Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10), 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, 62/16), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 21/13, 111/13, 32/16), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Bovec (Uradni list RS, št. 111/08, 53/11, 18/17, 38/17, 71/18 in 92/20) ter 16. člena Statuta Občine Bovec (Uradni list RS, št. 72/06, 89/10 in 75/17) je Občinski svet Občine Bovec na 12. redni seji dne 18. 6. 2020 sprejel
o pokopališkem redu v Občini Bovec
(1) S tem odlokom se določa izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti na območju Občine Bovec (v nadaljevanju: občina).
(2) V besedilu odloka uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske.
Na območju občine so naslednja pokopališča in pripadajoči okoliši:
POKOPALIŠČE | NASELJE |
BOVEC | Bovec, Plužna, Kal-Koritnica, Bavšica, Jablanca |
ČEZSOČA | Čezsoča |
SRPENICA | Žaga, Srpenica, Log Čezsoški |
TRENTA | Trenta |
SOČA | Soča |
LOG POD MANGARTOM | Log pod Mangartom, Strmec na Predelu |
(1) Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, ter pogrebno dejavnost, ki se izvaja na trgu.
(2) Pokopališka dejavnost je v pristojnosti občine in obsega upravljanje ter urejanje pokopališč, ki obsega tudi storitve grobarjev.
Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi.
Za vprašanja v zvezi z opravljanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti iz tretjega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo državni in občinski predpisi s področja izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti.
(1) 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh.
(2) Izvajalec 24-urne dežurne službe na območju občine je Komunala Tolmin, javno podjetje d.o.o.
(1) Izvajalec pogrebne dejavnosti, ki se izvaja na trgu, je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje pogrebne dejavnosti, določene z zakonom in podzakonskimi predpisi, ki urejajo pogrebno in pokopališko dejavnost.
(2) Pogrebna dejavnost, ki se izvaja na trgu, obsega:
– prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba,
– pripravo pokojnika,
– upepelitev pokojnika,
– pripravo in izvedbo pogreba.
Pogreb obsega:
– prijavo pokopa,
– pripravo pokojnika,
– prevoz pokojnika,
– pogrebno slovesnost,
– pokop.
(1) Pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba ali, če naročnika pogreba ni, občina, kjer je imel pokojnik zadnje stalno oziroma začasno prebivališče oziroma, kjer je pokojnik umrl ali bil najden. Pokop lahko upravljavcu pokopališča prijavi tudi izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina.
(2) K prijavi pokopa mora naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena.
(1) Priprava pokojnika obsega vsa potrebna dela pred upepelitvijo ali pokopom, ki jih izvede izvajalec pogrebne dejavnosti, pri čemer se priprava pokojnika lahko izvede le v ustreznih prostorih zdravstvene ustanove ali izvajalca pogrebne dejavnosti ali domovih za ostarele.
(2) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena se priprava pokojnika lahko opravi doma, če je pokojnik pred pogrebom doma. Pokojnik je lahko pred pogrebom doma samo v primerih, če stanovanjska hiša nima več kot dve stanovanji in smrt ni posledica nalezljive bolezni.
(1) Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo.
(2) Čas in način pogrebne slovesnosti uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.
(3) Pogrebna slovesnost se izvede v skladu s pokojnikovo voljo in na način, določen s tem odlokom.
(4) Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba, pri čemer obsega minimalna pogrebna slovesnost prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa.
(5) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti in društev, katerih obred je sestavni del pogrebne slovesnosti.
(6) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi častna enota z vojaškim strelnim orožjem ali druga društva z drugim strelnim orožjem, ki izstreli častno salvo v slovo umrlemu. Za varnost udeležencev pogreba je odgovoren vodja enote oziroma društva.
(7) Izjemoma lahko pogrebno slovesnost organizirajo državni organi v skladu s protokolarnimi predpisi, usklajenimi z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.
(1) Pogrebna slovesnost na pokopališču se prične na prostoru, ki je določen v ta namen.
(2) Pogrebna slovesnost je praviloma javna, kateri vsakdo nemoteno prisostvuje, ali pa se izvede v ožjem družinskem krogu, ki ji prisostvujejo le povabljeni.
(3) Pogrebne slovesnosti za tujce se lahko opravijo v skladu s pravili in navadami njihovih držav, če je bila taka želja pokojnika oziroma naročnika pogreba, vendar se mora naročnik pogreba o tem pred pogrebom dogovoriti tako z izvajalcem pogrebne dejavnosti kot tudi z upravljavcem pokopališča.
(1) Krsta s pokojnikom ali žara s pepelom pokojnika se praviloma položi v mrliško vežico na dan pogreba ob uri, dogovorjeni z naročnikom ali izvajalcem pogrebne dejavnosti, vendar praviloma najmanj dve uri pred pričetkom pogrebne slovesnosti.
(2) Pokojnik leži do pogrebne slovesnosti v mrliški vežici, lahko pa tudi doma, če smrt ni posledica nalezljive bolezni in v primeru, da stanovanjska hiša nima več kot dve stanovanji.
(3) Pogrebna slovesnost se lahko prične na mestu, kjer pokojnik leži oziroma na vstopu na pokopališče ali pred vstopom v sakralni objekt.
(1) Pogrebni sprevod se odvija v skladu z nazori pokojnika oziroma v skladu z željo naročnika pogreba od kraja pričetka pogrebne slovesnosti do groba na pokopališču.
(2) Udeleženci pogrebnega sprevoda se razvrstijo na krajevno običajen način, pri čemer se pogrebni sprevod prične z nosilcem državne zastave z žalnim trakom ali s črno zastavo, če je pokojnik tuj državljan in z nosilcem cerkvenega znamenja, če se opravlja verski obred, sledijo prapori, za njimi se razvrstijo ostali sodelujoči (godba, pevci, častna četa itd.), nosilci žalnega cvetja in odlikovanj, sledijo predstavniki verskih skupnosti, nosilci žare oziroma krste, sledijo svojci ter za njimi vsi ostali udeleženci pogrebne slovesnosti.
(3) Na željo pokojnika oziroma naročnika pogreba se opravi verski obred na krajevno običajen način med samim potekom sprevoda v mrliški vežici oziroma v objektu, namenjenem opravljanju verskih obredov.
(4) Po prihodu udeležencev pogrebnega sprevoda do groba se krsta ali žara s pokojnikom položi v grob. Ob grobu se zvrstijo svojci, predstavniki verske skupnosti, če se opravlja verski obred, nosilci zastav in praporov, odlikovanj in cvetja, govorniki in nato drugi udeleženci pogrebnega sprevoda.
(5) Po položitvi krste ali žare v grob sledi verski obred, nato igranje ali petje žalostink, poslovilni govori. Pogrebna slovesnost se zaključi s poslovilnim poklonom z državno zastavo in mimohodom udeležencev pogrebnega sprevoda.
(6) Najkasneje dve uri po končani pogrebni slovesnosti oziroma v primeru večjega števila pogrebov najkasneje dve uri po zadnji pogrebni slovesnosti je potrebno grob zasuti, za kar skrbi upravljavec pokopališča.
Pogrebna slovesnost v zvezi z raztrosom pepela se izvede na območju raztrosa. Po prihodu pogrebnega sprevoda do območja raztrosa se izvede raztros, ki ga opravi izvajalec pogrebne dejavnosti, pri čemer se udeleženci pogrebnega sprevoda razvrstijo pred območjem raztrosa na način pogrebnega sprevoda do groba. Za izvedbo obreda se smiselno uporabljajo določila tega odloka, ki veljajo za pokop s krsto ali žaro.
(1) Pokop lahko opravi le izvajalec pogrebne dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in tem odlokom.
(2) Pokop obsega dejanja, ki omogočajo položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor ali raztros pepela, v skladu z voljo pokojnika oziroma, če ta ni znana, v skladu z voljo naročnika pogreba in na način, določen s tem odlokom.
(3) Pokop se opravi, ko je preteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti. Ob večjih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah, ko se opravi skupni pokop, lahko območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje ta rok skrajša.
(4) O načinu in času pokopa se dogovorita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.
(5) Pokop se praviloma opravi na pokopališču, zunaj pokopališča je pokop dovoljen le kot raztros pepela iz žare ali posebni pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti po predhodno pridobljenem soglasju občinske uprave občine. Soglasje mora biti izdano v 7 dneh od prejema popolne vloge naročnika pogreba. Zoper izdani sklep ni dovoljena pritožba, dovoljen je upravni spor.
(6) Pokop se lahko opravi vsak dan, pri čemer je praviloma možen samo en pokop dnevno. Pokopi se ne opravljajo 1. januarja, 1. maja, 1. novembra in 25. decembra ter na velikonočno nedeljo. V času od 1. aprila do 30. septembra se pokopi opravljajo od 9. do 18. ure, v času od 1. oktobra do 31. marca pa od 10. do 16. ure.
Na pokopališčih se izvaja pokop:
– pokojnikov s stalnim prebivališčem v okolišu pokopališča,
– pokojnikov s stalnim prebivališčem izven okoliša pokopališča, če je bila to želja pokojnika ali naročnika pogreba, če pokojnik ni izrazil svoje želje, in prostorske razmere pokopališča to omogočajo,
– oseb, ki so umrle v okolišu pokopališča in nimajo nikogar, ki bi uredil pokop v kraju njihovega stalnega prebivališča.
Na območju občine so dovoljene naslednje vrste pokopov:
– pokop s krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in pokoplje v grob,
– pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob, pri čemer žare ni dovoljeno shranjevati izven pokopališča,
– raztros pepela iz žare, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču, kjer okoliščine primera to dopuščajo, ali zunaj njega,
– pokop stanovskih predstavnikov verske skupnosti v grobnice verskih skupnosti ali posamezne grobe zunaj pokopališča,
– pokop, ki se opravi po predpisih, ki urejajo vojna grobišča ali prikrita vojna grobišča.
(1) Naročnik pogreba lahko zaprosi za raztros pepela iz žare zunaj pokopališča. V vlogi mora navesti podatke o pokojniku, kraj in čas raztrosa pepela ter priložiti potrdilo o smrti oziroma mrliški list, soglasje lastnika zemljišča, na katerem se predlaga raztros, soglasje najbližjih sorodnikov za izbrani način pokopa ter mnenje upravljavcev zavarovanih območij, v kolikor se predlaga raztros na teh območjih.
(2) Raztros pepela iz žare zunaj pokopališča se praviloma opravi v ožjem družinskem krogu. Raztros pepela se izvede tako, da ne posega nedopustno v pravice tretjih oseb in na lokaciji, za katero občinska uprava ugotovi, da je primerna z vidika varstva okolja.
(3) Raztros pepela iz žare ni možen v podzemne jame in na območjih stavbnih zemljišč ter v oddaljenosti manj kot 100 metrov od meje le-teh.
Stroške 24-urne dežurne službe in stroške pogreba mora poravnati naročnik pogreba. Če naročnika pogreba ni, mora stroške pogreba poravnati občina, ki je prijavila pokop. Stroške pogreba lahko poravna tudi druga fizična ali pravna oseba.
Če je plačnik pokopa občina, se na pokopališču v Bovcu opravi praviloma pokop s krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in pokoplje v grob. Kjer okoliščine primera tega ne dopuščajo, se opravi anonimni pokop z raztrosom pepela. Kjer okoliščine primera tudi tega ne dopuščajo, se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob.
III. POKOPALIŠKA DEJAVNOST
22. člen
(1) Upravljanje pokopališč obsega:
– zagotavljanje urejenosti pokopališča, ki obsega vzdrževanje pokopališča in pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture, storitve najema pokopaliških objektov in naprav ter storitve grobarjev,
– izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja,
– oddajo grobov v najem,
– vodenje evidence in izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč.
(2) Upravljavec pokopališč na območju občine je Komunala Tolmin, javno podjetje d.o.o., lahko tudi krajevna skupnost, če ima za to primerno usposobljene izvajalce.
(1) Pokopališče mora biti ograjeno z ograjo ali zimzelenim rastlinjem ter praviloma odmaknjeno od drugih objektov, imeti mora urejeno odlaganje odpadkov, primerno urejene vodne vire in elektriko.
(2) Če je pokopališče ograjeno z zidom, se na novo nanj ne smejo pritrjevati nagrobne plošče.
(3) Upravljavec pokopališča je dolžan skrbeti za red in čistočo na pokopališču in v mrliški vežici ter za vzdrževanje pokopaliških objektov in naprav, kakor tudi druge pokopališke infrastrukture, kot so zidovi, ograje, poti, zelenice, žive meje, in druga vzdrževalna dela, odvoz odpadkov, porabo vode in elektrike, zimsko službo, vodenje registrov in drugih del, potrebnih za upravljanje pokopališča.
(4) Storitve grobarjev obsegajo izkop in zasutje grobne jame ter prvo ureditev groba, ki zajema odvoz odvečne zemlje in posušenega cvetja na odlagališče. Naloga grobarjev je tudi prekop posmrtnih ostankov.
Mrliške vežice so odprte vsak dan med 8.00 in 19.00 uro, v dogovoru z naročnikom pogreba lahko tudi dlje.
(1) Upravljavec pokopališča vodi evidenco o pokojnikih, ki so ali so bili pokopani na pokopališču, pokopališki kataster in evidenco najemnikov grobov.
(2) Upravljavec pokopališča za vsako pokopališče izdela pokopališki kataster v tekstualni in grafični obliki in načrt pokopališča z vrstami grobov ter sproti dopolnjuje evidenco grobov in evidenco najemnikov grobov.
Na pokopališčih so dovoljene naslednje zvrsti grobov in prostori za pokope:
– klasični grobovi – enojni, dvojni, otroški, povečani grobni prostor in grobnice,
– žarni grobovi,
– prostor za anonimne pokope,
– prostor za raztros pepela.
(1) Enojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare. Enojni grobovi so globoki 1,50 m in se lahko poglobijo do 2,00 m, če to dopuščajo geološki pogoji. Širina enojnega groba je 1,00 m, dolžina pa 2,00 m.
(2) Dvojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop ene krste poleg druge na enaki višini v grobu. V dvojne grobove se poleg krst pokopavajo tudi žare. Dvojni grobovi so globoki 1,50 m in se lahko poglobijo do 2,00 m, če to dopuščajo geološki pogoji. Širina dvojnega groba je 2,00 m, prav tako tudi dolžina.
(3) Otroški grobovi so tisti, ki omogočajo pokop otroka. V otroške grobove se pokopavajo otroške krste in žare. Otroški grobovi so globoki 1,50 m in se lahko poglobijo do 2,00 m, če to dopuščajo geološki pogoji. Širina otroškega groba je 1,00 m, dolžina pa 2,00 m.
(4) Povečan grobni prostor je grobni prostor večjih dimenzij od standardnega grobnega prostora.
(5) Grobnice imajo v celoti obzidan podzemni del. V grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare.
(6) Žarni grobovi so talni in zidni. V žarne grobove se pokopavajo le žare. Talni žarni grobovi so globoki 0,70 m in se lahko poglobijo za 0,30 m za nove žare. Širina talnega žarnega groba je od 0,60 m do 1,00 m, dolžina pa od 0,60 m do 1,20 m. Dimenzije pokončnega žarnega groba so višina 0,60 m, širina 0,80 m in globina 0,60 m, vanj pa je mogoče shraniti 6 žar. Žare ni dovoljeno shranjevati izven pokopališča.
(7) Prostor za anonimne pokope je prostor na pokopališču, kjer se pokopi opravljajo s pokopom žare ali raztrosom pepela iz žare in je brez označbe in imena pokojnika.
(8) Prostor za raztros pepela je prostor, kjer se raztros pepela opravlja s posebnim za to namenjenim priborom in je namenjen polaganju cvetja in prižiganju sveč. Imena pokojnih so, če naročniki pogrebov to želijo, napisana na skupnem nagrobniku.
V prejšnjem členu določene velikosti grobov ne veljajo za obstoječe grobove.
(1) Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za grob s krsto znaša 10 let, na pokopališčih, kjer so tla slabše propustna, pa 15 let. Za grob z žaro ni mirovalne dobe.
(2) Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe.
(1) Prekop groba s tem, da se pokojnika izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču je mogoč samo z dovoljenjem pristojnega občinskega organa, ki dovoljenje izda po predhodno pridobljenem mnenju najemnika groba, iz katerega se pokojnika izkoplje in predhodno pridobljenem mnenju najemnika groba, v katerega se pokojnik prenese.
(2) Prekop groba iz prejšnjega odstavka tega člena lahko zahtevajo svojci ali druge fizične ali pravne osebe, ki imajo za to upravičen interes.
(3) Prekop posmrtnih ostankov pokojnika izvede grobar v navzočnosti pooblaščenega zdravnika. Navzočnost slednjega ni potrebna, kadar gre za prekop žare.
(1) Grob oddaja v najem upravljavec pokopališča na podlagi najemne pogodbe, sklenjene v skladu s tem odlokom.
(2) Najemnik groba je lahko samo ena pravna ali fizična oseba.
(3) Če naročnik pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom le-tega skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela ali pokopu zunaj pokopališča.
(4) Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga pravna ali fizična oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju naročnika pogreba z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena.
(5) Ob smrti najemnika groba se morajo dediči najemnika groba dogovoriti, kateri izmed njih bo prevzel pravico do najema groba. Prednostno pravico do najema groba ima tisti, ki je poravnal stroške pogreba umrlega najemnika. V kolikor nihče ne želi prevzeti najema groba, se ta šteje kot opuščen do konca mirovalne dobe, nakar se ga prekoplje in odda v najem drugemu najemniku. Posmrtne ostanke pokojnika oziroma pepel iz žare se prenese v skupno grobnico.
(6) Določila prejšnjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi, če je imel najemnik groba, ki je umrl, v najemu več grobov.
(7) Najemno razmerje je mogoče prenesti na drugo osebo, ki ima za to interes, pod pogojem, da se s tem strinja najemnik groba, ki mora podati pisno odpoved groba, in je grobnina za tekoče leto plačana. Prenos najemnega razmerja je brezplačen.
(1) Najemno razmerje se sklepa za nedoločen čas.
(2) Najemno razmerje se lahko prekine:
– če najemnik groba ne poravna grobnine za preteklo leto niti po predhodnem pisnem opozorilu,
– če najemnik groba ne vzdržuje groba v skladu s tem odlokom in sklenjeno najemno pogodbo niti po predhodnem pisnem opozorilu,
– po volji najemnika groba, pri čemer je ta dolžan grobnino plačevati do konca mirovalne dobe,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar to zahteva načrt preureditve pokopališča.
(3) Po prenehanju veljavnosti najemne pogodbe se grob, v kolikor ne izkaže druga oseba interesa, da bi prevzela pravico do najema groba, šteje kot opuščen do konca mirovalne dobe, nakar se ga prekoplje in odda v najem drugemu najemniku. Posmrtne ostanke pokojnika oziroma pepel iz žare se prenese v skupno grobnico.
(4) Najemnik groba je dolžan v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena na lastne stroške odstraniti opremo groba v 45 dneh po prenehanju veljavnosti najemne pogodbe. Po izteku tega roka opremo groba po predhodnem pisnem opozorilu odstrani upravljavec pokopališča na stroške najemnika groba in jo odloži na deponiji gradbenih materialov.
Za najem groba plačuje najemnik groba grobnino. Grobnino plača tudi naročnik pogreba za raztros pepela na pokopališču, in sicer v višini grobnine za enojni grob za obdobje enega leta.
Razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob:
VRSTA GROBA | FAKTOR GROBNINE |
enojni grob | 1 |
otroški grob | 0,41 |
dvojni grob | 1,32 |
povečani grob | 1,51 |
žarni grob | 0,41 |
(1) Grobnina vključuje stroške za urejenost pokopališča, oddajo grobov v najem in stroške vodenja evidenc.
(2) Višino grobnine na predlog upravljavca pokopališča s sklepom določi pristojni občinski organ.
(3) Grobnina se plačuje letno za tekoče leto do konca meseca junija v tekočem letu. Grobnina se lahko plača za obdobje, daljše od enega leta, a največ za deset let. Ob prvem najemu groba se grobnina plača v sorazmernem delu do konca letnega obdobja.
(4) Če se najemno razmerje prekine po volji najemnika groba s krsto pred potekom mirovalne dobe, mora ta plačati grobnino do konca poteka mirovalne dobe.
(1) Najemnik groba mora:
– skrbeti za urejen videz groba na način, da obrezuje in skrbi za zasaditev (drevesa, grmovnice, cvetlice, trava), da ta ne posega na sosednje grobove ali poti, skrbeti za grobno opremo, redno odstranjevati in odlagati plevel in ostale odpadke na za to določena mesta,
– redno plačevati grobnino,
– postaviti nagrobni spomenik v skladu z arhitektonsko zasnovo pokopališča,
– upravljavca pokopališča pisno obveščati o spremembi naslova in spremembi drugih podatkov, ki so pomembne za obračun grobnine,
– spoštovati določbe tega odloka in sklenjene najemne pogodbe.
(2) Na pokopališču ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih,
– odlaganje odpadkov izven za to določena mesta,
– odlaganje zemlje, robnikov ali drugega materiala, ki ostane od prenove grobov, v posode za odpadke ali ob zid pokopališča,
– onesnaženje ali poškodovanje pokopaliških objektov in naprav, nagrobnikov, grobov ali nasadov,
– sajenje drevja, grmičevja in drugih okrasnih rastil z močno rastjo oziroma na način, da je oviran dostop do drugih grobov,
– voziti se s kolesom ali motornim vozilom po pokopališču,
– vodenje živali na pokopališče,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in z objektov v območju pokopališča,
– opravljati prevozov, kamnoseških, vrtnarskih, kovinostrugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne slovesnosti.
(1) Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov (grobov), obnova spomenikov (grobov) in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču, kot je npr. prevoz materiala z motornim vozilom, je dovoljen ob predhodnem soglasju upravljavca pokopališča.
(2) Upravljavec pokopališča izda soglasje v 3 dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik. O zavrnitvi soglasja odloči občinska uprava v 15 dneh. Odločitev občinske uprave je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor.
(1) Upravljavec pokopališča zaračuna uporabo pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture, kakor tudi storitve grobarjev, naročniku pogreba oziroma izbranemu izvajalcu pogrebne dejavnosti.
(2) Stroške izdaje soglasja iz prejšnjega člena upravljavec pokopališča zaračuna najemniku groba oziroma uporabniku.
(3) Stroške iz prvega in drugega odstavka tega člena upravljavec zaračuna skladno s cenikom, ki ga potrdi pristojni občinski organ.
Za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču zaračuna upravljavec pokopališča izvajalcu pogreba pogrebno pristojbino skladno s cenikom, ki ga potrdi pristojni občinski organ.
40. člen
Nadzor nad izvajanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti na območju občine in nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja medobčinska inšpekcija.
41. člen
(1) Z globo 3.000,00 EUR se za prekršek kaznuje upravljavec pokopališča, če:
– najkasneje dve uri po končani pogrebni slovesnosti oziroma v primeru večjega števila pogrebov najkasneje dve uri po zadnji pogrebni slovesnosti ne zasuje groba (šesti odstavek 14. člena odloka),
– ne opravlja pokopov vsak dan (šesti odstavek 16. člena odloka),
– ne skrbi za red in čistočo na pokopališču in v mrliški vežici ter za vzdrževanje pokopaliških objektov in naprav, kakor tudi druge pokopališke infrastrukture, kot so zidovi, ograje, poti, zelenice, žive meje, in druga vzdrževalna dela, odvoz odpadkov, porabo vode in elektrike, zimsko službo, vodenje registrov in drugih del, potrebnih za upravljanje pokopališča (tretji odstavek 23. člena odloka),
– opravi prekop groba ali pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, pred potekom mirovalne dobe (drugi odstavek 29. člena odloka),
– opravi prekop brez izdanega dovoljenja pristojnega občinskega organa oziroma v nasprotju z izdanim dovoljenjem pristojnega občinskega organa (prvi odstavek 30. člena odloka).
(2) Z globo 500,00 EUR se kaznuje odgovorna oseba upravljavca pokopališča, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
(1) Z globo 2.000,00 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ravna v nasprotju s 13. členom odloka,
– se raztros pepela iz žare izvede brez soglasja pristojnega občinskega organa ali na območju, ki ni določen za raztros in brez, da bi raztros opravil izvajalec pogrebne dejavnosti (16. člen odloka),
– se na zid, s katerim je ograjeno pokopališče, pritrdi nagrobno ploščo (drugi odstavek 23. člena odloka),
– se prekop groba izvede brez dovoljenja pristojnega občinskega organa (prvi odstavek 30. člena)
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 36. člena odloka,
– ravna v nasprotju s prepovedi iz drugega odstavka 36. člena odloka,
– opravlja posamezna dela oziroma posege na območju pokopališča brez soglasja oziroma brez priglasitve del (prvi odstavek 37. člena odloka).
(2) Z globo 400,00 EUR se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Z globo 300,00 EUR se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43. člen
(1) Izvajalec 24-urne dežurne službe je dolžan v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega Odloka predložiti pristojnemu organu občine v sprejem cenik storitev 24-urne dežurne službe.
(2) Upravljavec pokopališča je dolžan v roku 6 mesecev od uveljavitve tega odloka predložiti pristojnemu organu občine v sprejem cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture, kakor tudi storitev grobarjev in izdaje soglasja iz 38. člena tega odloka.
(3) Do sprejema cenikov iz prvega in drugega odstavka tega člena veljajo že sprejeti in veljavni ceniki.
(1) Krajevne skupnosti kot dosedanji upravljavci posameznih pokopališč so dolžne v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka obvestiti občino, ali bodo še opravljale pokopališko dejavnost.
(2) Krajevne skupnosti iz prejšnjega odstavka tega člena, ki bodo pokopališko dejavnost prenesle na Komunalo Tolmin d.o.o. so dolžne v roku 30 dni od prenosa Komunalo Tolmin d.o.o. seznaniti s stanjem pokopaliških objektov, naprav in opreme ter Komunali Tolmin d.o.o. predati kataster pokopališča, evidenco o pokojnikih, ki so ali so bili pokopani na pokopališču in evidenco najemnikov grobov.
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališkem redu Občine Bovec (Uradno glasilo št. 1/2002 z dne 3. 6. 2002).
46. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-05/2020
Bovec, dne 6. julija 2020
