(7) Družbene in oskrbne dejavnosti so zagotovljene v širšem območju. V radiju oddaljenosti približno 1.600 m severovzhodno od območja OPPN je obstoječi Vrtec Mojca. V radiju oddaljenosti približno 1.800 m jugovzhodno od območja OPPN je obstoječa Osnovna šola Miška Kranjca. Na območju Kamne Gorice je načrtovana gradnja vrtca in osnovne šole.
(8) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so prikazani v grafičnem načrtu št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
(dopustni objekti in dejavnosti)
(1) V prostorski enoti PE1 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
1. Etaže nad terenom:
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe;
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice;
– 12201 Stavbe javne uprave (za potrebe območja);
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic;
– 12203 Druge poslovne stavbe;
– 12301 Trgovske stavbe;
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: vse razen avtopralnice in avtomehanične delavnice;
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za predšolsko vzgojo, jasli, vrtci ter stavbe za neinstitucionalno izobraževanje;
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo stavbe za zdravstveno oskrbo in nego bolnih ter poškodovanih, zdravstvene posvetovalnice ter ambulante, veterinarske ambulante;
– 12650 Stavbe za šport: samo stavbe za dvoranske športe brez prostorov za gledalce in stavbe za šport, pretežno namenjene razvedrilu: samo telovadnice, centri za fitnes, jogo in aerobiko ter podobno, brez prostorov za gledalce;
2. Klet:
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice in pokrita parkirišča;
– spremljajoči prostori za lastne potrebe: shrambe, skladišča poslovnih prostorov, energetski prostori in podobno.
(2) V prostorski enoti PE2 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe;
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže, kolesarnice in pokrita parkirišča;
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo nadstrešnice nad zasebno dovozno površino in nad pokritim dovozom.
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve)
(1) Prostorska enota PE1:
– stavba z oznako G je vzporedna s Podutiško cesto. Stavba je podkletena, pritličje in prvo nadstropje sta na južni strani delno vkopani. Dostopi in vhodi v stavbo so na severni strani v nivoju pritličja ter na južni strani v nivoju drugega nadstropja. V stavbi je načrtovano vertikalno komunikacijsko jedro z dvigalom, ki povezuje površine na severni in južni strani stavbe. Parkirna mesta v kleti stavbe so dostopna po uvozno izvozni klančini na vzhodni strani stavbe;
– zunanje površine na severni strani stavbe so oblikovane kot enotna tlakovana ploščad, ki je višinsko prilagojena koti pritličja. Med ploščadjo in Podutiško cesto je zelena brežina, zasajena z drevjem. Na južni strani stavbe G je v nivoju drugega nadstropja urejena večnamenska ploščad. Ob njej je parkovno urejena zelena površina, namenjena igri otrok, ki se vzpenja proti jugu. Na južni strani stavbe so dopustni tudi zasebni vrtovi stanovanj. Od večnamenske ploščadi se na zahodni strani vzpenja pešpot proti prostorski enoti PE2.
(2) Prostorska enota PE2:
– v prostorski enoti PE2 je šest nizov enostanovanjskih stavb. Nizi A, B, C, D in E so na severni strani dovozne ceste, niz F pa je na južni strani dovozne ceste. Umestitev stavb in zunanja ureditev ob njih sledijo plastnicam terena. Vsaka stavba ima svoj lasten dostop preko pešpoti, ki potekajo pri nizih A, B, C, D in E na vzhodni strani, pri nizu F pa na zahodni strani stavb;
– nizi A, B, C, D in E so radialno zamaknjeni in se enakomerno spuščajo v smeri proti vzhodu. Stavbni nizi B, C in D so nad terenom razdeljeni na dva dela, med katera je umeščena garažna stavba. Zunanja ureditev v obliki pahljačasto razporejenih teras višinsko sledi nizom stanovanjskih hiš;
– pri nizih A, B in C ima vsaka stavba na zahodni strani nadkrito zasebno dovozno površino, preko katere poteka služnostni dostop do sosednjih stavb v nizu. Dostop do prve stavbe v nizu je preko priključka, ki se navezuje na dovozno cesto. Višinsko razliko med nadkrito zasebno dovozno površino in zunanjo ureditvijo sosednjega niza je dopustno premostiti z opornimi zidovi in ozelenjenimi brežinami. Streha nadstrešnice nad zasebno dovozno površino je pohodna in se uporablja kot zunanja površina pripadajoče stavbe;
– med nizoma D in E je pokrita dovozna površina v souporabi stanovalcev stavb v nizih D in E. Preko pokrite dovozne površine so dostopne garaže v najnižji etaži vrstnih hiš. Streha nadstrešnice nad dovozno površino je urejena kot zunanja površina v souporabi stanovalcev obeh nizov. Pri nizu E so na zahodni strani zasebni vrtovi enostanovanjskih stavb. Pri nizu D je streha nad zahodnim delom pritličja urejena kot zunanja površina stanovanja. Pri nizu E je streha nad vzhodnim delom pritličja urejena kot zunanja površina stanovanja;
– stavbe v nizu F so med seboj stopničasto zamaknjene v enakomernem ritmu. Na zahodni strani vsake stavbe je pokrito dvorišče, preko katerega poteka služnostna pot za dostop do sosednjih stavb v nizu. Streha nadstrešnice nad pokritim dvoriščem je pohodna in se uporablja kot zunanja površina pripadajoče stavbe. Na vzhodni strani so pritličja povezana z vrtovi. Na vzhodni strani niza F je pešpot z dopustno navezavo na Kropovo ulico;
– ob enostanovanjskih hišah so na parcelah, namenjenih gradnji stavb, zasebni vrtovi in dvorišča. Med nizi parcel, namenjenih gradnji, in ob njih so zelene površine v souporabi stanovalcev pripadajočih nizov stavb, opremljene s klopmi in igrali. Preko njih potekajo pešpoti, ki so pri nizih A, B, C, D in E na severni strani navezane na pešpot v prostorski enoti PE1, na južni pa na pločnik ob dovozni cesti;
– na južni strani območja je ob vstopu v gozd urejena zelena površina, namenjena rekreaciji in druženju stanovalcev, z večnamensko ploščadjo. V podaljšku parkirišča je vzporedno z nizom F utrjen dostop za mehanizacijo do gozda;
– po vzhodnem in jugovzhodnem robu prostorske enote je urejena dovozna cesta z obračališčem in površino za parkiranje. Površine ob cesti so ozelenjene in zasajene z drevesi;
– po severnem robu prostorske enote poteka pešpot, ki predstavlja glavno povezavo v smeri vzhod-zahod. Pešpot se začne pri vstopu v naselje in zaključi na večnamenski ploščadi v prostorski enoti PE1.
(3) Prostorska enota PE3: V prostorski enoti PE3 so urejeni uvoz v območje, pločnik ob Podutiški cesti ter vzporedno z njim odprt jarek. Do ureditve Podutiške ceste je na parceli P3/2 načrtovana zelenica kot del zunanje ureditve med stavbo G in Podutiško cesto. Obstoječi odprt jarek je dopustno zaceviti le na krajših odsekih v območju premostitvenih objektov za zagotavljanje dostopa do območja OPPN. Pri dimenzioniranju premostitvenih objektov je treba upoštevati elaborat Hidrološko hidravlična študija št. IV-74/17, ki ga je izdelal IZVO-Vodar d.o.o. v avgustu 2017.
(4) Zazidalna zasnova in zunanja ureditev sta določeni v grafičnih načrtih št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe« in 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo 1«.
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Na območju OPPN so nad terenom dopustni enostavni in nezahtevni objekti v skladu z določili 9., 11. in 12. člena tega odloka. Pri umeščanju, dimenzioniranju ter oblikovanju enostavnih in nezahtevnih objektov je treba upoštevati tudi druga določila tega odloka.
(2) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, vodnih zbiralnikov in pomožnih infrastrukturnih objektov za potrebe načrtovanih objektov v območju OPPN v skladu z določili tega odloka, ki urejajo pogoje za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(3) Drugih enostavnih in nezahtevnih objektov, razen objektov iz predhodnih odstavkov tega člena, ni dopustno graditi oziroma postavljati.
(pogoji za oblikovanje objektov)
(1) Pri vrstnih hišah morajo biti stavbe znotraj niza zasnovane tako, da ustvarjajo vtis enotno oblikovanega objekta. Dopustna je horizontalna in vertikalna členitev z izmenjavanjem ali ponavljanjem različnih tipov stavb znotraj posameznega niza, pri čemer morajo imeti skupine najmanj treh hiš enake gabarite.
(2) Fasade stavb morajo biti grajene iz kakovostnih in trajnih materialov. Fasade znotraj prostorske enote morajo biti usklajene v barvah in materialih. Barve fasad morajo biti v naravnih odtenkih in neizstopajoče. Končne fasade nizov ne smejo biti zasnovane kot slepe in morajo biti oblikovane enakovredno kot ostale fasade. Stavbno pohištvo mora biti za vsak niz oblikovano enotno ter iz enakih materialov in barv.
(3) Stavba G mora biti oblikovno členjena v vertikalni smeri v dva med seboj povezana volumna.
(4) Pri vseh stavbah je najvišja etaža lahko oblikovana kot terasna etaža.
(5) Streha nad zadnjo etažo stavbe G v prostorski enoti PE1 mora biti ravna, urejena kot zelena streha, razen v območju svetlobnikov, strojnic in drugih objektov na strehi.
(6) Strehe nad zadnjo etažo stanovanjskih stavb v prostorski enoti PE2 morajo biti enokapne z naklonom od 6 do 10 stopinj. Smer naklona mora biti vzporedna z naklonom terena. Tip in barva kritine morata biti pri vseh stanovanjskih stavbah znotraj prostorske enote enotna. Strehe nad garažnimi stavbami v nizih B, C in D so ravne.
(7) Klimatske naprave na fasadah in tehnične naprave na strehah morajo biti oblikovno zastrte.
(8) Ograje balkonov in teras morajo biti oblikovane enotno oziroma oblikovno usklajene. Poznejša zasteklitev balkonov ni dopustna.
(9) Razmejitev med zasebnimi vrtovi in drugimi zunanjimi površinami je dopustna z živo mejo ter s transparentnimi kovinskimi ali z ozelenjenimi žičnatimi ograjami z višino do največ 1,50 m. Na meji med dvema zasebnima vrtovoma so dopustne tudi netransparentne ograje z višino do največ 1,80 m.
(10) Objekte za oglaševanje za lastne potrebe je dopustno postaviti le na stavbi G in zemljiščih v prostorski enoti PE1. Oblikovno naj se prilagajajo značaju stavbe. Oglaševanje za dejavnosti v objektu je treba reševati celostno, napisne table, ki označujejo poslovne dejavnosti v stavbi, morajo biti enakih dimenzij. Dopustno jih je namestiti na nosilce, ki omogočajo namestitev več tabel hkrati in preprosto menjavo brez posegov v fasado stavbe. Osvetljeni napisi ne smejo segati v preglednostno polje ceste.
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
(1) Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:
– vse ureditve morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem v skladu s predpisi;
– pešpoti in zunanje površine v skupni rabi morajo biti tlakovane, opremljene z mikrourbano opremo in primerno osvetljene;
– elementi mikrourbane opreme znotraj območja OPPN morajo biti oblikovani enotno;
– intervencijske poti izven vozišča morajo biti urejene tako, da je po njih mogoča vožnja gasilskih vozil z osno obremenitvijo do 10 ton;
– v prostorski enoti PE1 je treba zasaditi najmanj 10 dreves;
– v prostorski enoti PE2 je treba zasaditi najmanj po dve drevesi na stanovanjsko stavbo, od tega vsaj po eno na parceli, namenjeni gradnji stavbe;
– v prostorski enoti PE2 je treba na južnem robu drevesa in podrastje odstraniti in na novo vzpostaviti kakovosten gozdni rob;
– za zasaditev gozdnega roba je treba uporabljati izključno drevesne vrste in grmovnice, ki so v gozdu že prisotne;
– predpisano zasaditev površin je treba izvajati z drevesi z obsegom debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi. Višina debla pri drevorednih zasaditvah mora biti več kot 2,20 m. Do 30 % dreves, ki jih je treba posaditi na parceli, namenjeni gradnji, je dopustno nadomestiti tudi z visokimi grmovnicami;
– odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa mora biti najmanj 2,00 m;
– na zelenih površinah med nizi stavb v prostorski enoti PE2 je treba urediti prostor za sedenje in namestiti igrala;
– na parceli P2/2 je treba urediti prostor za rekreacijo in druženje stanovalcev z večnamensko ploščadjo;
– večnamenska ploščad z otroškim igriščem v prostorski enoti PE1 in športna ploščad na parceli P2/2 sta lahko ograjeni z žičnato ograjo višine največ 3,00 m, vendar morata biti otroško igrišče in športna ploščad dostopna vsem prebivalcem stavb v območju OPPN;
– na otroškem igrišču je treba namestiti igrala, namenjena različnim starostnim skupinam otrok, ki morajo omogočati raznolike vrste gibanja;
– na lokacijah za zbiranje in prevzem komunalnih odpadkov ter nad prostori za priklepanje koles so dopustne nadstrešnice. Nadstrešnice za kolesa morajo biti znotraj območja OPPN oblikovane enotno;
– pri stavbi G je na zunanjih površinah ob gostinskih lokalih dopustna ureditev gostinskih vrtov brez nadstreškov, nosilnih konstrukcij, ograj in podestov;
– višinske razlike morajo biti v čim večji meri premoščene z brežinami. Dopustni so tudi oporni zidovi z višino do največ 1,50 m. Oporni zidovi ob uvozih v garaže, ob dvoriščih na zahodni strani nizov A, B, C, E in F ter ob dovozni cesti so lahko tudi višji, vendar morajo biti izvedeni v kaskadah in vsaj delno ozelenjeni. Višina opornega zidu ob uvozu v garažo stavbe G je prilagojena kotam zunanje ureditve;
– pri ureditvah v severnem delu prostorske enote PE1 in v južnem delu prostorske enote PE2 je treba upoštevati priobalno zemljišče, to je 5,00 m širok pas ob vodotokih Potok iz kamnoloma in Krupovnik. Na priobalnem zemljišču je dopustna le gradnja objektov javne prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture ter priključkov nanjo. Meja priobalnega zemljišča je določena v grafičnih načrtih št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe« in 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo 1«;
– za zunanjo ureditev prostorskih enot PE1 in PE2 mora biti izdelan načrt krajinske arhitekture.
(2) Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnem načrtu št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe«.
(1) Tlorisne dimenzije stavb nad terenom so:
1. niz A – enostanovanjske stavbe A1, A2 in A3:
– dolžina niza: 36,00 m;
– posamezna enostanovanjska stavba: dolžina 12,00 m, širina 10,00 m;
– posamezna nadstrešnica nad zasebno dovozno površino ob stavbah v nizu: dolžina 12,00 m, širina: 6,50 m;
2. niz B – enostanovanjske stavbe B1, B2 in B3, garažna stavba BG ter enostanovanjske stavbe B4, B5 in B6:
– dolžina niza: 52,50 m;
– posamezna enostanovanjska stavba: dolžina 7,50 m, širina 10,00 m;
– garažna stavba – BG: dolžina 7,50 m, širina 7,00 m;
– posamezna nadstrešnica nad zasebno dovozno površino ob stavbah v nizu: dolžina 7,50 m, širina: 6,50 m;
3. niz C – enostanovanjske stavbe C1, C2, C3, C4 in C5, garažna stavba CG ter enostanovanjske stavbe C6, C7 in C8:
– dolžina niza: 67,50 m;
– posamezna enostanovanjska stavba: dolžina 7,50 m, širina 10,00 m;
– garažna stavba: dolžina 7,50 m, širina 7,00 m;
– posamezna nadstrešnica nad zasebno dovozno površino ob stavbah v nizu: dolžina 7,50 m, širina: 6,50 m;
4. niz D – enostanovanjske stavbe D1, D2 in D3, garažna stavba DG ter enostanovanjske stavbe D4, D5, D6, D7 in D8:
– dolžina niza: 67,50 m;
– posamezna enostanovanjska stavba – pritličje: dolžina 7,50 m, širina 16,50 m;
– posamezna enostanovanjska stavba – etaže nad pritličjem: dolžina 7,50 m, širina 10,00 m;
– garažna stavba: dolžina 7,50 m, širina 7,00 m;
5. niz E – enostanovanjske stavbe E1, E2, E3, E4, E5, E6, E7, E8, E9 in E10:
– dolžina niza: 60,00 m;
– posamezna enostanovanjska stavba – klet: dolžina 6,00 m, širina 16,00 m;
– posamezna enostanovanjska stavba – etaže terenom: dolžina 6,00 m, širina 12,00 m;
6. stavba EG – nadstrešnica:
– dolžina: 77,00 m;
– širina: 14,00 m;
7. niz F – enostanovanjske stavbe F1, F2, F3 in F4:
– dolžina niza: 24,00 m;
– posamezna stavba: dolžina 6,00 m, širina 12,00 m;
– posamezna nadstrešnica nad zasebno dovozno površino ob stavbah v nizu: dolžina 6,00 m, širina 11,00 m;
8. stavba G:
– dolžina: 75,00 m;
– širina – klet: 17,00 m;
– širina – etaže nad terenom: 12,00 m.
(2) Tlorisne dimenzije stavb so določene v grafičnih načrtih št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe« in št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo 1«.
(3) Lega stavb je določena s točkami v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu v grafičnem načrtu št. 3.4 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč, zakoličbe objektov in prikaz javnega dobra na geodetskem načrtu«. Geokoordinate točk so navedene v obrazložitvi odloka.
(višinski gabariti in etažnost)
(1) Etažnost stavbe G v prostorski enoti PE1 je K+P+2N.
(2) Etažnost enostanovanjskih stavb v prostorski enoti PE2 je:
– niz A: P+1N;
– nizi B, C, D, F: P+2N;
– niz E: K+P+2N.
(3) Svetla višina garažnih stavb v prostorski enoti PE2 je do 3,00 m.
(4) Višina enostanovanjskih stavb je največ 11,00 m. Višina stavbe G je največ 14,00 m. Višina stavbe je razdalja med koto terena ob vhodu v pritličje stavbe in najvišjo točko slemena stavbe.
(5) Višinski gabariti in etažnost stavb so določeni v grafičnih načrtih št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe« ter št. 4.3 »Značilni prerezi in pogledi«.
(višinske kote terena in pritličja)
(1) Višinske kote terena in pritličja posameznih nizov, stavbe G in garažne stavbe EG:
– niz A:
– kota pritličja: 320,50 m n. v.;
– kota terena na vzhodni strani: 320,50 m n. v.;
– niz B:
– kota pritličja: 323,50 m n. v.;
– kota terena na vzhodni strani: 323,50 m n. v.;
– niz C:
– kota pritličja: 326,50 m n. v.;
– kota terena na vzhodni strani: 326,50 m n. v.;
– niz D:
– kota pritličja: 329,50 m n. v.;
– kota terena na vzhodni strani: 329,50 m n. v.;
– niz E:
– kota pritličja: 332,50 m n. v.;
– kota terena na zahodni strani: 332,50 m n. v.;
– niz F:
– kota pritličja: 327,00 m n. v.;
– kota terena na vzhodni strani: 327,00 m n. v.;
– stavba G:
– kota pritličja: 318,00 m n. v.;
– kota terena na severni strani: 318,00 m n. v.;
– kota večnamenske ploščadi na južni strani: 325,50 m n. v.;
– garažna stavba EG:
– kota kleti: 329,50 m n. v.
(2) Kote zunanje ureditve morajo biti prilagojene kotam dostopne ceste in uvozov v garaže, kotam raščenega terena na obodu območja in kotam zunanje ureditve na sosednjih zemljiščih. Višinske kote zunanje ureditve ob stavbah je treba pred vhodi prilagajati kotam pritličja.
(3) Višinske kote terena in pritličja so določene v grafičnih načrtih št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe« in št. 4.3 »Značilni prerezi in pogledi«.
(1) Bruto tlorisna površina (v nadaljnjem besedilu: BTP) stavbe je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836. Izračun BTP vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda (pri čemer se upošteva BTP vseh etaž s svetlo višino nad 2,20 m).
(2) BTP nadstrešnice se računa do navpične projekcije zunanjega roba krova.
(3) Površina območja OPPN | 21.168 m² |
(4) Površina prostorske enote PE1 | 4.316 m² |
– stavba G: | |
– BTP stavbe brez delov kleti, ki so namenjeni parkiranju in servisnim prostorom: | 3.000 m² |
– BTP delov stavbe, ki so namenjeni parkiranju in servisnim prostorom: | 1.000 m² |
– število stanovanjskih enot: | 10 |
(5) Površina prostorske enote PE2 | 15.972 m² |
– niz A: | |
– BTP vseh enostanovanjskih stavb v nizu: | 720 m² |
– število stanovanjskih enot: | 3 |
– BTP vseh nadstrešnic nad dovozno površino: | 240 m² |
– niz B: | |
– BTP vseh enostanovanjskih stavb in garaže v nizu: | 1.400 m² |
– število stanovanjskih enot: | 6 |
– BTP vseh nadstrešnic nad dovozno površino: | 350 m² |
– niz C: | |
– BTP vseh enostanovanjskih stavb in garaže v nizu: | 1.850 m² |
– število stanovanjskih enot: | 8 |
– BTP vseh nadstrešnic nad dovozno površino: | 450 m² |
– niz D | |
– BTP vseh enostanovanjskih stavb in garaže v nizu: | 2.240 m² |
– število stanovanjskih enot: | 8 |
– niz E: | |
– BTP vseh enostanovanjskih stavb v nizu: | 3.120 m² |
– število stanovanjskih enot: | 10 |
– stavba EG | |
– BTP: | 640 m2 |
– niz F: | |
– BTP vseh enostanovanjskih stavb v nizu: | 860 m² |
– število stanovanjskih enot: | 4 |
– BTP vseh nadstrešnic nad dovozno površino: | 220 m² |
(6) Površina prostorske enote PE3: | 880 m² |
(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji:
1. prostorska enota PE1:
– PG: parcela, namenjena gradnji stavbe G, ki obsega zemljišči s parcelnima številkama 1058 in 1061/2 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 1054, 1057, 1061/1 in 1061/7, vse katastrska občina 1755 Glince. Površina PG meri 4.276 m2;
– PTP: parcela, namenjena gradnji transformatorske postaje, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1054, katastrska občina 1755 Glince. Površina PTP meri 40 m2;
2. prostorska enota PE2:
– P2/1: parcela, namenjena gradnji dovozne ceste (površina v souporabi stanovalcev nizov A, B, C, D, E in F), ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1049, 1054, 1055, 1057, 1061/1 in 1063/1, vse katastrska občina 1755 Glince. Površina P2/1 meri 2.261 m2;
– P2/2: parcela, namenjena zunanjim površinam v souporabi stanovalcev nizov A, B, C, D, E in F, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1048/1, 1049 in 1063/1, vse katastrska občina 1755 Glince. Površina P2/2 meri 1.710 m2;
– P2/3: parcela, namenjena ureditvi pešpoti (površina v souporabi stanovalcev nizov A, B, C, D, E in F), ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1048/1, 1049, 1057 in 1063/1, vse katastrska občina 1755 Glince. Površina P2/3 meri 88 m2;
– PA/0: parcela, namenjena zunanjim površinam v souporabi stanovalcev niza A, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1054, 1055 in 1061/1, vse katastrska občina 1755 Glince. Površina PA/0 meri 591 m2;
– PA/1: parcela, namenjena gradnji stavbe A1 – stanovanjski del, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1054, katastrska občina 1755 Glince. Površina PA/1 meri 168 m2;
– PA/1N: parcela, namenjena gradnji stavbe A1 – dovoz, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1054, katastrska občina 1755 Glince. Površina PA/1N meri 95 m2;
– PA/2: parcela, namenjena gradnji stavbe A2 – stanovanjski del, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1054 in 1061/1, obe katastrska občina 1755 Glince. Površina PA/2 meri 168 m2;
– PA/2N: parcela, namenjena gradnji stavbe A2 – dovoz, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1054, 1055 in 1061/1, vse katastrska občina 1755 Glince. Površina PA/2N meri 95 m2;
– PA/3: parcela, namenjena gradnji stavbe A3 – stanovanjski del, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1055 in 1061/1, obe katastrska občina 1755 Glince. Površina PA/3 meri 168 m2;
– PA/3N: parcela, namenjena gradnji stavbe A3 – dovoz, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1055, katastrska občina 1755 Glince. Površina PA/3N meri 95 m2;
– PB/0: parcela, namenjena zunanjim površinam v souporabi stanovalcev niza B, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1054, 1055, in 1061/1, vse katastrska občina 1755 Glince. Površina PB/0 meri 754 m2;
– PB/G: parcela, namenjena gradnji stavbe BG – garaža, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1054, 1055 in 1061/1; vse katastrska občina 1755 Glince. Površina PB/G meri 105 m2;
– PB/GN: parcela, namenjena gradnji garažne stavbe BG – dovoz, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1054, 1055 in 1061/1, vse katastrska občina 1755 Glince. Površina PB/GN meri 59 m2;
– PB/1: parcela, namenjena gradnji stavbe B1 – stanovanjski del, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1054, katastrska občina 1755 Glince. Površina PB/1 meri 105 m2;
– PB/1N: parcela, namenjena gradnji stavbe B1 – dovoz, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1054, katastrska občina 1755 Glince. Površina PB/1N meri 59 m2;
– PB/2: parcela, namenjena gradnji stavbe B2 – stanovanjski del, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1054, katastrska občina 1755 Glince. Površina PB/2 meri 105 m2;
– PB/2N: parcela, namenjena gradnji stavbe B2 – dovoz, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1054, katastrska občina 1755 Glince. Površina PB/2N meri 59 m2;
– PB/3: parcela, namenjena gradnji stavbe B3 – stanovanjski del, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1054, katastrska občina 1755 Glince. Površina PB/3 meri 105 m2;
– PB/3N: parcela, namenjena gradnji stavbe B3 – dovoz, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1054, katastrska občina 1755 Glince. Površina PB/3N meri 59 m2;
– PB/4: parcela, namenjena gradnji stavbe B4 – stanovanjski del, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1055, katastrska občina 1755 Glince. Površina PB/4 meri 105 m2;
– PB/4N: parcela, namenjena gradnji stavbe B4 – dovoz, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1055, katastrska občina 1755 Glince. Površina PB/4N meri 59 m2;
– PB/5: parcela, namenjena gradnji stavbe B5 – stanovanjski del, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1055, katastrska občina 1755 Glince. Površina PB/5 meri 105 m2;
– PB/5N: parcela, namenjena gradnji stavbe B5 – dovoz, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1055, katastrska občina 1755 Glince. Površina PB/5N meri 59 m2;
– PB/6: parcela, namenjena gradnji stavbe B6 – stanovanjski del, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1055, katastrska občina 1755 Glince. Površina PB/6 meri 105 m2;
– PB/6N: parcela, namenjena gradnji stavbe B6 – dovoz, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1055, katastrska občina 1755 Glince. Površina PB/6N meri 59 m2;
– PC/0: parcela, namenjena zunanjim površinam v souporabi stanovalcev niza C, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1054, 1055, 1057 in 1061/1, vse katastrska občina 1755 Glince. Površina PC/0 meri 769 m2;
– PC/G: parcela, namenjena gradnji stavbe CG – garaža, ki obsega dele zemljišč s parcelnima številkama 1055 in 1057, obe katastrska občina 1755 Glince. Površina PC/G meri 105 m2;
– PC/GN: parcela, namenjena gradnji stavbe CG – dovoz, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1057, katastrska občina 1755 Glince. Površina PC/GN meri 59 m2;
– PC/1: parcela, namenjena gradnji stavbe C1 – stanovanjski del, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1054 in 1057, obe katastrska občina 1755 Glince. Površina PC/1 meri 105 m2;
– PC/1N: parcela, namenjena gradnji stavbe C1 – dovoz, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1057, katastrska občina 1755 Glince. Površina PC/1N meri 59 m2;
– PC/2: parcela, namenjena gradnji stavbe C2 – stanovanjski del, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1054 in 1057, obe katastrska občina 1755 Glince. Površina PC/2 meri 105 m2;
– PC/2N: parcela, namenjena gradnji stavbe C2 – dovoz, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1057, katastrska občina 1755 Glince. Površina PC/2N meri 59 m2;
– PC/3: parcela, namenjena gradnji stavbe C3 – stanovanjski del, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1054 in 1057, obe katastrska občina 1755 Glince. Površina PC/3 meri 105 m2;
– PC/3N: parcela, namenjena gradnji stavbe C3 – dovoz, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1057, katastrska občina 1755 Glince. Površina PC/3N meri 59 m2;
– PC/4: parcela, namenjena gradnji stavbe C4 – stanovanjski del, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1054, 1055, 1057 in 1061/1, vse katastrska občina 1755 Glince. Površina PC/4 meri 105 m2;
– PC/4N: parcela, namenjena gradnji stavbe C4 – dovoz, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1057, katastrska občina 1755 Glince. Površina PC/4N meri 59 m2;
– PC/5: parcela, namenjena gradnji stavbe C5 – stanovanjski del, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1055 in 1057, obe katastrska občina 1755 Glince. Površina PC/5 meri 105 m2;
– PC/5N: parcela, namenjena gradnji stavbe C5 – dovoz, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1057, katastrska občina 1755 Glince. Površina PC/5N meri 59 m2;
– PC/6: parcela, namenjena gradnji stavbe C6 – stanovanjski del, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1055 in 1057, obe katastrska občina 1755 Glince. Površina PC/6 meri 105 m2;
– PC/6N: parcela, namenjena gradnji stavbe C6 – dovoz, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1057, katastrska občina 1755 Glince. Površina PC/6N meri 59 m2;
– PC/7: parcela, namenjena gradnji stavbe C7 – stanovanjski del, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1055 in 1057, obe katastrska občina 1755 Glince. Površina PC/7 meri 105 m2;
– PC/7N: parcela, namenjena gradnji stavbe C7 – dovoz, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1057, katastrska občina 1755 Glince. Površina PC/7N meri 59 m2;
– PC/8: parcela, namenjena gradnji stavbe C8 – stanovanjski del, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1055 in 1057, obe katastrska občina 1755 Glince. Površina PC/8 meri 105 m2;
– PC/8N: parcela, namenjena gradnji stavbe C8 – dovoz, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1057, katastrska občina 1755 Glince. Površina PC/8N meri 59 m2;
– PD/0: parcela, namenjena zunanjim površinam v souporabi stanovalcev niza D, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1057 in 1063/1, obe katastrska občina 1755 Glince. Površina PD/0 meri 915 m2;
– PD/G: parcela, namenjena gradnji stavbe DG – garaža, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1056 in 1057, obe katastrska občina 1755 Glince. Površina PD/G meri 154 m2;
– PD/1: parcela, namenjena gradnji stavbe D1, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1057, katastrska občina 1755 Glince. Površina PD/1 meri 154 m2;
– PD/2: parcela, namenjena gradnji stavbe D2, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1057, katastrska občina 1755 Glince. Površina PD/2 meri 154 m2;
– PD/3: parcela, namenjena gradnji stavbe D3, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1056 in 1057, obe katastrska občina 1755 Glince. Površina PD/3 meri 154 m2;
– PD/4: parcela, namenjena gradnji stavbe D4, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1056 in 1057, obe katastrska občina 1755 Glince. Površina PD/4 meri 154 m2;
– PD/5: parcela, namenjena gradnji stavbe D5, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1057, katastrska občina 1755 Glince. Površina PD/5 meri 154 m2;
– PD/6: parcela, namenjena gradnji stavbe D6, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1057, katastrska občina 1755 Glince. Površina PD/6 meri 154 m2;
– PD/7: parcela, namenjena gradnji stavbe D7, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1057, katastrska občina 1755 Glince. Površina PD/7 meri 154 m2;
– PD/8: parcela, namenjena gradnji stavbe D8, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1057, katastrska občina 1755 Glince. Površina PD/8 meri 154 m2;
– PE/0: parcela, namenjena zunanjim površinam v souporabi stanovalcev niza E, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1057, katastrska občina 1755 Glince. Površina PE/0 meri 121 m2;
– PE/G: parcela, namenjena pokriti dovozni površini, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1056, 1057 in 1063/1; vse katastrska občina 1755 Glince. Površina PE/G meri 804 m2;
– PE/1: parcela, namenjena gradnji stavbe E1, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1057, katastrska občina 1755 Glince. Površina PE/1 meri 152 m2;
– PE/2: parcela, namenjena gradnji stavbe E2, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1057, katastrska občina 1755 Glince. Površina PE/2 meri 154 m2;
– PE/3: parcela, namenjena gradnji stavbe E3, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1057, katastrska občina 1755 Glince. Površina PE/3 meri 157 m2;
– PE/4: parcela, namenjena gradnji stavbe E4, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1057, katastrska občina 1755 Glince. Površina PE/4 meri 159 m2;
– PE/5: parcela, namenjena gradnji stavbe E5, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1057, katastrska občina 1755 Glince. Površina PE/5 meri 161 m2,
– PE/6: parcela, namenjena gradnji stavbe E6, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1056 in 1057, obe katastrska občina 1755 Glince. Površina PE/6 meri 164 m2;
– PE/7: parcela, namenjena gradnji stavbe E7, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1057, katastrska občina 1755 Glince. Površina PE/7 meri 167 m2;
– PE/8: parcela, namenjena gradnji stavbe E8, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1057 in 1063/1, obe katastrska občina 1755 Glince. Površina PE/8 meri 171 m2;
– PE/9: parcela, namenjena gradnji stavbe E9, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1057 in 1063/1, obe katastrska občina 1755 Glince. Površina PE/9 meri 160 m2;
– PE/10: parcela, namenjena gradnji stavbe E10, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1063/1, katastrska občina 1755 Glince. Površina PE/10 meri 209 m2;
– PF/0: parcela, namenjena zunanjim površinam v souporabi stanovalcev niza F, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1048/1, 1049 in 1063/1, vse katastrska občina 1755 Glince. Površina PF/0 meri 515 m2;
– PF/1: parcela, namenjena gradnji stavbe F1 – stanovanjski del, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1048/1, 1049, 1057 in 1063/1, vse katastrska občina 1755 Glince. Površina PF/1 meri 220 m2;
– PF/1N: parcela, namenjena gradnji stavbe F1 – dovoz, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1049, katastrska občina 1755 Glince. Površina PF/1N meri 55 m2;
– PF/2: parcela, namenjena gradnji stavbe F2 – stanovanjski del, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1048/1 in 1049, obe katastrska občina 1755 Glince. Površina PF/2 meri 130 m2;
– PF/2N: parcela, namenjena gradnji stavbe F2 – dovoz, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1049, katastrska občina 1755 Glince. Površina PF/2N meri 55 m2;
– PF/3: parcela, namenjena gradnji stavbe F3 – stanovanjski del, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1048/1 in 1049, obe katastrska občina 1755 Glince. Površina PF/3 meri 154 m2;
– PF/3N: parcela, namenjena gradnji stavbe F3 – dovoz, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1048/1 in 1049, obe katastrska občina 1755 Glince. Površina PF/3N meri 55 m2;
– PF/4: parcela, namenjena gradnji stavbe F4 – stanovanjski del, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1048/1, katastrska občina 1755 Glince. Površina PF/4 meri 267 m2;
– PF/4N: parcela, namenjena gradnji stavbe F4 – dovoz, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1048/1 in 1049, obe katastrska občina 1755 Glince. Površina PF/4N meri 55 m2;
3. prostorska enota PE3:
– P3/1: parcela Podutiške ceste ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 121/9, 1053/6, 1053/7, 1061/1, 1061/5, 1061/7, 1437/19, 1484/3, 1484/6 in 1484/7, vse katastrska občina 1755 Glince. Površina P3/1 meri 311 m2;
– P3/2: parcela, namenjena ureditvam ob Podutiški cesti, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 121/9, 1053/6, 1053/7, 1061/1 in 1484/7, vse katastrska občina 1755 Glince. Površina P3/2 meri 212 m2;
– P3/3: parcela dovozne ceste, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1050, 1053/6, 1053/7, 1054, 1061/1 in 1437/19, vse katastrska občina 1755 Glince. Površina P3/3 meri 357 m2.
(2) Na parcelah, preko katerih poteka dostop do sosednjih stavb, je treba zagotoviti pravico za dostop:
– na parcelah PA/1N, PA/2N in PA/3N v korist vsakokratnih lastnikov stavb v nizu A;
– na parcelah PB/1N, PB/2N, PB/3N, PB/4N, PB/5N, PB/6N in PB/GN v korist vsakokratnih lastnikov stavb v nizu B;
– na parcelah PC/1N, PC/2N, PC/3N, PC/4N, PC/5N, PC/6N, PC/7N, PC/8N, PC/9N, PC/10N in PC/GN v korist vsakokratnih lastnikov stavb v nizu C ter
– na parcelah PF/1N, PF/2N, PF/3N in PF/4N v korist vsakokratnih lastnikov stavb v nizu F.
(3) Parcelacija in točke za zakoličbo parcel so določene v grafičnem načrtu št. 3.4 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč, zakoličbe objektov in prikaz javnega dobra na geodetskem načrtu«. Geokoordinate točk so navedene v obrazložitvi odloka.
(površine, namenjene javnemu dobru in javni rabi)
(1) Površine, namenjene javnemu dobru, so parcele z oznakami P3/1, P3/2 in P3/3, ki predstavljajo javne prometne površine.
(2) Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo dele zemljišč s parcelnimi številkami 121/9, 1050, 1053/6, 1053/7, 1054, 1061/1, 1061/5, 1061/7, 1437/19, 1484/3, 1484/6 in 1484/7, vse katastrska občina 1755 Glince.
(3) Površine, namenjene javnemu dobru, merijo 880 m2.
(4) Javni rabi so namenjeni hodnik za pešce ob dovozni cesti, pešpot od dovozne ceste preko parcele P2/2 do gozdnih površin in pešpot na parceli P2/3 z navezavo na pločnik ob dovozni cesti. Površine, namenjene javni rabi, merijo 480 m2.
(5) Površine, namenjene javnemu dobru in javni rabi, so določene v grafičnih načrtih št. 3.3 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in prikaz javnega dobra na katastrskem načrtu« in št. 3.4 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč, zakoličbe objektov in prikaz javnega dobra na geodetskem načrtu«.
VI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Gradnjo stavb v območju OPPN je dopustno izvajati v dveh zaključenih fazah:
– faza 1: gradnja stavbe G in pripadajočih ureditev v prostorski enoti PE1;
– faza 2: gradnja stavb in pripadajočih ureditev v prostorski enoti PE2.
(2) Fazi iz prejšnjega odstavka sta lahko izvedeni neodvisno v poljubnem časovnem zaporedju.
(3) Faza 2 je razdeljena na naslednje etape:
– etapa 1: gradnja stavb v nizih D in E ter gradnja stavbe EG;
– etapa 2: gradnja stavb v nizu C;
– etapa 3: gradnja stavb v nizu B;
– etapa 4: gradnja stavb v nizu A in
– etapa 5: gradnja stavb v nizu F.
(4) V projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za gradnjo stavb v fazi 2 morajo biti zajete vse stavbe v fazi 2 ter ureditve na parcelah P2/1, P2/2, P2/3, PA/0, PB/0, PC/0, PD/0 in PF/0. Pred pričetkom gradnje stavb morajo biti izvedene ureditve za odvodnjavanje in zadrževanje padavinskih zalednih vod.
(5) Etape 1, 2, 3 in 4 iz tretjega odstavka tega člena so lahko izvedene sočasno ali kot posamezne zaključene etape po naslednjem vrstnem redu: etapa 1, etapa 2, etapa 3 in etapa 4. Etapa 5 je lahko izvedena sočasno ali po dokončanju etape 1.
(6) Pogoj za uporabo stavb v fazi 1, so ureditve na parcelah z oznakami P3/1, P3/2, P3/3 in PTP ter izvedba hidrantov na javnem vodovodu v Podutiški cesti.
(7) Pogoj za uporabo stavb v fazi 2 so ureditve na parcelah z oznakami P3/1, P3/3, PTP, P2/1, P2/2 in P2/3. Izvedene morajo biti tudi:
– sočasno z etapo 1 ureditve na parceli PD/0;
– sočasno z etapo 2 ureditve na parceli PC/0;
– sočasno z etapo 3 ureditve na parceli PB/0;
– sočasno z etapo 4 ureditve na parceli PA/0 in
– sočasno z etapo 5 ureditve na parceli PF/0.
(8) Delitev etap na podetape ni dopustna.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine. Ker se območje OPPN nahaja v neposredni bližini registriranega arheološkega najdišča Ljubljana – Gradišče Strmica in ker gre za poseg v obsežno nepozidano območje na severnem pobočju Stražnega vrha, je smiselno izvesti predhodne arheološke raziskave za oceno arheološkega potenciala pred začetkom izvedbe zemeljskih del.
(2) Če predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je treba Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije zaradi varstva arheoloških ostalin skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se izvajajo zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler niso opravljene raziskave arheoloških ostalin, oziroma omeji ali prepove gospodarsko in drugo rabo zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
(4) Investitor mora najmanj 10 dni pred začetkom zemeljskih del z nameravanimi posegi pisno seznaniti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenija, Območna enota Ljubljana.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
(varstvo vode in podtalnice)
(1) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin je treba urediti tako, da je v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin. V območju OPPN je načrtovano zadrževanje padavinske vode pred iztokom v javno kanalizacijsko omrežje. Pri dimenzioniranju zadrževalnikov je treba upoštevati elaborat Hidrološko hidravlična študija št. IV-74/17, ki ga je izdelal IZVO-Vodar d.o.o. v avgustu 2017.
(2) Na jugozahodni strani območja je načrtovana kanaleta za odvodnjavanje padavinskih zalednih voda s pobočja vzpetine Stražni vrh. Padavinske vode, ki pritekajo po gozdni vlaki, se stekajo v kanaleto preko načrtovane betonske cevi in peskolova. Na čelu betonske cevi je treba namestiti vtočno glavo s kovinsko rešetko za lovljenje listja. Večji del padavinske vode iz kanalete je treba voditi v načrtovano javno kanalizacijo za padavinske vode preko zadrževalnika. Padavinske vode iz vzhodnega dela kanalete v dolžini približno 25,00 m se bodo stekale v vodotok Krupovnik. Pri načrtovanju kanalete in dimenzioniranju premostitvenih objektov na kanaleti je treba upoštevati elaborat Odvod padavinske zaledne vode v območju predvidenega stanovanjskega naselja 192 Podutik ob športnem parku, št. 1494/11, ki ga je izdelal KONO-B d.o.o. v oktobru 2011. Pri dimenzioniranju zadrževalnika je treba upoštevati elaborat Hidrološko hidravlična študija št. IV-74/17, ki jo je izdelal IZVO-Vodar d.o.o. v avgustu 2017.
(3) Posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da ni onemogočeno varstvo pred škodljivim delovanjem voda.
(4) Načrtovana gradnja se nahaja na vodovarstvenem območju Ljubljanskega polja, na podobmočju širšega vodovarstvenega območja z milim vodovarstvenim režimom z oznako IIIB.
(5) V projektu je treba predvideti rešitve za varčno in smotrno rabo pitne vode skladno s sodobnimi tehnološkimi rešitvami.
(6) Investitor mora za posege v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, pridobiti vodno soglasje skladno s predpisi s področja voda.
(1) Prezračevanje vseh delov stavb je treba izvesti naravno ali prisilno. Odvod dimnih plinov in umazanega zraka iz nadzemnih delov stavbe (npr. iz sanitarnih prostorov stanovanj) je treba speljati nad strehe stavb.
(2) Prezračevanje podzemne garaže pri stavbi G mora biti izvedeno z odvodnimi kanali za odvod dima in toplote z izpustom nad teren. Odpadni zrak iz garaž je treba odvajati na mestih, kjer v neposredni bližini ni otroških in športnih igrišč ter stanovanj.
(3) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
(4) V času gradnje je treba preprečevati nekontrolirano prašenje.
(1) Južni del območja OPPN je v skladu z OPN MOL ID opredeljen kot območje II. stopnje varstva pred hrupom, severni pa kot območje III. stopnje varstva pred hrupom. Del območja OPPN, ki sega v enoto urejanja prostora DR-494 (površine cest), je opredeljen kot območje IV. stopnje varstva pred hrupom.
(2) Vse prostore s hrupnejšimi agregati in napravami je treba protihrupno izolirati.
(3) V projektni dokumentaciji za gradnjo stavbe G je treba izdelati študijo hrupa in po potrebi predvideti ustrezno pasivno zaščito na severni fasadi stavbe G.
(4) Pred začetkom urejanja območja OPPN je treba izdelati načrt izvajanja del, ki mora biti pripravljen tako, da je ob njegovem izvajanju začasna obremenitev s hrupom na dovoljeni ravni.
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Skupni zbirni in prevzemni mesti za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov sta določeni ob uvozu v naselje ter ob uvozu v stavbo EG. Zbirna in prevzemna mesta morajo biti urejena v skladu s predpisi, ki urejajo zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov. Treba je zagotoviti nemoten dostop in prostor za obračanje komunalnih vozil.
(2) Za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času odstranitve objektov in času gradnje, je treba v fazi izvedbe izdelati načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki.
(3) Razmestitev zbirnih in prevzemnih mest za komunalne odpadke je določena v grafičnem načrtu št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe«.
(1) Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(potresna varnost in zaklanjanje)
(1) Obravnavana lokacija se nahaja v območju potresne mikrorajonizacije 0,35 pospeška tal (g) s povratno dobo 475 let. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost.
(2) Zaklonišča osnovne zaščite je treba zgraditi v objektih, za katere je skladno s predpisom o graditvi in vzdrževanju zaklonišč določena takšna zahteva.
(3) V vseh novih objektih je treba stropno konstrukcijo nad kletjo zgraditi tako, da zdrži rušenje objektov nanjo.
(ukrepi za varstvo pred poplavami)
(1) Na severni strani območja OPPN poteka vodotok Potok iz kamnoloma, vzhodno od območja OPPN pa vodotok Krupovnik. Oba vodotoka ob stoletnih poplavnih vodah presegata bregove, vendar ne ogrožata zemljišč v območju OPPN. Del zemljišč na severovzhodni strani območja OPPN sega v območje preostale poplavne nevarnosti, del zemljišč na jugovzhodni strani pa v območje male in preostale poplavne nevarnosti.
(2) Za preprečitev poslabšanja poplavnih razmer na vodotokih Potok iz kamnoloma in Krupovnik je treba zagotoviti naslednje ukrepe:
– na območju OPPN je treba zagotoviti zadrževanje padavinskih vod, ki se preko načrtovane kanalizacije za padavinske vode odvajajo z območja OPPN in njegovega zaledja v Potok iz kamnoloma. Odtočne razmere na vodotoku se ne smejo poslabšati;
– v vodotok Krupovnik je dopustno odvajati le manjše količine padavinske zaledne vode iz vzhodnega dela kanalete v dolžini približno 25,00 m. Odtočne razmere na vodotoku se ne smejo poslabšati;
– v času uporabe je treba zagotoviti redno vzdrževanje in čiščenje odtočne glave na čelu betonske cevi, ki odvaja padavinsko zaledno vodo iz gozdne vlake v kanaleto.
(3) Pri načrtovanju je treba upoštevati elaborat Hidrološko hidravlična študija št. IV-74/17, ki jo je izdelal IZVO-Vodar d.o.o. v avgustu 2017.
(plazljiva in erozijsko nevarna območja)
(1) Na območju OPPN obstaja možnost erozije. Pri načrtovanju je treba upoštevati usmeritve iz elaborata št. 1-7/2014 »Elaborat geotehničnih raziskav za OPPN 192 Podutik ob športnem parku«, ki ga je v novembru 2011 izdelalo podjetje Gracen d.o.o.
(2) Zemljine in hribinska podlaga v območju OPPN so slabo vodoprepustne, zato ponikanje prečiščenih površinskih vod ni možno. Obvezen je kontroliran odtok v bližnja vodotoka.
(3) Za gradnjo stavbe G je treba zagotoviti ustrezno varovalno konstrukcijo ali drug ukrep, ki bo preprečil splazitev temeljnih tal pod nizoma A in B.
(4) Zagotoviti je treba ustrezno dreniranje vseh stavb ali predvideti neprepustno izvedbo njihovih vkopanih delov.
(5) Nagibi začasnih vkopov za gradnjo objektov ne smejo presegati razmerja 1:1, brežine je treba zaščititi z neprepustno folijo. Trajne brežine morajo biti protierozijsko zaščitene (humusiranje in zatravitev ali zasaditev s prekrivnimi grmovnicami), nagib je lahko največ 1:1,5.
(ukrepi za varstvo pred požarom)
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja;
– odmike med objekti in od meje parcel oziroma ustrezno požarno ločitev objektov;
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila;
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Intervencijske poti in površine: Nizi stavb so za intervencijska vozila dostopni po dovozni cesti. Intervencijska pot poteka po dovozni cesti, ki je zaključena z obračališčem in po utrjeni zelenici med nizoma C in D ter nizoma B in C. Poti, zelenice in druge površine morajo biti v območju, kjer je določena pot za intervencijska vozila, utrjene na osni pritisk 10 ton. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir. Intervencijske poti morajo biti projektirane skladno z veljavnimi standardi.
(3) Hidrantno omrežje: Požarna zaščita je načrtovana z zunanjim hidrantnim omrežjem. V primeru požara je voda za gašenje zagotovljena iz javnega hidrantnega omrežja v območju OPPN in v Podutiški cesti. Če pretok vode ne bo zadoščal za potrebe gašenja, mora investitor zgraditi požarni bazen ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z drugimi ukrepi.
(4) Odmiki: Z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji v skladu s požarnimi predpisi.
(5) Evakuacijske poti: V projektni dokumentaciji je treba predvideti način varne evakuacije iz stavb v območju OPPN na proste površine ob njih. Dalje je evakuacija mogoča po sistemu poti ter po dovozni cesti do Podutiške ceste.
(6) Ureditve v zvezi z varstvom pred požarom so določene v grafičnem načrtu št. 4.6 »Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
X. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Vse zunanje pohodne in povozne površine morajo zagotavljati univerzalno dostopnost. Stavbe in zunanje površine morajo biti grajene v skladu s predpisom, ki ureja zagotavljanje dostopnosti za funkcionalno ovirane ljudi.
(2) Povozne in pohodne površine morajo biti ustrezno utrjene in asfaltirane ali tlakovane.
(3) Prehodi za pešce morajo biti izvedeni na nivoju hodnikov za pešce oziroma brez višinskih skokov.
(4) Uvozi in izvozi do garaž preko hodnikov za pešce morajo biti izvedeni brez višinskih skokov za pešce.
(5) Prometna ureditev je določena v grafičnem načrtu št. 4.4 »Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija«.
(ureditev cest in priključevanje na javne ceste)
(1) Območje OPPN je dostopno po Podutiški cesti. Stavbe v območju OPPN so dostopne po načrtovani dovozni cesti, ki se priključi na Podutiško cesto. Na koncu dovozne ceste je obračališče. V prostorski enoti PE2 je za priključkom, ki vodi v garažo stavbe G, dopustna postavitev zapornice na dovozni cesti na način, da bo omogočeno obračanje vozilom, ki nimajo možnosti vstopa preko zapornice.
(2) Prečni profil dovozne ceste je:
– vozišče 2 x 3,00 m: | 6,00 m; |
– hodnik za pešce: | 2,00 m; |
– skupaj: | 8,00 m. |
(1) Za potrebe načrtovanih stavb je treba znotraj prostorske enote zagotoviti naslednje najmanjše število parkirnih mest (v tabeli PM):
Namembnost stavb | Število PM za motorni promet | Število PM za kolesa |
11100 Enostanovanjske stavbe | 2 PM/stanovanje | |
11220 Tri- in večstanovanjske stavbe | 1 PM/stanovanje v velikosti do 70,00 m2 neto tlorisne površine, od tega 10 % za obiskovalce 2 PM/stanovanje v velikosti nad 70,00 m2 neto tlorisne površine, od tega 10 % za obiskovalce | 2 PM na stanovanje za stanovalce ter dodatno 1 PM/5 stanovanj za obiskovalce |
12112 Gostilne, restavracije in točilnice | 1 PM/10 sedežev in 1 PM/ tekoči meter točilnega pulta, od tega najmanj 75 % za goste | 0,5 PM/10 sedežev in 0,5 PM/tekoči meter točilnega pulta |
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, ki poslujejo s strankami | 1 PM/70,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 40 % PM za obiskovalce | 1 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12203 Druge poslovne stavbe (mešani poslovni programi) | 1 PM/70,00 m2 BTPobjekta, od tega 10 % PM za obiskovalce | 0,5 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12301 Trgovske stavbe (lokalna trgovina do 200,00 m2 BTP) | PM ni treba zagotavljati | PM ni treba zagotavljati |
12301 Trgovske stavbe (lokalna trgovina od 200,00 m2 do 500 m2 BTP) | 1 PM/40,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce | 1 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambnimi izdelki) | 1 PM/70,00 m2 BTPobjekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce | 0,5 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice …) do 200,00 m2 BTP | PM ni treba zagotavljati | PM ni treba zagotavljati |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice …) nad 200,00 m2 BTP | 1 PM/25,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce, ne manj kot 2 PM za obiskovalce na lokal | 0,5 PM/100,00 m2 BTP objekta |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (predšolska vzgoja) | 2 PM/oddelek | 2 PM/oddelek |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo stavbe za neinstitucionalno izobraževanje | 1 PM/30,00 m2 BTP objekta | 1 PM/5 slušateljev + 1 PM/5 zaposlenih |
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo (ambulante, veterinarske ambulante) | 1 PM/20,00 m2 BTP objekta in ne manj kot 3 PM, od tega najmanj 50 % PM za obiskovalce | 0,5 PM/20,00 m2 BTP objekta |
12650 Stavbe za šport (pretežno namenjene razvedrilu, wellness, fizioterapija, fitnes, kopališče in podobno) | 1 PM/25,00 m2 BTP objekta, od tega najmanj 80 % PM za obiskovalce | 0,5 PM/25,00 m2 BTP objekta |
(2) V BTP objekta se pri izračunu parkirnih mest ne upoštevajo BTP, namenjene servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
(3) Za določitev števila parkirnih mest za vozila oseb z invalidskimi vozički je treba upoštevati predpise za projektiranje objektov brez grajenih ovir.
(4) Na parceli, namenjeni gradnji stavbe G, je treba od števila parkirnih mest za osebna motorna vozila zagotoviti dodatnih 5 % parkirnih mest za druga enosledna vozila. To določilo se upošteva, če je v objektu na podlagi izračuna treba zagotoviti več kot 20 parkirnih mest.
(5) Parkirna mesta za avtomobile, kolesa in za druga enosledna vozila iz tega člena se v izračunu zaokrožijo navzgor.
(6) Površine, potrebne za mirujoči motorni promet, so določene v garažah, za obiskovalce stavb v prostorski enoti PE2 pa tudi na terenu.
(7) Parkirna mesta za kolesa morajo biti urejena na parcelah, namenjenih gradnji stavb, ali na površinah v souporabi stanovalcev nizov stavb. Stojala za kolesa na zunanjih površinah morajo biti v območju OPPN enotno oblikovana in morajo omogočati priklepanje koles, kadar so postavljena na javnih površinah, ne smejo ovirati poti pešcev. Stojala za obiskovalce stavb v območju morajo biti obvezno urejana na zunanjih površinah. Pri stavbi G mora biti najmanj 25 % parkirnih mest za kolesa obiskovalcev zaščitenih pred vremenskimi vplivi.
(1) Ob dovozni cesti je hodnik za pešce širok 2,00 m. Ob Podutiški cesti je hodnik za pešce širok najmanj 1,60 m.
(2) Pešpoti znotraj območja so širine 1,60 m do 2,00 m. Pešpoti so povezane s hodnikom ob dovozni cesti in z obstoječimi pešpotmi v sosednjih enotah urejanja prostora.
V območju OPPN niso načrtovane ločene kolesarske steze. Kolesarski promet se bo odvijal po mešanih prometnih površinah.
(intervencijske poti in površine)
Intervencijske poti in površine je treba urediti skladno z veljavnim standardom. Intervencijske vozne poti zunaj vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje in ozelenitev. Na intervencijskih poteh, ki ne potekajo po javnih površinah, mora biti omogočen dostop za intervencijska vozila.
(dostava in odvoz odpadkov)
(1) Parkiranje in ustavljanje za dostavna in servisna vozila za obratovanje in servisiranje stavbe G je treba urediti v garaži te stavbe.
(2) Vožnja komunalnih vozil je dopustna po dovozni cesti v prostorski enoti PE2. Na parkirišču ob zaključku ceste je treba zagotoviti prostor za obračanje komunalnih vozil.
(splošni pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje)
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:
– načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe ter načrtovano komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih in energetskih vodov;
– vsi sekundarni in primarni vodi morajo praviloma potekati po javnih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje;
– kadar potek po javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih naprav in energetske infrastrukture na njegovem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– upoštevati je treba predpisane odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav;
– gradnja komunalnih in energetskih naprav ter objektov mora potekati usklajeno;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti izdelane v skladu s programi upravljavcev in izvedene tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega oziroma energetskega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN;
– obstoječo komunalno in energetsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi.
(2) Komunalna ureditev je določena v grafičnem načrtu št. 4.5 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
(1) Severno od območja OPPN poteka v Podutiški cesti sekundarni vodovod NL DN 150. Vzhodno od območja OPPN v Kropovi ulici poteka sekundarni vodovod NL DN 100.
(2) Za oskrbo načrtovanih stavb s pitno in sanitarno vodo ter za zagotavljanje požarne varnosti stavb je načrtovana gradnja sekundarnih vodovodov:
– V1: NL DN 100 v dovozni cesti s priključevanjem na obstoječi vodovod v križišču s Podutiško cesto;
– V2: NL DN 100 vzhodno od stavbnega niza F, ki povezuje načrtovani vodovod v dovozni cesti in obstoječi vodovod v Kropovi ulici.
(3) Načrtovani so skupni javni priključni vodi:
– V3: PE d 63 vzhodno od stavbnega niza B s priključitvijo na načrtovani vodovod V1;
– V4: PE d 63 vzhodno od stavbnega niza C s priključitvijo na načrtovani vodovod V1;
– V5: PE d 63 vzhodno od stavbnega niza D s priključitvijo na načrtovani vodovod V1;
– V6: PE d 63 južno od stavbnega niza D s priključitvijo na načrtovani vodovod V1.
(4) Stavbe v območju OPPN bodo na novo vodovodno omrežje priključene preko hišnih priključkov.
(5) Za zagotavljanje požarne varnosti je treba na obstoječi vodovod NL DN 150 v Podutiški cesti vgraditi dva dodatna hidranta.
(6) Voda za gašenje je v primeru požara zagotovljena iz načrtovanega javnega vodovodnega omrežja. Končni hidranti na vseh vodovodnih vejah morajo omogočati vzdrževanje vodovodnega omrežja – praznjenje in izpiranje vodovoda. Za zagotavljanje požarne varnosti znotraj območja OPPN je treba za niza stavb D in E zviševati tlake preko hidropostaje na internem hidrantnem omrežju.
(7) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati projektno nalogo št. 2612/1 V, 3268/1 K, »Gradnja vodovoda in kanalizacije zaradi gradnje stanovanjskih objektov na območju OPPN 192: Podutik ob športnem parku (DR-465) – novelacija«, ki jo je septembra 2017 izdelalo Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o.
(8) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov je treba upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in podzakonski akti, ki urejajo oskrbo z vodo. Vodovod in pripadajoče objekte je treba izvesti v skladu z internim dokumentom Javnega podjetja Vodovod Kanalizacija Snaga d.o.o., Tehnična navodila za vodovod.
(9) Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje za priključitev objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(1) Na obravnavanem območju je zasnovan ločen sistem kanalizacijskega omrežja.
(2) Javni sekundarni kanal za odvod komunalnih odpadnih voda B DN 250 mm v Podutiški cesti poteka do križišča s Kropovo ulico. V Kropovi ulici poteka javni sekundarni kanal za odvod komunalnih odpadnih voda PVC DN 250 mm.
(3) Kanal za odvod padavinske odpadne vode B DN 300 mm poteka v Podutiški cesti, zgrajen je do objekta Podutiška 185. V Kropovi ulici poteka kanal za padavinske odpadne vode PVC DN 250 mm.
(4) Na območju OPPN kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, zato je treba omrežje dograditi. Vsa javna in interna kanalizacija mora biti zasnovana v ločenem sistemu.
(5) Za priključitev načrtovanih stavb na kanalizacijsko omrežje za odvod komunalnih odpadnih voda je treba v Podutiški cesti od križišča s Kropovo ulico do uvoza v območje OPPN dograditi javno kanalizacijo za odvod komunalnih odpadnih voda. Načrtovan je kanal K0, DN 250 mm. V dovozni cesti znotraj območja OPPN je treba zgraditi sekundarni kanal za odvod komunalnih odpadnih voda K1, GRP DN 250, s priključitvijo na načrtovani kanal K0 v Podutiški cesti. Na kanal K1 so priključeni posamezni interni skupinski kanalizacijski priključki iz posameznih stavbnih nizov. Stavba G in stavbe v nizu A so priključene s samostojnimi hišnimi priključki.
(6) Za priključitev načrtovanih stavb na kanalizacijsko omrežje za odvod padavinskih odpadnih voda je treba v dovozni cesti znotraj območja OPPN zgraditi sekundarni kanal za odvod padavinskih odpadnih voda P1, DN 300 mm s priključitvijo v odvodnik Potok iz kamnoloma. Na kanal P1 so priključeni posamezni interni skupinski kanalizacijski priključki iz posameznih stavbnih nizov. Stavba G je priključena s samostojnim hišnim priključkom. Pred iztokom padavinskih voda v načrtovano javno kanalizacijo P1 je treba padavinske vode zadržati v posameznih manjših zadrževalnikih, lociranih na parcelah, namenjenih posameznim stavbnim nizom oziroma stavbi.
(7) Padavinsko vodo iz zaledja je treba pred iztokom v načrtovano javno kanalizacijo za padavinsko odpadno vodo P1 zadržati.
(8) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati:
– projektno dokumentacijo št. 947/03 »Podaljšanje kanalizacije po Podutiški cesti od Kropove ulice do gostilne Kačji dol«, ki jo je julija 2003 izdelalo podjetje Kono-B, d.o.o.;
– projektno nalogo št. 2612/1 V, 3268/1 K, »Izgradnja javnega vodovoda in kanalizacije zaradi gradnje stanovanjskih objektov na območju OPPN 192: Podutik ob športnem parku (DR-465) – novelacija«, ki jo je septembra 2017 izdelalo Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o.
(9) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije je treba upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter o odvajanju komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda. Upoštevati je treba interni dokument Javnega podjetja Vodovod Kanalizacija Snaga d.o.o., Tehnična navodila za kanalizacijo.
(10) Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
(1) Stavbe na območju OPPN se za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode priključi na distribucijsko omrežje zemeljskega plina – nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje z delovnim tlakom 50–100 mbar.
(2) Glavni distribucijski plinovod N23000, preko katerega se bo vršila oskrba stavb na območju OPPN, poteka v južnem robu Podutiške ceste in je zaključen v višini objekta Podutiška cesta 187. Glavni plinovod je izveden v dimenziji DN200 in po zmogljivosti zadošča za priključitev in oskrbo stavb z zemeljskim plinom.
(3) Za priključitev stavb na sistem zemeljskega plina je načrtovano podaljšanje glavnega plinovoda od obstoječega glavnega plinovoda N23000 DN 200 do območja OPPN v dolžini okoli 45 m. V območju OPPN je treba zgraditi glavne in priključne plinovode. Za oskrbo stavb v območju OPPN je treba zgraditi glavni plinovod N23176 PE110/63. Za oskrbo stavb v nizih A, B in C je treba zgraditi glavne plinovode N23177, N23178, N23179, vse dimenzije PE63, ki bodo navezani na glavni plinovod N23176. Priključni plinovodi do posameznih stavb bodo zaključeni z glavno plinsko zaporno pipo v omarici na fasadi stavbe.
(4) Podaljšanje glavnega plinovoda do območja OPPN gradi in financira Javno podjetje Energetika Ljubljana d.o.o. Gradnja glavnega plinovoda v območju OPPN je predmet komunalnega opremljanja območja urejanja, gradi in financira ga Mestna občina Ljubljana oziroma, v dogovoru z njo, investitor.
(5) Po izgradnji in pridobitvi uporabnega dovoljenja je treba glavno plinovodno omrežje predati v upravljanje sistemskemu operaterju distribucijskega plinovodnega omrežja Javnemu podjetju Energetika Ljubljana d.o.o.
(6) Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s:
– Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova – Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log – Dragomer (Uradni list RS, št. 68/11);
– Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1);
– Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova – Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode in Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 25/08 in 11/11) in
– Tehničnimi zahtevami za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav (Javno podjetje Energetika Ljubljana d.o.o.).
(7) Pri načrtovanju plinovodnega omrežja na območju OPPN in oskrbe z zemeljskim plinom je treba upoštevati Idejno zasnovo št. R-45-P/17-2011 »Plinovodno omrežje za območje Občinskega podrobnega prostorskega načrta 192 Podutik ob športnem parku«, ki jo je v oktobru 2011 izdelalo Javno podjetje Energetika Ljubljana d.o.o.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na severnem delu območja OPPN ob Podutiški cesti poteka obstoječe nadzemno elektroenergetsko omrežje. Severovzhodno od območja OPPN se nahaja obstoječa distribucijska transformatorska postaja TP0069 Podutik (v nadaljnjem besedilu: TP0069 Podutik).
(2) Obstoječa TP0069 Podutik ne zadošča za priključitev stavb v območju OPPN, zato je v območju OPPN načrtovana transformatorska postaja (v nadaljnjem besedilu: TP Podutik novo naselje). Za vključitev transformatorske postaje v srednjenapetostno omrežje sta potrebni izgradnja nove kabelske kanalizacije, vključno s pripadajočimi kabelskimi jaški, ter položitev 10/20 kV kablov, in sicer od TP0069 Podutik do projektirane transformatorske postaje in nazaj do TP0069 Podutik. Nova transformatorska postaja je načrtovana ob dovozni cesti na severovzhodnem delu območja OPPN. Dostop do TP Podutik novo naselje je s severne strani z dovozne poti do stavbe G. Načrtovana transformatorska postaja je na južni, vzhodni in zahodni strani lahko vkopana. Dostop, transport in posluževanje do transformatorske postaje morajo biti omogočeni 24 ur na dan. Iz TP Podutik novo naselje sta proti novemu naselju načrtovana dva izvoda, en proti stavbi G in en proti nizom A do F. En izvod je načrtovan za napajanje obstoječega nadzemnega omrežja, ki bo prestavljeno v predvideno elektrokabelsko kanalizacijo ob Podutiški cesti. Vsi izvodi potekajo po načrtovani elektrokabelski kanalizaciji.
(3) Za vključitev TP Podutik novo naselje v srednjenapetostno omrežje je od kabelskega jaška pred načrtovano transformatorsko postajo do TP0069 Podutik po Podutiški cesti načrtovana izgradnja elektrokabelske kanalizacije.
(4) Od TP Podutik novo naselje do prostostoječih kabelskih priključnih omaric ob nizih A do F je načrtovana gradnja nove elektrokabelske kanalizacije, ki poteka po povoznih površinah.
(5) Pri načrtovanju elektroenergetskega omrežja na območju OPPN je treba upoštevati idejno rešitev št. 12–11 »EE napajanje za OPPN 192 Podutik ob športnem parku«, ki jo je v novembru 2011 izdelalo podjetje Elektro Ljubljana d.d.
(telekomunikacijsko in kabelsko omrežje)
(1) Na obravnavanem območju sta zgrajeni dve omrežji. Ti obstoječi omrežji je treba zaščititi, prestaviti ali dograditi.
(2) Priključki na obe omrežji so načrtovani iz obstoječih kabelskih kanalizacij ob Podutiški cesti. Znotraj območja OPPN je treba zgraditi telekomunikacijsko kabelsko kanalizacijo ločeno za dva operaterja tako, da je ustrezna priključna točka na obstoječem omrežju operaterja povezana do posameznih objektov v območju OPPN.
(3) Novo omrežje je zasnovano tako, da je vstopna točka na posameznem objektu za dve omrežji na istem mestu, kjer priključni kabli vstopajo v objekt.
(4) V kabelsko kanalizacijo je treba od priključnih mest do objekta uvleči naročniške kable po konfiguraciji in vrsti kablov, kot ju določijo izbrani operaterji.
(5) Obstoječe zemeljsko kabelsko omrežje podjetja Telekom Slovenije d.d., ki je zaradi gradnje ogroženo, je treba prestaviti in zaščititi. Ukinjeno omrežje vzdolž Podutiške ceste je treba nadomestiti v novi kabelski kanalizaciji.
(6) Vsa gradbena dela, križanja in medsebojni poteki z drugimi podzemnimi objekti morajo biti izvedeni v skladu s predpisi in pogoji soglasodajalcev.
(7) Pri pripravi projektov je treba v vseh stavbah predvideti optične notranje inštalacije.
(8) Upravljavec kabelsko komunikacijskega sistema (Telemach d.o.o.) v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja poda projektne pogoje in mnenje k projektnim rešitvam.
(9) Pri načrtovanju telekomunikacijskega omrežja na območju OPPN je treba upoštevati Idejni projekt telekomunikacijskega kabelskega omrežja št. 22081151, ki ga je v oktobru 2011 izdelalo podjetje Dekatel d.o.o.
(1) Ob Podutiški cesti poteka obstoječe prostozračno omrežje javne razsvetljave.
(2) Vse javne površine je treba ustrezno osvetliti. Nova javna razsvetljava je načrtovana delno v kabelski kanalizaciji, delno v prostozračni izvedbi. Zahodno od območja OPPN je javna razsvetljava navezana na obstoječo svetilko. Do območja OPPN in preko območja OPPN javna razsvetljava poteka v kabelski kanalizaciji. Vzhodno od območja OPPN se kabelska kanalizacija zaključi v jašku ob načrtovani svetilki, od koder poteka v prostozračni izvedbi do obstoječega nosilca na zemljišču s parcelno številko 699/10, katastrska občina 1755 Glince.
(3) Za izvedbo javne razsvetljave je treba uporabiti tipske elemente, uporabljane na območju Mestne občine Ljubljana. Svetlobna telesa morajo biti skladna z usmeritvami glede energijske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo.
(4) Interna osvetlitev zunanjih površin ob stavbah in površin v souporabi stanovalcev v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
(5) Pri načrtovanju omrežja javne razsvetljave na območju OPPN in ob Podutiški cesti je treba upoštevati Idejno zasnovo javne razsvetljave št. 10-30-2269/2339, ki jo je v oktobru 2011 izdelalo podjetje JRS d.d.
(učinkovita raba energije v stavbah)
Stavbe v območju OPPN morajo biti zgrajene energetsko varčno v skladu s predpisi, ki določajo učinkovito rabo energije v stavbah in predpisom o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev so:
1. parcelacija:
– pri mejah parcel P3/1, P3/2, P3/3 in P2/1 so dopustna odstopanja do 0,5 m v korist prometnih površin zaradi prilagoditve dejansko izvedenemu profilu ceste;
– pri parcelah, namenjenih gradnji stavb, so dopustna odstopanja zaradi prilagoditve dejansko izvedenim dimenzijam stavb, pri čemer površina parcele za eno stavbo ne sme biti manjša kot 150,00 m2 in ne večja kot 350,00 m2. Meje parcel, ki jih je dopustno prilagajati, so določene v grafičnem načrtu št. 3.4 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč, zakoličbe objektov in prikaz javnega dobra na geodetskem načrtu«;
– površine, namenjene javni rabi, lahko odstopajo zaradi prilagoditve dejansko izvedenemu poteku peš povezav v območju OPPN;
2. tlorisni gabariti stavb:
– pri vseh stavbah in nizih so dopustna odstopanja navzdol do 20 %;
– pri stavbi G so nad terenom dopustna odstopanja navzgor do 1,00 m, pod terenom pa znotraj gradbene meje pod zemljo (GMz), ki je določena v grafičnem načrtu št. 3.4 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč, zakoličbe objektov in prikaz javnega dobra na geodetskem načrtu«;
– pri stavbah in nadstrešnicah v prostorski enoti PE2 so dopustna odstopanja navzgor do 2 m pri dolžini in do 0,5 m pri širini, pri čemer se skupna dolžina posameznega niza ne sme povečati, najmanj 3 sosednje enostanovanjske stavbe v nizu pa morajo imeti enak tlorisni gabarit;
– preko dopustnih tlorisnih dimenzij stavb nad terenom lahko segajo lože, balkoni, napušči ter konzolni nadstreški nad vhodi in uvozi v stavbe;
3. višinski gabariti in etažnost stavb:
– etažnost vseh stavb v območju OPPN je lahko znižana za največ eno etažo, pri čemer morajo imeti najmanj 3 sosednje enostanovanjske stavbe znotraj nizov v prostorski enoti PE2 enako višino;
– pri vseh stavbah v območju OPPN dopustno višino lahko presegajo dimnik in inštalacijske naprave, pri stavbi G pa še sončni zbiralnik ali sončne celice, dostop do strehe, ograja, objekt in naprava elektronske komunikacijske infrastrukture;
4. višinske kote: pri višinskih kotah terena, kleti in pritličja so dopustna odstopanja do ± 1,00 m;
5. zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve: Dovozne površine na zahodni strani nizov A, B, C in F ter dovoz med nizoma E in D je dopustno izvesti kot nepokrite pod naslednjimi pogoji:
– nobeden od dovozov znotraj niza ne sme biti pokrit;
– na zahodni strani stavb v nizih A, B, C, F in D so namesto nadstreškov dopustni konzolni balkoni širine največ 3,00 m. Balkoni pri vseh stavbah znotraj niza morajo biti enotno oblikovani;
– če je dovoz med nizoma E in D nepokrit, je pri nizu E največja dopustna etažnost nad terenom P+2, višinska kota pritličja in kota terena na vzhodni strani stavbe je 329,50 m n. v. z dopustnim odstopanjem do ± 1,00 m;
6. zmogljivost območja:
– število stanovanj v prostorski enoti PE1 lahko odstopa navzdol;
– število enostanovanjskih stavb v prostorski enoti PE2 lahko odstopa navzdol, pri čemer morajo biti v posameznem nizu ali delu niza najmanj tri stanovanjske enote;
– BTP lahko odstopa v okviru dopustnih gabaritov stavb;
7. prometne, komunalne in energetske ureditve:
– pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture ter odstopanja od določb glede njihovega financiranja, dopustna so tudi odstopanja pri vodnih ureditvah, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda;
– dopustna so odstopanja pri mikrolokacijah vhodov v stavbe;
– mikrolokacija zbirnih in prevzemnih mest za odpadke je lahko spremenjena, če ni moteča za stanovanja in če je zagotovljena ustrezna rešitev za dostop s komunalnimi vozili.
XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– promet med gradnjo morajo organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju;
– zagotoviti morajo nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;
– infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če se ob gradnji poškodujejo;
– zagotoviti morajo sanacijo objektov, pripadajočih ureditev in naprav, poškodovanih zaradi gradnje. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja;
– v času gradnje morajo zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z nadzorom stanja sosednjih objektov in terena, tudi zunaj območja OPPN. Pred gradnjo je treba ugotoviti stanje obstoječih objektov in namestiti naprave za merjenje posedkov. Investitor gradnje posameznega objekta je dolžan izvesti sanacijo poškodb na sosednji stavbi, če so te nastale zaradi izvajanja gradbenih del. Stopnja poškodb se ugotovi s strokovno ekspertizo. Ob pripravi projektne dokumentacije za vsako posamezno fazo geomehanik določi, katere od obstoječih objektov je treba opazovati, in opredeli potreben obseg meritev;
– investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov pred začetkom izvajanja gradbenih del;
– izvedba in ureditev zelenice na parceli P3/2 sta obveznost investitorja stavbe G, vzdrževanje teh površin pa je do ureditve Podutiške ceste obveznost lastnikov stavbe G;
– izvedba kanalete za odvodnjavanje padavinskih zalednih voda s pobočja vzpetine Stražni vrh, vključno z betonsko cevjo in peskolovom, je obveznost investitorja načrtovanih stavb v prostorski enoti PE2. Vzdrževanje ureditev za odvodnjavanje padavinske zaledne vode ter čiščenje vtočne glave na betonski cevi sta obveznost lastnikov stavb v prostorski enoti PE2.
(2) Investitor gradnje mora najmanj dve leti pred predvideno pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekte in druge posege, načrtovane z OPPN, o tem obvestiti Mestno občino Ljubljana, oddelka mestne uprave, pristojna za načrtovanje in izvedbo gospodarske javne infrastrukture ter pripravo programa opremljanja zemljišč, razen če se z njima dogovori drugače.
(3) Investitor gradnje mora v roku največ dveh let po sprejetju OPPN začeti postopek pogodbene komasacije oziroma parcelacije, če parcelna struktura ni skladna z načrtom parcelacije iz OPPN.
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN oziroma po izvedbi z OPPN načrtovanih ureditev)
(1) Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so dopustni naslednji posegi:
– odstranitev naprav in objektov;
– vzdrževalna dela na objektih prometne, komunalne, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture;
– vzdrževalna dela in rekonstrukcija stavb ter pripadajočih objektov in ureditev;
– obnove fasadnega plašča stavb, če se pri oblikovanju fasad ohranijo oblikovne lastnosti fasad stavb v skladu z določili 11. člena tega odloka;
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN;
– dela v zvezi z ureditvijo zelenih površin, če se ohrani krajinska zasnova zunanje ureditve, določena v 9. členu tega odloka;
– spremembe namembnosti stavbe G v okviru dejavnosti, ki so dopustne v območju OPPN, če je na parceli, namenjeni gradnji stavbe, zagotovljeno zadostno število parkirnih mest ter dovolj odprtih bivalnih in zelenih površin.
(2) Dozidave stavb niso dopustne.
OPPN je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora;
– Upravni enoti Ljubljana – Izpostavi Šiška;
– Četrtni skupnosti Dravlje.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-35/2010-121
Ljubljana, dne 15. junija 2020
