Na podlagi 93. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13 in 75/16) ter drugega odstavka 1. člena in drugega odstavka 4. člena Poslovnika o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93 in 33/03) je Državni zbor na seji 14. julija 2020

tako, da se:

1. ugotovi morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij na območju Republike Slovenije za stanje, hrambo ter gospodarnost in pravočasnost nabav in naročil ter drugih načinov pridobitve ali razpolaganja z osebno zaščitno in kritično medicinsko opremo, ki je potrebna za primere učinkovitega zoperstavljanja okužbam z nalezljivimi boleznimi, pred razglasitvijo epidemije COVID-19 dne 12. 3. 2020;

2. ugotovi morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij na območju Republike Slovenije za ukrepe, ki so bili sprejeti ali so bili neupravičeno opuščeni v času pred razglasitvijo epidemije COVID-19 dne 12. 3. 2020 in po razglasitvi epidemije, zlasti v primerjavi z ukrepi drugih držav Evropske unije nasploh in posebej tistih, ki so sosede žariščne evropske države Italije;

3. ugotovi morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij glede stanja v institucijah, ki so zadolžene za proučevanje, svetovanje in izvajanje ukrepov, ki so potrebni za zoperstavljanje okužbam z nalezljivimi boleznimi, ter njihovih ukrepih v času pred razglasitvijo epidemije COVID-19;

4. ugotovi morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij v institucijah, ki so zadolžene za proučevanje, svetovanje in izvajanje ukrepov, ki so potrebni za zoperstavljanje okužbam z nalezljivimi boleznimi, ter njihovih ukrepih v času pred razglasitvijo epidemije COVID-19, zlasti z vidika njihovega praktičnega ukrepanja, v primerjavi z ukrepi drugih držav Evropske unije;

5. ugotovi morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij v zvezi z nabavami, hrambo in drugimi načini pridobitve ali razpolaganja z osebno zaščitno in kritično medicinsko opremo na območju Republike Slovenije, ki je bila nabavljena, hranjena, pridobljena na drugačen način ali razporejena za potrebe učinkovitega zoperstavljanja okužbam z nalezljivimi boleznimi, z vidika transparentnosti, strokovne primernosti, zakonitosti in pravočasnosti, po razglasitvi epidemije COVID-19, od 12. 3. 2020 do odreditve predmetne parlamentarne preiskave.

1. Na Kitajskem je konec leta 2019 izbruhnila epidemija virusa SARS-CoV-2. Epidemija se je iz Kitajske širila po celem svetu in zajela tudi evropske države. Tako so bili prvi primeri okužbe ugotovljeni v Franciji 24. 1. 2020, Nemčiji 27. 1. 2020, Avstriji 25. 2. 2020, Hrvaški 25. 2. 2020, Estoniji 27. 2. 2020, Litvi 28. 2. 2020, Latviji 3. 2. 2020, Madžarski 4. 3. 2020, Poljski 4. 3. 2020 in v Sloveniji 4. 3. 2020. Države Evropske unije so se na epidemijo različno odzvale, vendar je večina držav takoj izvedla najnujnejše ukrepe za preprečitev širjenja te bolezni, predvsem z ukrepi ozaveščanja državljanov o nujnih samozaščitnih ukrepih za preprečitev širjenja virusa, vzpostavitvijo kontrole potnikov pri čezmejnem prometu, zdravstveno kontrolo potnikov, ki so prihajali iz Italije in iz drugih držav, kjer so se pojavila žarišča epidemije ter z zaprtjem šol, vrtcev in prepovedjo prireditev.

2. Glede na hitro širjenje epidemije so se države članice Evropske unije (in tudi druge države po svetu) angažirale pri nabavi osebne zaščitne in kritične medicinske opreme, potrebne pri spopadanju z epidemijo. Predvsem zaradi splošno znanih izkušenj iz Wuhana na Kitajskem in Italije, kjer je bil epicenter epidemije, je bilo nujno potrebno zagotoviti zaščitna sredstva za bolnišnično in zdravstveno osebje, ki oskrbuje bolnike. Zaradi pomanjkanja ustreznih zaščitnih sredstev se je namreč tako na Kitajskem kot v Italiji okužilo, zbolelo in umrlo tudi veliko število zdravniškega in bolnišničnega osebja.

3. Izredno stanje oziroma epidemijo so nekatere države članice Evropske unije razglasile na sledeče datume:

– Italija je razglasila izredne razmere 31. 1. 2020.

– Litva je razglasila epidemijo 26. 2. 2020.

– Avstrija je izdala uredbo o izvajanju Zakona o epidemiji 29. 2. 2020.

– Madžarska je razglasila izredne razmere 11. 3. 2020.

– Hrvaška je razglasila nevarnost pred epidemijo 5. 3. 2020, epidemijo pa 11. 3. 2020.

– Estonija je razglasila epidemijo 12. 3. 2020.

– Slovenija je razglasila epidemijo 12. 3. 2020.

4. Ob tem velja dodati, da so bili že 20. 2. 2020 izpolnjeni pogoji, da bi institucije Evropske unije in države članice (tudi Republika Slovenija), ki tako želijo, sodelovale v postopku skupnega javnega naročanja zdravstvenih protiukrepov, ki ga od leta 2013 omogoča 5. člen Sklepa št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. 10. 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi odločbe 2119/98/ES ter da bi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) (takrat) osebno zaščitno opremo določila kot blago osnovne preskrbe. Nekdanja Vlada se na omenjeno ni pravočasno in ustrezno odzvala.

5. Svet Evropske unije je 20. 2. 2020 odločno pozval države članice, naj sprejmejo potrebne in ustrezne ukrepe, da bi zagotovile varovanje javnega zdravja, zlasti da bo bolnišnično osebje, ki oskrbuje bolnike, imelo ustrezno zaščito.

6. Po pozivih Zdravniške zbornice Slovenije in zdravstvenih ustanov je nekdanja Vlada 27. 2. 2020 zgolj odločila, da se uporabi zaščitna oprema iz blagovnih rezerv, in sicer 48.000 zaščitnih mask, 5000 kombinezonov, 500.000 rokavic in praške za razkuževanje, vendar ne da bi odločila, da se ta oprema nadomesti in predvsem bistveno dopolni z ustreznimi količinami nove.

7. Nekdanja Vlada je 27. 2. 2020 sprejela sklep, da se iz blagovnih rezerv sprostijo razpoložljiva (zadostna največ za nekaj dni) zaščitna sredstva. Vlada je Zavodu Republike Slovenije za blagovne rezerve (v nadaljnjem besedilu: Zavod za blagovne rezerve) naložila, da izdana sredstva nadomesti do 31. 12. 2020.

8. Svetovna zdravstvena organizacija (v nadaljnjem besedilu: WHO) je 3. 3. 2020 sporočila, da so se od začetka izbruha epidemije COVID-19 cene osebne zaščitne ter kritične medicinske opreme povečale tudi za šestkrat in da dobava lahko traja več mesecev. Opozorili so tudi na manipulacije na trgu in da se zaloge pogosto prodajo cenovno najboljšim ponudnikom.

9. Nekdanja Vlada je šele 11. 3. 2020 Ministrstvu za zdravje naložila, da v skladu s 46. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18) pridobi nujno potrebno osebno zaščitno ter kritično medicinsko opremo.

10. V vseh slovenskih bolnišnicah je bilo po podatkih, ki jih je nekdanji minister za zdravstvo 12. 3. 2020 poslal mandatarju za sestavo nove vlade, na razpolago 26 postelj za intenzivno nego, ki bi jih bilo mogoče z dodatnimi ukrepi maksimalno povečati na 60.

11. Nekdanji minister za zdravje je na podlagi 7. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo) zaradi povečane nevarnosti širjenja epidemije COVID-19 podpisal odredbo o razglasitvi epidemije. Odredba je začela veljati 12. 3. 2020 ob 18. uri. Republika Slovenija, čeprav neposredna soseda glavnega evropskega žarišča v severni Italiji, je epidemijo razglasila šele dan za tem, ko je WHO razglasila pandemijo.

12. Sedanja Vlada je izdala Uredbo o določitvi najvišjih cen varovalne, zaščitne in druge zdravstvene opreme (Uradni list RS, št. 23/20; v nadaljnjem besedilu: Uredba), ki je začela veljati 14. 3. 2020 ob 8. uri za čas treh mesecev. Uredba je najvišje maloprodajne cene varovalne, zaščitne in druge zdravstvene opreme, veljavne na trgu na dan 14. 3. 2020, določila kot najvišje cene. Prav tako je 14. 3. 2020 s sklepom določila Zavod za blagovne rezerve za centralno nabavo zaščitne opreme za celotno Republiko Slovenijo.

13. Sedanja Vlada je 17. 3. 2020 na podlagi analize stanja na trgu osebne zaščitne in kritične medicinske opreme ugotovila, da si v Republiki Sloveniji, ki še ni vzpostavila samooskrbe na tem področju, ne bomo mogli zagotoviti zadostnih količin osebne zaščitne in kritične medicinske opreme. Strmo naraščajoče cene osebne zaščitne in kritične medicinske opreme, podaljševanje rokov dobav in zamejene maloprodajne cene varovalne, zaščitne in druge zdravstvene opreme niso omogočale pridobitve zadostnih zalog osebne zaščitne in kritične medicinske opreme, zato je Vlada dopolnila Uredbo z določbo, da najvišje cene varovalne, zaščitne in druge zdravstvene opreme ne veljajo za opravljanje javne gospodarske službe oblikovanja in uporabe državnih blagovnih rezerv Zavoda za blagovne rezerve.

14. Tako naj bo parlamentarna preiskava usmerjena na: ugotavljanje morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij in odgovornosti nosilcev javnih funkcij na območju Republike Slovenije za stanje zalog in osebne zaščitne in kritične medicinske opreme ter druga razpolaganja z opremo, ki je potrebna za primere učinkovitega zoperstavljanja okužbam z nalezljivimi boleznimi, pred razglasitvijo epidemije dne 12. 3. 2020, na ugotavljanje morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v institucijah, ki so zadolžene za proučevanje, svetovanje in izvajanje ukrepov, ki so potrebni za zoperstavljanje okužbam z nalezljivimi boleznimi, ter njihovih ukrepih v času pred razglasitvijo epidemije, ter na naročanje, nabavo ali kakršnokoli drugo pridobitev (npr. donacije, vzpostavitev domače proizvodnje, itd…) ali razpolaganje (npr. razdeljevanje, skladiščenje, itd…) z vsemi vrstami osebne zaščitne in kritične medicinske opreme od 12. 3. 2020 do odreditve predmetne parlamentarne preiskave. Politična odgovornost je tudi odgovornost za zakonito, gospodarno, namensko, transparentno in strokovno ustrezno nabavo ali kakršnokoli drugo pridobitev zaščitne in kritične medicinske opreme, saj obsega vsa dolžna ravnanja, ki se pričakujejo od nosilca politične funkcije ali od drugih oseb, ki so v skladu z zakoni ali drugimi predpisi odgovorne za ta dejanja. Namen je torej tudi ugotoviti, ali gre pri morebitnih nepravilnostih za odgovornost nosilcev političnih funkcij ali drugih oseb oziroma nosilcev javnih funkcij, ki so bili pristojni ali odgovorni za naročanje, nabavo ali kakršnokoli drugo pridobitev ali razpolaganje z vsemi vrstami osebne zaščitne in kritične medicinske opreme. S tem se bo lahko konkretno in določno ugotovila dejanska politična odgovornost nosilcev političnih funkcij za morebitno ugotovljene nepravilnosti.

15. Namen parlamentarne preiskave je ugotoviti, kakšna je morebitna politična odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij na območju Republike Slovenije za stanje zalog osebne zaščitne in kritične medicinske opreme, ki je potrebna za primere učinkovitega zoperstavljanja okužbam z nalezljivimi boleznimi, pred razglasitvijo epidemije COVID-19 dne 12. 3. 2020.

16. Namen parlamentarne preiskave je ugotoviti, kakšna je morebitna politična odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij na območju Republike Slovenije za ukrepe, ki so bili sprejeti v času pred razglasitvijo epidemije COVID-19 dne 12. 3. 2020, zlasti v primerjavi z ukrepi drugih držav članic Evropske unije.

17. Namen parlamentarne preiskave je ugotoviti, kakšna je morebitna politična odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij glede stanja v institucijah, ki so zadolžene za proučevanje, svetovanje in izvajanje ukrepov, ki so potrebni za zoperstavljanje okužbam z nalezljivimi boleznimi, ter njihovih ukrepih v času pred razglasitvijo epidemije COVID-19.

18. Namen parlamentarne preiskave je ugotoviti, kakšna je morebitna politična odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij v institucijah, ki so zadolžene za proučevanje, svetovanje in izvajanje ukrepov, ki so potrebni za zoperstavljanje okužbam z nalezljivimi boleznimi, ter njihovih ukrepih v času pred razglasitvijo epidemije COVID-19, zlasti z vidika njihovega praktičnega ukrepanja, zlasti v primerjavi z ukrepi drugih držav članic Evropske unije.

19. Namen parlamentarne preiskave je ugotoviti, kakšna je morebitna politična odgovornost nosilcev javnih funkcij in odgovornost nosilcev javnih funkcij v zvezi z osebno zaščitno in kritično medicinsko opremo na območju Republike Slovenije za stanje, zaloge, ravnanje, razpolaganje, hrambo, naročila osebne zaščitne in kritične medicinske opreme, ki je bila nabavljena ali pridobljena na druge načine, za potrebe učinkovitega zoperstavljanja okužbam z nalezljivimi boleznimi, po razglasitvi epidemije COVID-19, od 12. 3. 2020 do odreditve predmetne parlamentarne preiskave.

20. Namen parlamentarne preiskave je ugotoviti vse vidike odgovornosti nosilcev javnih funkcij in preko tega opredeliti in konkretizirati morebitno odgovornost nosilcev političnih javnih funkcij tako, da se bo preučilo vse sume morebitnega nezakonitega ravnanja in morebitne opustitve dolžnega ravnanja nosilcev javnihfunkcij. Pristojnosti ter dolžnosti nosilcev javnih funkcij so opredeljene v zakonih in drugih predpisih. Tako je z vidika zakonitosti in dolžnega ravnanja vseh nosilcev javnih funkcij namen parlamentarne preiskave tudi, da se preveri in ugotovi vsakršno postopanje z zaščitno in drugo kritično medicinsko opremo, kot je: vsakršen vidik zakonitosti naročil in dobave (ter drugih načinov pridobitve), vključno z ustrezno davčno in carinsko obravnavo, cenovno ustreznostjo, hrambo, nadaljnjim razpolaganjem in tudi preverbo ustreznosti opreme. Parlamentarna preiskava je namenjena tudi temu, da se z vidika integritete postopanja nosilcev javnih funkcij preveri, ali so nosilci javnih funkcij postopali z dolžno integriteto po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) in drugih predpisih, kar pomeni, da se bo preverjajo kakršnekoli osebne in druge povezave nosilcev javnih funkcij, ki bi lahko vplivale na odločitev o naročilih zaščitne opreme.

21. Prav tako je namen parlamentarne preiskave tudi, da se ugotovi odgovornost nosilcev javnih funkcij v zvezi s tem, da je bila zaščitna oprema pravočasno naročena in ali bi bilo z vidika boja proti epidemiji kratkoročno in dolgoročno bolj učinkovito in javnofinančno smotrno, da bi se vzpostavila domača proizvodnja zaščitne opreme za te namene.

22. Namen preiskovalne komisije je tudi ugotoviti ustreznost veljavne zakonodaje, ki ureja javno naročanje, blagovne rezerve, integriteto in preprečevanje korupcije ter ravnanje nosilcev javnih funkcij z javnofinančnimi sredstvi. Predvsem je namen preveriti, ali je normativna ureditev ustrezna in zagotavlja sistemu za naročanje in nakupovanje blaga v času izrednega stanja zadostne varovalke, da so nakupi učinkoviti in transparentni, poraba javnih sredstev pa smotrna in gospodarna.

1. Preiskava naj zajame vse vidike odgovornosti nosilcev javnih funkcij za zaloge, nabave, naročila ali kakšne druge načine pridobitve osebne zaščitne in kritične medicinske opreme, ki je potrebna za primere učinkovitega zoperstavljanja okužbam z nalezljivimi boleznimi, pred razglasitvijo epidemije COVID-19 dne 12. 3. 2020. Preiskava naj zajame vsakršen vidik zakonitosti in dolžnega ravnanja nosilcev javnih funkcij v zvezi z medicinsko in drugo zaščitno opremo, vključno z ustrezno davčno in carinsko obravnavo, cenovno ustreznostjo, hrambo, nadaljnjim razpolaganjem in preverbo ustreznosti opreme ter osebne okoliščine, ki bi lahko nakazovale na sum kršitve predpisov s področja integritete in preprečevanja korupcije.

2. Preiskava naj zajame vse vidike odgovornosti nosilcev javnih funkcij za ukrepe, ki so bili sprejeti v času pred razglasitvijo epidemije COVID-19 dne 12. 3. 2020, zlasti v primerjavi z ukrepi drugih držav članic Evropske unije.

3. Preiskava naj zajame vse vidike odgovornosti nosilcev javnih funkcij v institucijah, ki so zadolžene za proučevanje, svetovanje in izvajanje ukrepov, potrebnih za zoperstavljanje okužbam z nalezljivimi boleznimi, ter njihovih ukrepih v času pred razglasitvijo epidemije COVID-19.

4. Preiskava naj zajame vse vidike odgovornosti nosilcev javnih funkcij v institucijah, ki so zadolžene za proučevanje, svetovanje in izvajanje ukrepov, ki so potrebni za zoperstavljanje okužbam z nalezljivimi boleznimi, ter njihovih ukrepih v času pred in po razglasitvi epidemije COVID-19, zlasti z vidika njihovega praktičnega ukrepanja in zlasti v primerjavi z ukrepi drugih držav članic Evropske unije.

5. Preiskava naj zajame vse vidike odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z nabavami osebne zaščitne in kritične medicinske opreme na območju Republike Slovenije, ki je bila nabavljena, naročena ali pridobljena na drug način za potrebe učinkovitega zoperstavljanja okužbam z nalezljivimi boleznimi, po razglasitvi epidemije COVID-19, od 12. 3. 2020 do odreditve predmetne parlamentarne preiskave. Preiskava naj zajame vsakršen vidik zakonitosti in dolžnega ravnanja nosilcev javnih funkcij v zvezi z medicinsko in drugo zaščitno opremo, vključno z ustrezno davčno in carinsko obravnavo, cenovno ustreznostjo, hrambo, nadaljnjim razpolaganjem, in preverbo ustreznosti opreme ter osebne okoliščine, ki bi lahko nakazovale na sum kršitve predpisov s področja integritete in preprečevanja korupcije.

6. Preiskava naj zajame tudi ugotavljanje okoliščin in nosilcev javnih funkcij v obdobju, za katerega je odrejena, na podlagi katerih bo mogoče zaključiti, ali je bila oprema pravočasno naročena in ali bi bilo z vidika boja proti epidemiji kratkoročno in dolgoročno bolj učinkovito in javnofinančno smotrno, da bi se vzpostavila domača proizvodnja zaščitne in kritične medicinske opreme za te namene.